16 | Vestnik | 8. aprila 2010 družabnawww.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>Nismo muha enodnevnicaPomursko gospodarstvo se je lani znašlo v izredno težkih gospodarskih razmerah. Industrijska proizvodnjapa je z 1,2-odstotno rastjo zaostajala za slovenskim povprečjem. To je največje zaostajanje v zadnjih desetihletih, položaj pa je še toliko bolj zaskrbljujoč, če dodamo, da je bila ta rast dosežena ob 3-odstotnempovečanju zaposlenih. Torej je produktivnost padla. Vzroke lahko iščemo v pomanjkanju reprodukcijskega materiala,cenovnih nesorazmerjih med surovinami in gotovimi izdelki ter prevelikih zalogah. Zapišimo pa še, dasta se v največjih težavah znašli lesna in kovinskopredelovalna industrija, slednja je ustvarila za 43 odstotkovvseh pomurskih izgub. Ampak ali je vedno za vse kriv nekdo od zunaj? Vestnik, 4. aprila 1985Komentar tedna na <strong>Pomurje</strong>.<strong>si</strong>Uporabnik Romanm o razpravi na temo radenskega turizma: »Lahkose sedaj v<strong>si</strong> na glavo postavijo. Zadnjo besedo bo imel največji.«Drago Kocbek iz Občine Radenci seže nekaj časa intenzivno ukvarja zrazvojem turizma v Radencih, napisalje tudi svojo vizijo razvoja Radenecin <strong>si</strong> prizadeval za ohranitev oziromaoživitev poletnega kopališča, aktivnopa je sodeloval tudi na torkovemgospodarskem forumu. Prepričanje, da bi k ponudbi zdraviliškegaturizma morali dodati tudi ponudboza vrhunske športnike, na lokacijizastarelega in neuporabnega kopališčapa zgraditi olimpijski bazen, ki manjkav celotnem Pomurju. Nekaj pikrih jeizrekel tudi na račun slabe ponudbevina sredi vinorodnega območja inMilena Rajk (na fotografiji sedi prednjim) je obljubila, da bo odslej kletodprta vsak dan.Fotografija Andrej BedekFotografija Bernarda B. PečekLe redkokdaj se zgodi, da bi se srečalaminister za lokalno samoupravo inregionalni razvoj Henrik Gjerkešin soboški župan Anton Štihec. Tapriložnost se je ponudila na finaludržavnega košarkarskega prvenstvakadetinj v Murski Soboti, kjer jeministrova hčerka igrala v postaviGrosupljega. Potem ko sta na tribunisedela drug za drugim, sta premorizkoristila še za pomenek o možnostihrazvoja Mestne občine Murska Sobota,ki naj bi bila po novi lokalni zakonodajisredišče pomurske regije. Kaj sta sedogovorila, lahko le ugibamo.Fotografija Jure ZaunekerEva Berke je nestrpno čakala, ko jeobrambna ministrica Ljubica Jelušičkončala obisk pri pomurskih ga<strong>si</strong>lcih,da ji je lahko izročila cvetje. »Ni se šeodločila, kaj bo postala, ko bo velika,ali vojakinja ali ga<strong>si</strong>lka,« je v smehukomentirala ministrica. Sicer Eva karnekaj časa preživi pri ga<strong>si</strong>lcih, saj somurskosoboški ga<strong>si</strong>lci dobesedno njenisosedje. Morda pa bo šlo dekletce pokorakih očeta Tomaža, poklicnegafotografa.Tradicija in sodobnost, mladi in malo manj mladi … Tudi Andi Sobočan, znaniprekmurski cimbalist, ki je sodeloval že na mnogih kulturnih prireditvah vPomurju in tudi pri predstavitvah tipično prekmurskega po Sloveniji ali v tujini,je bil navdušen nad uglašenim zvokom dveh instrumentov, ki sta se na minulislovesnosti ob otvoritvi novih prostorov podjetja Saubermacher - Komunalaodlično dopolnjevala in nadgrajevala. Upamo, da bomo mladega tolkalista vpodobnih variacijah slišali še večkrat.Fotografija Bernarda B. PečekFotografija Milan JeršeMinulo soboto, 10. aprila, je v Beltincih potekala prireditev z naslovom 6. Kulturni dan slovenskih vrtcev. S svojimiumetniškimi sposobnostmi so se predstavili zaposleni v slovenskih vrtcih. Ustvarjalnost in talent mnogih zaposlenih vvrtcih bogatijo vsakdanje delo z otroki, tokrat pa so lahko njihove pesmi, likovne izdelke in lepo slovensko besedo spoznalitudi drugi. V beltinskem kulturnem domu so se predstavili z revijo pesmi, plesa