73,90 - Pomurje.si

4 | Vestnik | 15. aprila 2010 gospodarstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siMura, d. d.Tokratovadba zoperPodlesnikaTokrat se je na okrožnem državnem tožilstvuznašla ovadba zoper Zdenka Podlesnika,nekdanjega prokurista Mure. Vovadbi se prokuristu očita, da je nadzornemusvetu predlagal in ta je potrdil povečanjekapitala družbe Trendline v višini4,1 milijona evrov. V bistvu pa je šloza konverzijo terjatev Mure in posrednos tem za odpis terjatev. V ovadbi se muočita, da se je zavestno odločil za ta korak,čeprav je vedel, da je družba v takoslabem stanju, da ji grozi stečaj. S tegazornega kota so ugotovitve v ovadbi točne.Po drugi strani pa je tudi res, da biPodlesnik kot predstavnik lastnika Trendlineain predsednik nadzornega svetamoral zaščititi interes lastnika in ustreznoukrepati pri organih pregona v tejodvisni družbi zoper odgovorne predstečajem. Pa tega kljub javnim obljubamin skrbnemu pregledu poslovanja ni storil,ker to pač ni bilo v konceptu njegovestrategije prestrukturiranja. Trendline niedini primer konverzij Murinih terjatev.V juliju lanskega leta je bila slika igrez Murinim kapitalom takale: »Podlesnikovoprestrukturiranje Mure pa ima šeeno sivo liso, celotno sanacijo gradi napredpostavki, da ostanejo v Muri sedanjipartnerji, predvsem Boss. Tu se kažetapotenca Murine uprave in njenovizionarstvo. Skratka, nove alternativeMurinega preživetja ni. Murine lastneblagovne znamke oziroma tako opevaniEHM so vprašljivi, saj od njegove ustanovitvenaprej niso vzpostavili učinkovitegaposlovanja te družbe. Že v letu 2007se je dogajala zamenjava terjatev matičnedružbe, torej Mure, d. d., z EHM, vposlovne deleže. Temu se je uprl ZoranKrstin. V lanskem poslovnem letu je znašalata konverzija 3,2 milijona evrov, vMuri Zagreb pa 1,8 milijona evrov. Sicerpa je bilo v Muri tovrstnih »naložb« za8,6 milijona evrov.K temu še podatek o kratkoročnih finančnihobveznostih Mure iz lanskoletnegaposlovnega poročila. Te znašajo28,7 milijona evrov in so narasle v primerjaviz letom prej za štiri milijone. Nakratkoročne finančne obveznosti odpade17, na kratkoročne poslovne obveznostipa 11,6 milijona evrov. K temu je trebaprišteti nebilančne obveznosti, ki znašajo24,5 milijona evrov in so narasle zadobre tri milijone evrov. Vse to se je dogajalotudi z blagoslovom gospoda ZdenkaPodlesnika, ki je skupaj s preostalimadvema članoma nadzornega sveta, ki juje imenoval NFD, to dovoljeval. Podobnazgodba se je dogajala v preteklih sedmihletih, s tem da si je takrat NFD zagotavljalob lojalnosti uprav uresničevanjesvojih ciljev s predstavniki delavcev, ki sosedeli v nadzornih svetih.« (Vestnik 16.7. 2009)J. VotekZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobotaje trenutno razpisanih več kot 140prostih delovnih mest. Delodajalciimajo največje potrebe vgradbeništvu, storitvah inkovinskopredelovalni dejavnosti.Najbolj iskani delavci v tem tednu:osnovnošolska izobrazba – 74, strojnik – 20,kuhar – 4, mizar – 4, delavec brez poklica– 2, ekonomski tehnik – 2, keramik – 2, obdelovaleckovin – 2, pomožni delavec – 2,strojnik gradbene mehanizacije za zemeljskadela – 2.Iščejo se tudi:gradbeni tehnik – 1, novinar – 1, pediker– 1, strojni tehnik – 1, univ. dipl. psiholog– 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ihter na internetni strani www.ess.gov.si.V družbi Altrad Liv pri Svetem Juriju na Goričkem zmanjšujejo proizvodnjoUsoda tovarne bo odvisnaod francoskih lastnikovDo