73,90 - Pomurje.si

12 | Vestnik | 15. aprila 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPred startomsvetovnegaprvenstva v oranjuSlovenskitekmovalci žena prizoriščuSlovenski tekmovalci, ki bodo zastopalinašo državo na 57. svetovnem prvenstvuv oranju, ki bo 17. in 18. aprila na NoviZelandiji, so že na prizorišču tekmovanja.Tja so odpotovali sredi prejšnjegatedna, Slovenijo pa bosta na letošnjemsvetovnem prvenstvu zastopala ŠtefanCigüt iz Pomurja in Igor Pate iz Dolenjske,ki sta si udeležbo priborila na lanskoletnemdržavnem tekmovanju, ki jepotekalo v okviru svetovnega prvenstvav Tešanovcih.Štefan Cigüt se bo za uvrstitev mednajboljše na svetu potegoval v oranju zdvobrazdnimi plugi krajniki, Igor Patepa bo oral z obračalnimi plugi. 57. svetovnoprvenstvo oračev bo tokrat v krajuMethven na južnem otoku Nove Zelandije,naši tekmovalci bodo orali ssvojimi plugi, ki so jih tja poslali že predčasom, traktorje pa so si zagotovili nakraju tekmovanja.Do zdaj se je na letošnje svetovno prvenstvoprijavilo 27 držav, lani jih je bilov Tešanovcih 30, med njimi pa je tudiHrvaška, ki bo prihodnje leto gostiteljicasvetovnega prvenstva. Po lanskoletnidobri organizaciji svetovnega prvenstvav oranju, ki ga je obiskalo več kot30.000 ljudi, naša ekipa potuje na zelenootoško državo dobro pripravljena.L. KovačKmetijskasvetovalna službav PomurjuUspešni pripridobivanjusredstevV letu 2009 je bilo v okviru Programarazvoja podeželja 2007–2013 relativnomalo razpisov, kljub temu pa je bilakmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskemzavodu Murska Sobotanajuspešnejša pri pridobivanjuteh sredstev. Ta služba je lani napisala107 vlog za najrazličnejše investitorjeza ukrepe prve in tretje osi Programarazvoja podeželja, 89 vlog je bilo uspešnih,15 vlog pa v Agenciji za kmetijsketrge in razvoj podeželja še rešujejo. Podatkikažejo, da so uspešno pripraviliveč kot 90 odstotkov vlog in s tem vPomurje pridobili skoraj 6,7 milijonaevrov. Največ denarja so pridobili narazpisu Dodajanje vrednosti kmetijskimin gozdarskim proizvodom, sajje bilo vlagateljem iz Pomurja odobrenih2,8 milijona evrov, za pomoč mladimprevzemnikom kmetij, za zgodnjeupokojevanje kmetov in za posodabljanjekmetijskih gospodarstev zamlade prevzemnike so dobili skoraj 3,6milijona evrov, zelo uspešni pa so bilitudi na javnem razpisu za prestrukturiranjereje prašičev in perutnine.L. Kovačizobraževanjekmetovalcev16. 4. 2010: KGZS – Zavod M. S.,dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 9000Murska Sobota, ob 17.00, ne velja zaKOP, Urejanje vrta – Kakšne so posledicenepravilnega gnojenja na zelenjadnem vrtu22. 4. 2010: Javni zavod KP Goričko, Grad191, 9264 Grad, ob 10.00, ne velja za KOP,Vinarstvo – IV. Mednarodno ocenjevanje vinTRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO - RAAB -ORSEGPred setvijo koruzeS pravilnimi agrotehničnimiukrepi do visokih pridelkovIzbrati je treba primerno sorto, dobro pripraviti zemljo ter opraviti zaščito pred škodljivci in pleveliKo se odločamo za setev koruze, je trebaupoštevati dolžino rastne dobe koruze(je genetsko pogojena), tip tal, vkatera bomo sejali koruzo, primernopripravljena tla, rok setve – temperaturatal mora biti najmanj osem stopinjCelzija –, način uporabe koruze(zrnje ali silaža), zrelostni razred,uporabo kakovostnega semena, gostotosetve, varstvo pred škodljivci inpleveli, odpornost proti boleznim. Naspletni strani http://www.furs.si/Publications/Seme/osl_koruza%2009_spletna%20verzija.pdfje objavljena opisnasortna