73,90 - Pomurje.si

24 | Vestnik | 15. aprila 2010 dobro je vedetiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siKoža potrebujenotranji vir močiPomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnostiPomladanska utrujenostPrvi sončni žarki so nas že razveselili in naznanili pomladZ leti vse bolj občutimo in opazimodoločene spremembe na koži, ki jenajvečji in najvidnejši telesni organ.Pri tridesetih postaja suha, pojavljajose izrazne gubice in pege na obrazu,po poškodbah se zdravi počasneje.Da bi čim bolj odložili njeno staranje,se moramo držati preprostih, aučinkovitih navodil. Prvi korak do pravenege je seznanjanje s spremembami.Več namreč vemo o njih, lažjekljubujemo staranju.Pomembno je, da se pazljivo inredno negujemo. Na prvem mestuje seveda umivanje, pri čemer semoramo izogibati sredstvom, kiutegnejo dehidrirati kožo. Po posvetus kozmetičarko ali dermatologomsi priskrbimo izdelke za nego pritridesetih, ki vsebujejo več hranljivihin vlažilnih snovi in ki ji z globinskimdelovanjem vračajo sijaj in čvrstost.Elastičnost kože je precej odvisna odbeljakovinske snovi kolagena, ki jo delagladko in napeto. Izdeluje jo telo samo,predvsem če uživamo primerno hrano,ki vsebuje lahko prebavljive beljakovine(soja, stročnice, avokado), sveže sadjein zelenjavo. To jo opazno napne,zgladi in temeljito navlaži. Izogibajmose tudi alkohola in cigaret, vzdržujmotelesno aktivnost ter redno in pravilnonegujmo kožo za boj proti staranju.Povezanost srcain ledvicDnevi postajajo daljši in toplejši, vseveč je svetlobe, pa vendar – zanimivo,vse to ne prinese takojšnjega boljšegapsihofizičnega stanja telesa, kotbi bilo pričakovati. Ponavadi se obvsem tem pojavi tako imenovana pomladanskautrujenost. Zlahka jo prepoznamo,saj najverjetneje nikomurod nas niso neznani simptomi, kot sobrezvoljnost, utrujenost, zaspanost,izčrpanost in upad energije, ki pomladanskoutrujenost spremljajo. Zutrujenostjo seveda prihaja do padcadelovne učinkovitosti, zmanjšane fizičnezmogljivosti, pa tudi zmanjšaneodpornosti organizma.Zakaj se pojavipomladanska utrujenost?Pomladanska utrujenost vsekakorni bolezen, pač pa stanje organizma,ki se pojavi ob menjavi letnegačasa in ob nastopu menjave vremena.Moč sončnih žarkov se spomladipoveča, temperature se zvišajo, človeškotelo pa se mora vsem tem naravnimspremembam prilagoditi. Zato seposledično razširijo žile, pretok krvise poveča in presnova organizma sepospeši. Vse to je za telo velik napor,poraba energije se poveča in zato telozapade v stanje utrujenosti. Vsekakorlahko vzrok najdemo tudi v zimskemčasu, ki je nekoliko bolj lenoben vsmislu fizične aktivnosti. Pozimi semanj gibljemo, kar se pokaže tudi zizgubo kondicije, ki jo moramo spomladiutrditi.Kaj lahko storimo?Seveda lahko pomladansko utrujenostpreprečimo ali jo vsaj nekolikoublažimo.- V prvi vrsti je pomembna svetloba– dnevna izpostavljenost sončni svetlobina nas deluje blagodejno. Izpostavljenostsvetlobi namreč poveča izločanjeserotonina, ki ga imenujemotudi hormon sreče in ugodno vplivana naše razpoloženje. Hkrati pa svetlobazmanjša količino melatonina, kipovzroča zaspanost.- Potrebo po svetlobi lahko koristnozdružimo s sprehodom, športnoaktivnostjo, skratka z gibanjemna svežem zraku, ki nam povrne tudikondicijo in napolni zaloge energije.Med gibanjem se sproščajo tudi endorfini,hormoni sreče, ki nas zagotovotudi zdramijo.