začetka minulega poslovnega leta v tovarni na Goričkem težav še niso čutili,v drugi polovici leta pa se je povpraševanje po njihovih izdelkih zmanjšaloFrancoska skupina Altrad, ki ima v lastitudi hčerinsko podjetje Altrad Livpri Svetem Juriju na Goričkem, je vodilniizdelovalec mešalnikov za betonv Evropi. Njegov tržni delež naevropskem tržišču dosega že 80 odstotkov,med 50 družbami, ki jih združujeskupina, pa jih kar devet izdelujemešalnike. Liv je edini izdelovalecmešalnikov v Sloveniji, ki tudi s francoskimilastniki nadaljuje to proizvodnjo,kljub težavam, ki so posledicasvetovne gospodarske krize, pa vokviru skupine izdela desetino vsehmešalnikov. Črnoglede besede tistih,ki so pred šestimi leti, ko so Francoziprevzeli lastništvo v tej gorički tovarni,napovedovali konec proizvodnje,Mešalnikeza beton, kijih izdelujejov tovarni priSvetem Jurijuna Goričkem,prodajajo kupcempo vsej Evropi.se niso uresničile, posodobili so proizvodnjoin v prvih letih po prevzemuse je proizvodnja povečala. V poslovnemletu 2004/2005, ki se začenjaseptembra in konča avgusta, so izdelaliin prodali nekaj manj kot 31 tisočmešalnikov, v naslednjem letu so jihizdelali 37.500, v letih 2006/2007 in2007/2008 pa je letna proizvodnja žepresegla 50 tisoč mešalnikov.Kot pravi Jože Obal, direktor družbeAltrad Liv, v začetku minulega poslovnegaleta krize v njihovi tovarniše niso čutili, nato pa se je začela prodajadrastično zmanjševati. Vzroke zato pripisujejo zmanjšani investicijskidejavnosti v zasebni stanovanjski gradnji,saj v tovarni na Goričkem izdelujejopretežno klasične mešalnike zaindividualne naročnike. Tako so laniprodali le 25 tisoč mešalnikov, njihovaželja pa je, da bi pri tem obseguostali tudi v tekočem poslovnemletu. Na slovenskem trgu jih prodajole kakšno desetino, pretežni del jih izvozijo.Največ na trge nekdanje Jugoslavije,v Makedoniji in na Kosovu seprodaja ni zmanjšala, povsod drugodje povpraševanje po njihovih izdelkihpadlo. Čeprav so s svojimi cenamikonkurenčni z drugimi proizvajalci,imajo težave tudi znotraj skupine,saj se na tujih trgih srečujejo z drugimiAltradovimi izdelovalci mešalnikov.Lani so izgubili kupca v Romuniji,ki so mu letno prodali deset tisočmešalnikov, saj je skupina v tem deluEvrope postala lastnik tovarne, ki imapodobno proizvodnjo. Usoda družbeAltrad Liv postaja tako vse bolj odvisnaod odločitev v matični družbi, kiv Evropi prevzema tovrstne proizvajalcein tako zapira vrata izdelkom, kiprihajajo z Goričkega.Z zmanjševanjem proizvodnje inprodaje so v tovarni pri Svetem Jurijuzmanjševali tudi število zaposlenih.Ko so francoski lastniki prevzeliGospodarstveniki o razvoju turizma v RadencihS prvim aprilom letos je vodenje javnegaZavoda za turizem in šport Radenciza obdobje štirih let prevzelaSonja Kreslin. Njena naloga ne bolahka, kajti Radenci kot kraj so zaradiznanih objektivnih in subjektivnihrazlogov na področju turizma povsemzaspali, pravega sodelovanja med zasebno,družbeno in civilno sfero paše vedno ni. K boljšemu spoznavanjuproblemov in iskanju rešitev najbi prispevali tudi forumi na prvemv dvorani Izvir so gospodarstvenikilastništvo, je bilo v Livu zaposlenih 40delavcev, v času največje proizvodnjeso jih zaposlovali 54, pomagalo jim ješe 14 pogodbenih delavcev, zdaj jih je41. Število zaposlenih so zmanjševalipredvsem v proizvodnji, medtem koso ostale druge službe neokrnjene, sajv družbi Altrad Liv večino poslovnihfunkcij, od nabave do prodaje, opravljajosami.