lista za koruzo, kjer se najdejozelo uporabni podatki o hibridih koruze.Priprava njive za setevS pripravo njive za setev želimodoseči dvoje: omogočiti kar najboljšivznik in s tem gostoto posevka terizboljšati ukoreninjenje in absorbcijohranil ter vode iz zemlje. Za uspeh jeodločilno upoštevanje biofizikalnih lastnostital, njihovega stanja in vlažnosti.Pomembno je upoštevati, da hitriprehodi razrahljane zemlje v zbitopodbrazdje, kot se ustvarja pri oranju,kjer nastaja plazina, preprečujejo vraščanjekorenin v globino. Korenine rastejovodoravno, dokler ne pridejo donavpičnih odprtin, po katerih lahkoprodirajo v globino. Zbita območja, kijih povzročajo grude, traktorske kolesnice,preplitva obdelava itn., ne omogočajozadostne prezračenosti koreninskegasistema zlasti ob vlažnemspomladanskem vremenu. Na lahkihpeščeno-ilovnatih tleh s premalo organskesnovi se koreninski laski nemorejo dovolj trdno povezati s talnimkompleksom. Kot posledica se na koruzipokažejo znamenja pomanjkanjahranil (fosfor, dušik, itn). Njive ne moremopripraviti na setev po enotni recepturi,vsako njivo je treba obravnavatiposebej.Gnojenje koruzePri načrtovanju odmerkov posameznihhranil upoštevamo potrebe koruzepo hranilih, izgube zaradi izpiranjain fiksacijo hranil na talni kompleks.Potrebo koruze po hranilih na hektarpredstavlja tista količina hranil, ki jepotrebna za optimalen pridelek. Na intenzivnostsprejemanja hranil močnovplivajo zapleveljenost, varstvo predškodljivci in lastnosti hibrida. Hitrostsprejemanja hranil poteka z različnodinamiko glede na morfološke faze koruze.Prvih 45 dni po vzniku je porabahranil zelo majhna. Do pojava osmegalista sprejme le dva odstotka skupnegadušika, en odstotek skupnega fosforjain štiri odstotke skupnega kalija. Potej fazi nastopi obdobje zelo intenzivnegasprejemanja vseh hranil in trajado konca oplodnje, to je do trenutka,ko se začne sušiti svila. Po tem obdobjukoruza kalija praktično ne sprejemaveč, zato se njegova vsebnost vrastlini začne celo zmanjševati. Od začetkanatekanja asimilatov v zrnje dozrelosti koruza sprejme le še približnoosmino skupne količine dušika in četrtinovsega fosforja.Odmerki hranil za pridelek osem dodeset ton zrnja na hektar se lahko gibljejomed 220–280 kilogramov dušika,90–100 kilogramov fosforja, 220–260 kilogramov kalija.Če ne uporabljamo organskih gnojil,ampak le mineralna, porazdelimoodmerek dušika na dva obroka – napredsetvenega in na dognojevanje vfazi od šestega do osmega lista. Prviobrok mineralnega dušika potrosimomed pripravo njive za setev. Gnojilozadelamo v zemljo. Kot predsetveniobrok mineralnega dušika damo 60do 80 kilogramov dušika na hektar alieno tretjino celotnega odmerka. Zaprvi obrok je primerno, da uporabimoKAN (apnenčev amonijev nitrat), sajvsebuje dovolj hitro delujočega nitrata,ki ga korenine lažje sprejemajo kotamonij. Prvi del dušika običajno izviraiz sestavljenih, kombiniranih mineralnihgnojil – NPK-gnojila. Čistih dušikovihgnojil ni priporočljivo mešati s sestavljenimi,zato je treba iti dvakrat ponjivi. Taka sestavljena mineralna gnojilaso: NPK 7-20-30, NPK 6-18-36, NPK5-20-30 idr.V fazi, ko ima koruza pet do osem listov,dognojimo s KAN-om (27 odstotkovdušika) ali ureo (46 odstotkov dušika).Priporoča se uporaba KAN-a, kerpri urei lahko pride do ožigov koruze.Pri vnosu hranil je treba upoštevatiUredbo o varstvu voda pred onesnaženjemz nitrati iz kmetijskih virov, mejnavrednost letnega vnosa dušika v tla priIzbrati najprimernejšo sorto za potrebe kmetijekoruzi za