in besede, ki je potekala v dveh delih, vbeltinskem gradu pa so odprli razstavo likovnih del.Ministrica zakulturo MajdaŠirca je bila obotvoritvi razstaveslikarskihdel OskarjaKokoschke nalendavskemgradu navdušenanad slikarjevimiakvareli ingrafikami,pohvalila pa jetudi dejavnost napodročju kulturein mednarodnosodelovanjeGalerije - MuzejaLendava.Vodjo tekmovanjaza pomurski pokalv rekreativnihtekih 2010Branka Reckain koordinatorjaVitomirja Fujsačaka letosobilo dela,da bi izvedbate zahtevneprireditvepotekala resničnonemoteno.Lanske izkušnjeterjajo boljnačrtovan pristopk posameznimtekmam, kidobivajo zudeležbotekmovalceviz sosednjihdržav Avstrije inMadžarske vednovečje razsežnosti.Fotografija Jure ZaunekerFotografija Jože Gabor
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>kronika8. aprila 2010 | Vestnik | 17Ljubica Jelušič med pomurskimi ga<strong>si</strong>lciNe le reševalci, ampaktudi branilci državeObrambna ministrica je pohvalila prizadevanja ga<strong>si</strong>lcev in obljubila pomočPrimer Makoter»Vi niste le reševalci, ampak tudi branilcinaše zgodovine in kulture,« jemed obiskom pri pomurskih ga<strong>si</strong>lcihpoudarila ministrica za obramboLjubica Jelušič. V ga<strong>si</strong>lskem domuv Murski Soboti se je srečala s predsedniki,poveljniki in tajniki enaindvajsetihpomurskih ga<strong>si</strong>lskih zvez,ki so ji predstavili stanje na področjuga<strong>si</strong>lstva v regiji. »Obisk je priznanjeza naše delo,« je dejal Dušan Utroša,ga<strong>si</strong>lski regijski poveljnik za <strong>Pomurje</strong>.Kot je še povedal Utroša, težijo kuresničevanju štirih ciljev: zagotovitvidenarja za delovanje, izobraževanjuin usposabljanju, pridobivanjunovega članstva in urejanju statusaga<strong>si</strong>lca. Iz statistike sledi, da je bilolani 432 dogodkov, ki so zahtevali posredovanjeenot pomurskih ga<strong>si</strong>lcev.»Vse več je naravnih nesreč. Lani smo50-krat intervenirali v primerih obseženegadeževja in poplav ter 43-kratzaradi neurij. Ga<strong>si</strong>lci smo gonilna <strong>si</strong>lav teh reševanjih,« je razložil Utroša.»Pri tem tvegamo svoja življenja, zatoje nujna primerna in dobra oprema,«je menil Branko Novak, predsedujočiregijskega ga<strong>si</strong>lskega sveta. »Pomurskiga<strong>si</strong>lci smo se zavezali, da bomoObrambnaministrica LjubicaJelušič je obiskalapomurske ga<strong>si</strong>lce,ki so ji poročalio težavah, skaterimi sesrečujejo prisvojem delu.Fotografija Andrej Bedekpo svojih najboljših močeh posredovalikjerkoli in kadarkoli,« je dodal ga<strong>si</strong>lskipoveljnik. Tukajšnjim ga<strong>si</strong>lcemprimanjkuje predvsem osebne in skupinskezaščitne opreme.Ministrica za obrambo Ljubica Jelušičje spomnila na dejstvo, da je v rokahga<strong>si</strong>lcev varovanje tega prostora,ljudi in premoženja. »Ga<strong>si</strong>lci v svojihvrstah povezujete različne generacijereševalcev – od pionirjev do veteranov.Veliko prispevate tudi za našo nacionalnovarnost,« je še dejala obrambnaministrica. Po besedah Jelušičeve ga<strong>si</strong>lciohranjajo vrednote solidarnosti,Pomursko ga<strong>si</strong>lstvov številkah21 ga<strong>si</strong>lskih zvez242 ga<strong>si</strong>lskih društev18.500 članov celotnega moštva6.300 operativcev4.300 ga<strong>si</strong>lk353 vozil432 intervencij v letu 2009pomoči in skrbi za druge, čeprav »otem ne govorijo, ampak to preprostosamo delajo«. »Znanje je tudi oprema.Usposabljanje za ga<strong>si</strong>lce ne bo nikolikončano, saj se vedno najde nekaj novegana področju metod reševanja,«je prepričana ministrica.Boris Balant, direktor Uprave zazaščito in reševanje Republike Slovenije,je opozoril, da se mora zaščitnaoprema ga<strong>si</strong>lcev prilagoditi novimnevarnostim. Spregovoril je še o dvehvročih temah: nadomestilih za odsotnostprostovoljnih ga<strong>si</strong>lcev iz službev času reševalnih akcij in o plačevanjuosnovnih zdravniških pregledov zaga<strong>si</strong>lce. Kot je pojasnil Balant, bi bilotreba spremeniti zakonodajo, ki bi vtakih primerih stimulirala delodajalceoziroma jim priznala davčne olajšave.»Vendar to ne bo preprosto,« jebil odkrit direktor. Plačevanje zdravniškihpregledov je zaenkrat na hrbtihlokalne skupnosti. »Kljub neugodnemugospodarskemu položaju smov proračunu uspeli zagotoviti dovoljfinančnih sredstev za delovanje ga<strong>si</strong>lskeorganizacije,« je poudaril Balant.Država letno za slovensko ga<strong>si</strong>lstvonameni enajst milijonov evrov. »Prepričansem, da ta vprašanja ne bodoostala le na papirju, ampak se bodoreševala,« pa je pripomnil Anton Koren,predsednik Ga<strong>si</strong>lske zveze Slovenije.»Verjemite mi, da bomo potrkalina vaša vrata v Ljubljani, in verjamem,da nas boste sprejeli kot enakopravnesogovornike,« je razpravo sklenil prvipomurski ga<strong>si</strong>lec Utroša.Tudi na www.pomurje.<strong>si</strong>Andrej Bedekokc poročaVlomilec padel na poligrafuPolicisti iz Gornje Radgone so razkrinkali<strong>si</strong>cer že njihovega starega znanca,ki ima na grbi najmanj štiri vlome.Kot je dejal Aleksander Kreslin, tamkajšnjipomočnik komandirja za področjekriminalitete, so oktobra 2009 obravnavalidva vloma v cvetličarno na Meleh.»Storilec je odtujil denar iz blagajne,kamero in dele alarmne naprave,«je pojasnil Kreslin.Pridanič je potem še dvakrat vlomilv lokal pri radgonski avtobusni postaji,kjer je ukradel denar iz natakarjevedenarnice in alkoholne pijače. »Skupajs kriminalisti sektorja kriminalističnepolicije smo po zbiranju obvestil na informativnirazgovor povabili 33-letnika.V informativnem pogovoru je bilaosumljencu ponujena možnost preveritvenjegovih izjav z metodo poligrafiranja.Osumljenec je na to metodo tudipristal. Na testiranju je osumljenec pozitivnoreagiral na vsa postavljena kritičnavprašanja v zvezi z zgoraj navedenimivlomi,« je še pojasnil pomočnikkomandirja. Ovadili ga bodo zaradi štirihkaznivih dejanj velike tatvine.Vse več po<strong>si</strong>lstevLani so pomurski policisti obravnavali33 kaznivih dejanj ali skoraj dve tretjiniveč kaznivih dejanj zoper spolnonedotakljivost kot leta 2008. Povečalose je število kaznivih dejanj po<strong>si</strong>lstva,spolnega na<strong>si</strong>lja in kršitve spolne nedotakljivostiz zlorabo položaja, zmanjšalopa se je število kaznivih dejanj spolneganapada na osebo, mlajšo od 15 let.Vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivostso bila preiskana.Nova postaja v RadgoniPoteka izbiranje najugodnejšega ponudnikaza gradnjo nove policijske postajev Gornji Radgoni. Notranja ministricaKatarina Kresal je namreč potem,ko je videla, v kakšni stavbi službujejotamkajšnji policisti, napovedala novogradnjo.Ta bo stala v radgonski industrijskiconi na nekdanjem parkiriščutovornjakov. Dotlej so radgonski policistilocirani na sedežu policijske enotevodnikov psov v Murskih Petrovcih, policijskapisarna za najnujnejše zadevepa deluje v prostorih radgonskega ga<strong>si</strong>lskegadoma. Nova postaja bo predvidomanared še letos.Po dveh pismih še grafitiDuh za mnoge zločina stoletja vsake toliko časa uide iz stekleniceOčitno je nekdo spet poskrbel, da jespomin na 26. september 1999, ko vdomači spalnici umorijo Janka Makoterja,in na 7. november 2000, ko sezgodita bombni napad na ljutomerskopolicijsko postajo in raketni napad nahišo Jožeta Makoterja, spet postal živ.Pred tednom dni so se v Banovcih namrečpojavili grafiti »Milica Makoter jepoštena« in »Makoter …« Policija primerše preiskuje, zato ni znano, kakšenmotiv je imel tisti, ki je pisal grafite.Ali je šlo le za običajni vandalizemoziroma objestnost