73,90 - Pomurje.si

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDražba imetja vplivnega člana SLS-avroče15. aprila 2010 | Vestnik | 3SkrivnostniPtujčan kupilMaučečevopremoženjeŠtirideset hektarjev zemljišč in stanovanjskihiši so bili prodani za 622 tisoč evrovOkoli štirideset hektarjev zemljišč innekaj objektov, med njimi tudi stanovanjskohišo Marjana Maučeca, državnegasvetnika v prejšnjem mandatu inaktualnega sekretarja državnega svetater vidnega člana Slovenske ljudskestranke (SLS) vse od njene ustanovitve,v Gančanih je za 622 tisoč evrovna včerajšnji dražbi kupil skrivnostnidražitelj. Kdo je novi lastnik Maučečevegapremoženja, podpredsednicaokrajnega sodišča Tatjana Sotlarni odgovorila, ker »to še ni kupec inboste to informacijo lahko dobili, kobo izdan sklep o domiku nepremičnine,ki bo tudi objavljen na oglasnideski tukajšnjega sodišča.« Svojegaimena ni želel izdati niti sam kupec.Še več: vidno nervozen se nam je izmikal,prav tako se ni pustil fotografirati.»Vse boste dobili na sodišču,«je le nejevoljno zamomljal možakar zbrki v črni obleki in kovčkom. Izvedelismo le toliko, da prihaja s Ptuja.O etičnosti Maučečevezgodbe z davčnoupravo pa še zmerajrazsoja strankinočastno razsodišče.Fotografija Bernarda B. PečekKdo je skrivnostnež, ki bi očitno poslej v Maučečevi razkošni podeželski hiši v Šalovcih tamkajšnjemu županu lahko nalival pijačo?Sodišče bo s prodajo poplačalo Maučečevdavčni dolg – nekaj manj kotpol milijona evrov – in dolg zavarovalniciAdriatic Slovenica. Pristojniorgani so pred tem zavrnili vse njegovepritožbe, ki mu jih je leta 2005pisal Ivan Simič, od leta 2006 pa do 4.julija 2008 direktor Generalne davčneuprave Republike Slovenije. Kot jeMaučec še dejal pred dražbo, gre za»krivično davčno zgodbo«. Prepričanje, da davčni inšpektorji niso pravilnoovrednotili njegovih poslov s kostnomoko. Prav tako je izjavil, da birad še pred dražbo plačal davčni dolg.Dopustil je tudi možnost dogovora sprijateljem, da na dražbi kupi njegovopremoženje, sam pa bi ga kasnejeodkupil. Ali je skrivnostni Ptujčanpremoženje kupil po dogovoru z njim,smo želeli preveriti, vendar je Maučec,ki je v Novi Zelandiji, v telefonskempogovoru dejal le, da bo izkoristil vsepravne možnosti, da dobi premoženjenazaj. Nekdanji državni svetnik je sicerzaradi dolga davkariji ponudil svojodstop iz stranke, o etičnosti njegovezgodbe z davčno upravo pa še zmerajrazsoja strankino častno razsodišče.Andrej BedekKdo pomaga ljudem v stiski v PomurjuDrug drugemu, da bi preživeliNačelo solidarnosti je živo – Centri za socialno delo z roko v roki s humanitarnimi organizacijamiIzvedeti iz prve roke, kdo in kako pomagaljudem v stiski, bo predsednikadržave dr. Danila Türka v petek pripeljalov Mursko Soboto. Predstavnikicentrov za socialno delo upajo, da sibo predsednik za poslušanje vzel dovoljčasa in ne le nekaj minut, kot jeobičaj ob obiskih vladnih predstavnikov.Veliko mu namreč imajo povedati,tako o stiskah ljudi, ki so iz dneva vdan večje, kakor o tem, kako ljudempomaga država in kako si pomagajosami med seboj.Brezposelnost je velika, prihrankiin denarna nadomestila pa počasi kopnijoter z njimi optimizem, da bodokmalu ali sploh kdaj našli novo zaposlitev.S slabšanjem materialnih pogojevza življenje se slabšajo tudi medsebojniodnosi, kar vodi do konfliktov innasilja, ki načenja telesno in duševnozdravje ljudi. Socialni delavci ljudempomagajo, vendar njihova pomoč lahkoseže samo do roba, kakor ga določajoin dovoljujejo predpisi. Čez pragne morejo, čeprav so stiske ljudi pogostovečje. Na srečo so hkrati s stopnjevanjemgospodarske krize povsod poPomurju zaživele humanitarne organizacijein društva, kamor potem ljudipošiljajo po dodatno pomoč. Sodelovanjez Rdečim križem in Karitas patudi z drugimi