zrnje in za silažo pa ne smepresegati 270 kilogramov na hektar.Setev koruzePri pridelovanju koruze je izbiraustreznega hibrida eden odločujočihdejavnikov za količino pridelka in časdozorevanja. Prepozni hibridi niso priporočljivi,ker dajo slabši in vlažnejšipridelek kot srednje pozni. Največjipridelek zrnja in škrobnih enot dajejohibridi zrelostnih razredov FAO 240do FAO 390. Pri nas v Pomurju se nalažjih tleh sejejo hibridi FAO do 400(za pridelovanje zrnja), na težjih tlehFAO 200.Količina potrebnega semena na hektarposejane koruze se giblje – odvisnood zrelostnega razreda hibrida in namenauporabe – v razponu od 75.000do 120.000 semen. Za zgodnje spravilozrnja se priporoča uporaba hibrida koruzezrelostnega razreda FAO do 230,za kasnejše spravilo pa uporaba hibridovkoruze zrelostnega razreda do 350.Kasnejših hibridov koruze se pri nasne priporoča sejati.Koruzo sejemo, ko se tla nekolikoogrejejo, temperatura tal naj bi bilaosem stopinj Celzija.Koruzo sejemo v medvrstni razdalji70 centimetrov, vrstna razdalja pase giblje od 11 do 16 centimetrov, odvisnood zrelostnega razreda. Globinasetve je pet do šest centimetrov nalažjih tleh in tri do štiri centimetre natežjih tleh.Oskrba koruzeProti škodljivcem uporabimo izključnoregistrirane insekticide: force1,5 G v količini pet do sedem kilogramovna hektar – ob setvi v vrste – zazatiranje strun in drugih talnih škodljivcev;force 1,5 G v količini 15 kilogramovna hektar – ob setvi v vrste –za zatiranje koruznega hrošča.Ali imamo na njivah strune, je odvisnood mnogih dejavnikov. Na nekaterihpovršinah lahko skoraj zagotovovemo, da bodo strune prisotne. Strune(ličinke hroščev pokalic) obžirajoseme, korenine in pritlehne dele steblakoruze. V sušnih obdobjih se napadstrun običajno poveča, ker skušajoličinke nadomestiti izgubljeno vlago zizsesavanjem korenin.Sovke se pri nas pojavljajo občasno.V mesecu maju in v začetku junija sezavrtajo v rastišče koruznih rastlin, jihuničijo ali močno zavrejo njihov razvoj.Uničevanje sovk je dokaj težavno,ker so v tleh in na »svetlo« pridejošele v nočnem času. Največ lahko naredimosami z intenzivnim obdelovanjemtal (propad gosenic), strnišča pase ne smejo zapleveliti.Pri zaščiti pred koruznim hroščemupoštevamo najmanj dveletni kolobar.Pri pridelovanju koruzeje izbira ustreznegahibrida eden odločujočihdejavnikov za količinopridelka in časdozorevanja. Prepoznihibridi niso priporočljivi,ker dajo slabši invlažnejši pridelek kotsrednje pozni.Majski hrošč, koruzna vešča, švedskamušica idr. so škodljivci koruze,ki pri nas ne delajo gospodarsko pomembneškode in ob upoštevanju kolobarjas temi škodljivci nimamo problemov.Koruza je rastlina, ki ima zelo dobrotekmovalno sposobnost proti plevelom.Občutljiva je v času od vznikapa do trenutka, ko zraste do višine50 centimetrov. V tem času ji moramopomagati, vendar moramo biti previdni.Kemično zatiranje (uporaba talnihherbicidov) ima največji vpliv nakakovost podtalnice in pitne vode.Zato se skušajmo izogniti uporabi aktivnihsnovi, ki so preveč topne v vodi(navodilo o uporabi fitofarmacevtskihsredstev) ali pa njihov razkroj potekaprepočasi in se začnejo kopičiti vtleh. Skušajmo dati prednost uporabiherbicidov po vzniku plevelov, kose tudi lažje odločimo, katere herbicidebomo uporabili. Njive, zasejane skoruzo, moramo pregledati, ugotoviti,kateri pleveli so prisotni, in se šelepotem odločiti za nakup in uporabodoločenega herbicida. Opravimo lahkotudi mehanično zatiranje plevelov(okopavanje).Metka Barbarič, KGZS, Zavod M. S.