ali kaj drugega, botorej pokazala preiskava.Spomnimo pa, da smo januarja najprejporočali o anonimnem pismu, vkaterem so avtorji Makoterjevo obtožilislabega ravnanja z zaposlenimi,pisali pa še o dogodkih izpred desetihlet, tudi o času, ko je bila v priporu, innapadu na ljutomersko policijo. Prleškapodjetnica je vse očitke iz pismaodločno zavrnila. Iz zapora pa je potempisal Bojan Žalik, ki trdi, da mu jeMakoterjeva obljubila denar, če na sodiščupriča v njeno korist. O navedbahiz anonimke, ki govorijo o zločinih, jeŽalik zapisal, da so to »dejstva«. »Sodiščese je namreč hudo zmotilo, koso meni in drugim izrekli zaporne kazni,Milico Makoter pa oprostili. Jaz indrugi obsojeni v zadevi Makoter nismopravi storilci in smo obsojeni zato, kersmo branili Milico Makoter in tako dalisodišču določene indice, da smo storilci.«Žalik je zapisal, da so to naredili,ker »nam je obljubila zelo visoko vsoto,če jo rešimo na sodišču«. Kot je šezapisal Žalik, jih je Makoterjeva preprosto»odpilila«, ko so bili obsojeni:»Nikoli nam ni izplačala obljubljenePred tednom dni je nekdo s pršilnikom popisal prikolico ob teniškem igrišču vBanovcih. Policija primer še preiskuje, zato ni znano, kakšen motiv je imel tisti, kije pisal grafite.Fotografija Andrej Bedekvsote.« Sodni mlini so <strong>si</strong>cer začeli mletijulija 2001, dokončno pa se ustavili jeseni2006. Epilog: morilca Bojan Žalikin Ladislav Olah v Dobu od leta 2001služita 30- in 15-letno kazen zapora,Milica Makoter pa je bila najprej dvakratobsojena, pred tremi leti pa pravnomočnooproščena naročila umorasoproga in dveh napadov.Poiščimo še možnost, zakaj ob Makoterjeviv vsebini grafitov nastopatudi nekdanji komandir ljutomerskepolicije in pokojnikov brat. »Umor JankaMakoterja in bomba pred policijskopostajo ter raketiranje hiše Jožeta Makoterjasta dve ločeni zadevi, ki nimatanič skupnega. V Pomurju ni bilo ilegalnegaprehoda meje, za katerega nebi vedel Jože Makoter in za kateregane bi dobil denarja. Vpleten je bil inje zahteval vedno višja plačila. Takratje na postaji zadrževal okoli dvajsetilegalnih prebežnikov, za katere je žedobil denar, vseeno pa je zahteval ševeč. Zato je prišlo do incidenta. Bombeso bile namenoma vržene na takšnomesto, da ni bilo poškodovanih, raketapa je eksplodirala v nenaseljenemdelu stanovanjske hiše. Šlo je za maščevanje,«je namreč že večkrat zatrdilŽalik.Andrej BedekPoškodbe mož postaveLeta 2009 so našteli 36 primerov, kjerso jo med svojim delom skupili policisti:pri vadbi samoobrambe se jih je poškodovalo14, pri intervencijah sedem,med hojo po stopnicah in neravnemterenu šest, na poti v službo in iz nještirje, pri usposabljanju posebne policijskeenote trije in po eden pri vadbi sslužbenim psom in pri zapiranju avtomobilskihvrat.Policisti nad odlagališčaKot partner v projektu Očistimo Slovenijov enem dnevu – akcija bo to soboto– je slovenska policija od začetkafebruarja do aprila na območju celotnedržave evidentirala skoraj 400 črnih odlagališčodpadkov. Vse policijske upravev Sloveniji so tako že v začetku februarjazačele evidentiranje črnih odlagališč,za katera so izvedele pri rednemopravljanju svojih nalog, bodi<strong>si</strong> so jihpolicisti odkrili sami bodi<strong>si</strong> so jih nanjeopozorili občani. Policisti so odkritačrna odlagališča popisovali in s prenosnimiGPS-napravami določali njihovozemljepisno lego oziroma koordinate,slednje pa nato po spletni strani organizatorjaakcije vnesli v centralni registerčrnih odlagališč. Kot so še sporočilipolicisti, je posebej problematično neurejenoodlaganje gradbenih in drugihnevarnih odpadkov ter nezadostno številozgrajenih komunalnih čistilnih napravin odlagališč. Okolje obremenjujejotudi številni posegi v obliki izkopov,pri čemer nastaja poleg materialne tudivelika ekološka škoda.
Change language