- Vsekakor ne smemo pozabiti nazdravo in uravnoteženo prehrano.Ponavadi je zimska hrana bolj kaloričnain revnejša z vitamini in minerali,zato moramo zapolniti nastaliprimanjkljaj. Pripravljajmo si lahkeOgrevala in toplotno ugodjein polnovredne obroke z veliko sadjain zelenjave, ki bodo zimske vrzelizapolnili.Pomembni so prav vsi vitamini inminerali! Nekaj več poudarka dajemovitaminu C, ker je pomemben za normalnodelovanje imunskega sistemain krepi našo odpornost.Najdemo ga predvsem v sadju in zelenjavi:citrusi, paprika, kivi, šipkoviplodovi …Vitamini skupine B so prav tako pomembni,predvsem vitamin B 3, ki krepizbranost in odzivnost. Najdemo gav ribah, kvasu, mleku in listnati zelenjavi.Tudi železo je zelo pomembno, sajcelice oskrbuje s kisikom, kar je pomembnoza proizvajanje energije. Čenam primanjkuje železa, zapademo vslabokrvnost in prav utrujenost je tistiprvi simptom, ki nas na to opozori.Zato naj v naši prehrani ne manjkaSamo za ščepec soli!mesa, jetrc, bučk in fig, ki so naravniviri železa.Pomoč v lekarni?Vsekakor je najbolj pomembenzdrav način življenja. Če pa ne zadostimopotrebam telesa s prehrano,lahko dodamo vitaminsko-mineralnepripravke. V lekarni je na voljo karnekaj teh pripravkov, ki se dobijo brezrecepta.Pomemben je tudi koencim Q10, kije zakladnica energije in je zato zelodobrodošel v boju z utrujenostjo.Prehrani lahko dodamo tudi matičnimleček, ki je bogat vir potrebnihvitaminov in mineralov. Priporočljiviso tudi pripravki, ki vsebujejo ginseng– korenino moči in prav tako krepijotelo ter povečajo našo zmogljivost.Čaj iz regrata in kopriv, še posebejpoganjkov, dobrodejno deluje na našorganizem in ga je spomladi priporočljivopopiti večkrat na dan.Skratka, zdrav način življenja, popotrebi pa posezimo po kakšnem pripravkuiz lekarne – po predhodnemposvetu s farmacevtom. In brez pretiravanjv katerikoli smeri: ne naenkratprevelikih obremenitev in aktivnostiin ne lenarjenje; in na drugi strani:ne stradanje in ne preobjedanje, tistazlata sredina torej, pa bodo pomladnidnevi takšni, kakršnih si želimo in jihletos že komaj čakamo!Polonca Fiala, mag. farm.Le malo srčnih bolnikov se zaveda,kako pomembno je ledvično delovanjeza potek srčne bolezni, enako pa setudi ledvični bolniki premalo zavedajo,da ledvična bolezen že na začetnistopnji pomembno vpliva na pogostnostin izraženost zapletov v srčno-žilnemsistemu. Bolezni srčno-žilnega sistemaso na prvem mestu med vzroki smrtipri ledvičnih bolnikih.Podobno kot zvišan krvni tlak tudislabše delovanje ledvic na začetnistopnji ne povzroča nikakršnihbolezenskih znakov. Ni bolečin, počutjeje normalno, dokler delovanje ledvicni že močno oslabelo. Bolezen pa jelahko že na poti v končno odpoved,ko je potrebna že umetna ledvica alipresaditev ledvice. Tako lahko tudikronične ledvične bolezni uvrstimomed tihe ubijalce, kot to velja za zvišankrvni tlak, ki pogosto spremlja ledvičnebolezni.Telo oddaja toploto s sevanjem, prevajanjem(skozi obleko), izhlapevanjem zizdihanim zrakom in potenjem. Človekdoseže občutek temperaturnega ugodja,kadar so energijski tokovi med človeškimtelesom in okolico v prostoru v ravnovesju.Za toplotno ugodje v bivalnih prostorihnaj bi bila temperatura zraka približno22 stopinj Celzija. Vendar je to zelosubjektivna ocena, saj je primerna temperaturaodvisna od tega, kaj v prostorupočnemo oziroma kakšna je naša fizičnaaktivnost. Najprimernejša temperaturapa je odvisna tudi od metabolizmačloveka in od tega, kako oziroma kolikoje oblečen. Običajno velja, da se starejšiljudje zaradi upočasnjenih funkcij boljepočutijo pri nekaj stopinj višjih temperaturah.Drug zelo pomemben vidik toplotnegaugodja je čim