Čeprav se plačilna disciplina slabša,likvidnostne razmere zaenkratniso skrb vzbujajoče, saj imajo še nekajrezerv iz preteklosti. Ob podaljševanjuplačilnih rokov pa zaenkratnimajo težav s plačili, tako da večjihizpadov pri tem ne beležijo. Večjiproblem predstavljajo cene, saj sev zadnjem času draži predvsem jeklo,kupci njihovih izdelkov pa podražitevne sprejemajo. V primerjavi z drugimiizdelovalci v zahodni Evropi so konkurenčnis cenami svojih storitev, sajje cena njihove ure 34 evrov, v Francijije cena 58, v Nemčiji pa celo 64 evrov,medtem ko so te cene v vzhodnoevropskihdržavah dosti nižje.K ohranitvi konkurenčnosti so prispevaletudi posodobitve, ki so jih v preteklostiopravili v tovarni na Goričkem.Francoskim lastnikom odplačujejo leposojilo, ki so ga dobili za posodobitve,in najemnino za prostore, dobiček, kiiz celotnega Pomurja razpravljali otemi Radenski turizem – izgubljenaali nova priložnost.Pobudnik foruma župan radenskeobčine Mihael Petek je v razpravi omenilprobleme s pridobivanjem zemljiščaza gradnjo trgovskega centra, dolgotrajnidenacionalizacijski postopekin spomeniško varstvo, ki onemogočataureditev parka, letno kopališče paje odprta rana vseh domačinov. Županin verjetno tudi domačini upajo, da bojavni zavod z novim vodstvom pripravildobre projekte. Povabljeni gostje sopovedali marsikaj o zgodovini razvojaturizma v Radencih ter zamujenih inizgubljenih priložnostih v turizmu; kotgostje so sodelovali Dušan Bencik, dolgoletnidirektor Term 3000 in snovalecblagovne znamke Panonske terme (kijo je zamenjala v regiji nesprejeta blagovnaznamka Sava Hoteli & Resorts),Andrej Horvat, vodja vladne projektepisarne v Pomurski regiji in državnisekretar v kabinetu predsednika vlade,Mladen Kučiš, direktor ZdraviliščaFotografija Ludvik KovačPovprečna bruto plačazaposlenih v družbiAltrad Liv je okrog1.100 evrov in so nadpovprečjem panoge,zato jih dvig minimalnihplač ni posebejprizadel. Takšnih, kiso bili pod to plačo, jele štiri ali pet in vsemso jo dvignili naenkrat.Bolj bi jih prizadel dvigplač v kovinski industrijiza šest odstotkov, kerpa so bili že doslej nadpovprečjem panoge,tega dviga niso opravili.Z izplačilom doslejtežav niso imeli, tudiminimalni regres zaletni dopust za lani sodelavci prejeli, kljubzmanjšanju obsegazaposlenih pa nisoizkoristili možnostiza subvencioniranjeskrajšanega delovnegačasa.so ga ustvarili v preteklosti, pa je ostajalv tovarni. Med večjimi pridobitvamije robot za varjenje, ki je ob racionalizicijiprispeval tudi k boljši kakovostiizdelkov, še pred tem so posodobili lakirnicoin asfaltirali ploščad za skladiščenjegotovih izdelkov, lani pa so kupiliše stiskalnico za izdelavo bobnov. Teso jim doslej izdelovali v postojnskemLivu, zdaj pa večino delov za mešalnikeizdelajo sami. Za izdelavo mešalnikatako zdaj porabijo 1,20 ure in po storilnostise lahko primerjajo z drugimi izdelovalciv skupini in tudi v Evropi.Ludvik KovačIzgubljena, nova ali speča priložnost?Zavod za turizem in šport Radenci napoveduje aktivno kreiranje prihodnosti razvoja turizmaRadenci, ki pogreša boljšo ponudbo vokoliških krajih, in Zlatko Erlih iz podjetjaSUN in podjetniški svetovalec, kije opozoril na napačen pristop k podjetništvu– pozablja se namreč, da jeto proces. Od domačinov so sodelovaliMiran Jelen, ki se ukvarja s transportomin turizmom, podjetnik DragoKocbek in Milena Rajk, direktorica kapelskekleti – ki je napovedala aktivnovključevanje njihovega vinarstva v turističnoponudbo.Bernarda B. Peček