humanitarnimi društviin organizacijami na vseh pomurskihcentrih za socialno delo ocenjujejokot zelo dobro in nadvse dobrodošlo.Pravijo tudi, da gre pri tem za velikoveč kot zgolj za dopolnjevanje državnepomoči. Gre za socialno partnerstvoali prepletanje pomoči države terhumanitarnih organizacij, o čemer vzadnjem času veliko govori tudi predsednikdržave.Socialno partnerstvo v Pomurju jeza Slovenijo in tudi predsednika državelahko odlična učna ura, ki pa jemogoča samo zaradi medsebojnegasprejemanja in zaupanja. Ali kot jedejala lendavska direktorica centraza socialno delo Erika Verbančič, zato,ker delamo z roko v roki.Od kot takšno sodelovanje? Krizaje naredila svoje. Stisko in potrebo posolidarnosti občutimo prav vsi, menidirektorica murskosoboškega centraza socialno delo mag. Nataša Meolic.Spletanje socialne in humanitarne pomočimed državno in civilno ravnijo jenastalo brez občinskih odlokov ali državnihpredpisov. Rodilo se je preprostoiz potrebe po medsebojni pomočiin preživetju. In pri tem so padle celodelitve na levi in desni breg Mure. Direktoricaljutomerskega centra za socialnodelo Sonja Sunko je namreč odvseh sodelovanj izpostavlja prav odličnosodelovanje s Škofijsko karitas MurskaSobota.Ob vsem dobrem, kar je zaradi krizenastalo v odnosih med ljudmi indržavnimi ustanovami, pa Marija Šauperl,direktorica Centra za socialnodelo Gornja Radgona, vendarle opozarjana pomanjkanje nevladnih organizacij,ki bi ljudem pomagale tudiv nematerialnem smislu. Ljudi v stiskitako lahko s centrov napotijo po pomočv hrani in obleki, ne morejo pajim ponuditi pomoči nevladnih organizacij,ki bi se ukvarjale z različnimStiska je rodilapotrebo posolidarnosti inzaupanju medljudmi, pa tudimed centri zasocialno delo terhumanitarnimidruštvi inorganizacijami.Fotografija Nataša Juhnovsvetovanjem, terapevtsko ali drugotovrstno pomočjo. V državnih spodbudahza razvoj regije bi morale imetimesto tudi spodbude za ustanavljanjein delovanje takih nevladnih organizacij,meni Marija Šauperl, tako zaradigospodarske krize, ki najbolj tepeprav najmanj razvito regijo, kot zaradinačela enakosti. Državljani, ki živijo vvelikih centrih, imajo namreč takšnopomoč na dosegu roke.Majda HorvatČistilna akcijaPomurci,očistimotudi PomurjeBo sodelovalo200 tisoč ljudi?Nadaljevanje s 1. straniPo ocenah društva Ekologi brez meja,pobudnika projekta, je teh trenutno vSloveniji od 50 do 60 tisoč, zasedajopa za šest kvadratnih kilometrov celotnepovršine. Akcija naj bi pripomoglatudi k večji okoljski zavesti ljudi oravnanju z odpadki in o pomenu njihovegaločenega zbiranja.Direktor podjetja Saubermacher -Komunala Drago Dervarič poudarja,da je imela Murska Sobota pilotniprojekt ločenega zbiranja odpadkovže leta 1991. Meni, da se ozaveščenostljudi o ravnanju z njimi izboljšuje,vendar še ni na dovolj visoki ravni.In morda bi lahko ravno vseslovenskaakcija to zavest dvignila tudi pri Pomurcih.In če smo že pri njih, lahko ugotovimo,da so se nekateri kraji in občinena vseslovenski projekt dobro pripravili,medtem ko nekaterih drugihše zdaj ni zaslediti nikjer na seznamuzbirnih mest na uradni spletni straniakcije www.ocistimo.si.Medtem ko ima npr. Mestna občinaMurska Sobota prijavljenih 17 zbirnihmest, Apače 13, Moravske Toplicesamo eno, pa občini, kot sta npr.Hodoš in Šalovci, le še nekaj dni predzačetkom nista imeli prijavljeneganobenega zbirnega mesta. Pri tem jelahko v Pomurju zgled Občina Puconci,saj ima prijavljenih kar 23 zbirnihmest.T. K.Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, LudvikKovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslovuredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebeje 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonomo izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.