bolj enakomerna temperaturav prostoru. Največja težava se pojavizaradi bistveno hladnejših zunanjih stenv primerjavi s temperaturo v osrednjemdelu prostora. Temperatura teh sten, kije odvisna od zunanje temperature in toplotneprehodnosti materiala, iz kateregaje stena, ter toplotne izolacije, naj nebi bila nižja od 18 stopinj Celzija oziromanajveč tri stopinje nižja od temperaturezraka v prostoru. Pri večjih temperaturnihrazlikah hlad ob stenah občutimo kotprepih, saj se zrak ob njih giblje hitrejekot drugje v prostoru. Prav gibanje zrakapa je še en dejavnik, ki vpliva na toplotnougodje. Da bi bile razlike med temperaturozunanjih in notranjih sten ali temperaturozraka v prostoru čim manjše, je trebaradiatorje vedno postaviti pod oknoali na zunanjo steno.Pri novogradnjah ali pri koreniti obnovistarega stanovanja je zelo dobra rešitevomenjenih težav stensko gretje. To zagotavljaodlično toplotno oviro pred nizkozunanjo temperaturo, hkrati pa nimamoneposrednega stika s steno. Ta je značilenza talno ogrevanje. Razlika med temperaturo,ki jo občutimo pri tleh oziroma vnogah, in temperaturo v višini glave lahkoznaša kar nekaj stopinj, kar ni najboljugodno ne za počutje ne za kroženje krviv nogah. Zato je zelo pomembno, da jetalno gretje dobro načrtovano, primernapa mora biti tudi regulacija. Temperaturatal naj ne bi presegla 29 stopinj Celzija,v kopalnici pa je lahko malo višja. Takobomo zagotovili, da temperatura zrakapribližno deset centimetrov nad tlemine bo višja od 22 stopinj Celzija. Stropnogretje pa naj bi bilo le dopolnilo kakšnedruge vrste ogreval, saj je zanj značilno,da se ogret zrak zadržuje pod stropom inse le ob hladnih stenah spušča do tal. Kotpravijo strokovnjaki, je za dobro počutjevsekakor bolje imeti topla tla in hladnejšistrop kot nasprotno.Tudi vi radi še dodatno posolite jed,ko jo dobite na mizo? Potem tvegatepovišan krvni tlak, ki je pomembendejavnik možganske kapi! Številneštudije navajajo, da je previsok vnossoli povezan tudi z želodčnim rakom,osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamniin sladkorno boleznijo.Quiche s šparglji in hamburško slanino(čas priprave 10 min., čas pečenja 30 min.)Model za torto namažemo z maslom in ga posujemo z moko. Razvaljamo 3mm tanko testo in ga položimo v model tako, da je ob stranicah malo dvignjeno.Postavimo v hladilnik. Pečico ogrejemo na 220 °C. V posebni posodizmešamo jajca in rumenjake, dodamo mleko, smetano, ščepec soli, poper innariban sir. Šparglje očistimo, odrežemo spodnji (trši) del in jih narežemo na1 cm debele koleščke. Hamburško slanino narežemo na 7 mm debele kocke injih pri nizki temperaturi rahlo popražimo. Testo vzamemo iz hladilnika, nanjenakomerno razporedimo slanino in šparglje ter vse skupaj zalijemo z mešanicosmetane, jajc in sira, ki smo jo pripravili prej. Postavimo v ogreto pečicoin čez 5 minut temperaturo znižamo na 180 ºC. Pečemo približno 25 min. Koje jed pečena, počakamo, da se nekoliko ohladi. Ponudimo z zeleno solato.SESTAVINE:• maslo• 400 g vlečenega testa• 3 jajca + 2 rumenjaka• 250 ml mleka• 250 ml smetane(50 % sladkein 50 % kisleali smetanaCreme Fraiche)• sol in poper• 200 g hamburške slanine• 250 g špargljev• 100 g ementalskega sira• model za torto premera 25 cmRaziskave so pokazale, da Slovencina dan zaužijemo kar 12,4 grama soli– moški več kot ženske –, čeprav je popriporočilih Svetovne zdravstvene organizaciješe varna zgornja meja petgramov soli na dan (čajna žlička), zaotroke pa tri grame soli dnevno.Fotografija Matej Fišer