Suhokranjske poti, april 2010 - Občina Žužemberk

2 OGLASapril 2010,

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 325. seja Občinskega sveta Občine Žužemberk18. februarja ob 18. uri so se svetniki Občine Žužemberk zbrali na 25. seji Občinskega sveta ObčineŽužemberk. Na seji se je vnelo kar nekaj burnih razprav. Prisotnih je bilo 14 svetnikov.Zataknilo se je že pri drugi točkIseje, in sicer pri obravnavi in sprejemuSklepa o novih cenah komunalnihstoritev v Občini Žužemberk.Predlog o cenah komunalnih storitevje obravnaval Odbor za okolje in prostor.G. Jaki, predstavnik Komunale,je podal dodatne informacije cenikomunalnih storitev. Avgusta 2009je bil sprejet nov pravilnik o cenahkomunalnih storitev, ki obsega dvadela, in sicer, prvi del zajema omrežnino,drugi del pa oskrbo z vodo intako odpravlja diferencirane cene.Odločanje o višini cen je prepuščenoobčinam, samo področje pa je reguliranoz odredbami RS. Cene komunalnihstoritev so se v Žužemberku vpreteklih letih povišale za 14 %. Prihajatudi do časovne zakasnitve privključitvi novih uporabnikov. Naosnovi vsega tega je bil pripravljennov predlog – cena vodooskrbe najbi se podražila za 9,9 €. V ceno sovključene tudi tri okoljske dajatve.Novo je vzdrževanje priključkov, karpomeni, da naj bi izvajalci priključkevzdrževali, vendar na stroške lastnika.Svetniki so sklep cenah komunalnihstoritev sprejeli.Prednovoletna 24. sejaV petek 18. decembra so se člani občinskega sveta sestalina zadnji seji v letu 2009. Na predlog župana so zdnevnega reda umaknili predstavitev Razvojnega centraNovo mesto d.o.o. in dodali seznanitev o poteku obnovemostu v Drašči vasi.Člani občinskega sveta so nato soglasno sprejeli sklepo odtujitvi in pridobitvi nepremičnega stvarnega premoženja,seznanili so se z odgovorom nadzornega odborajavnega podjetja Komunala Novo mesto d.o.o., vendar zdanim odgovorom svetniki niso bili zadovoljni ter zahtevali,da se o zmanjšanju izgub in delu nadzornega odboraKomunale še enkrat razpravlja na odboru za okolje inprostor, komunalo in promet. Župan je svetnike seznanils postopki, ki jih skupaj z Občino Ivančna Gorica voditaobe občini, da bi se obnovil most čez Krko v Drašči vasi.Občinski svet je nato sprejel sklep s katerim je županuin njegovim sodelavcem dal pooblastila za podpisovanjedokumentacije za obnovo mostu čez Krko v Draščivasi. Na zaključku je župan seznanil svetnike s projekti,ki se zaključujejo, o poteku vračanj vlaganj v javno telekomunikacijoomrežje ter svetnike in občinsko upravopovabil na tradicionalno srečanje z obrtniki in podjetnikiin na samem zaključku vsem zaželel vesel božič tersrečno, zdravo in uspešno novo leto.Vlado KostevcSvetniki so obravnavali in sprejeliposlovni plan Komunale Novomesto za leto 2010. Direktor Komunaleg. Kekec je predstavil nekajsprememb v zakonodaji. Sam sistempa naj bi se spremenil v sistem najemninin subvencij. To pomeni, daje lastnik Občina, Komunalam pa seplačuje najemnina. S tem so začeliže v avgustu 2009, plan je sestavljenza celo podjetje. Proizvajalni stroškiv Občini Žužemberk so bolj visoki,zaradi vzdrževalnih del. Svetniki soposlovni plan potrdili.Obravnavane so bile spremembeStatuta Občine Žužemberk. Statut jetemeljno načelo delovanja občine. Jenajvišji dokument občine, poslovnikpa »mu je v pomoč«. Pri Statutu ObčineŽužemberk je potrebno nekajčlenov izbrisati iz Statuta in jih prestavitiv Poslovnik. Predlog popravljenegastatuta kot tudi sam Statutsta bila potrjena.Obravnavali in sprejeli so Sklepo odtujitvi nepremičnin. Odbor zaokolje in prostor je predloge prodajenepremičnin podprl.Svetniki so sprejeli predlog Pravilnikao spremembah in dopolnitvahPravilnika o postopkih vlaganjv javno telekomunikacijsko omrežjedejanskim končnim upravičencemna območju Občine Žužemberk. Pritem gre za spremembe v delu, ki senanašajo na delo na desnem bregu.Poleg teh točk so se svetniki seznaniliše s Programom oskrbe spitno vodo v Občini Žužemberk zaleto 2010, s Pogodbo o poslovnemnajemu infrastrukturnih objektovin naprav za Komunalo Novo mestod.o.o. in CeROD d.o.o. Novo mestoter sklepom zbora občanov za desnibreg naselja Žužemberk in z zapisnikizborov občanov.Pri pobudah in vprašanjih svetnikovje bila dana pobuda za asfaltiranjecest Brezova Reber – Prečna,Žvirče – Polom, popravilo Tomaževegamostu ter ureditev pločnikaDvor - Sadinja vas. Člani občinskegasveta so bili seznanjeni z velikoočiščevalno akcijo, ki bo 17. aprila,dana pa je bila tudi pobuda, da se vsiobčani združimo in pripomoremo kboljšemu okolju.Tinka FricNE SPREGLEJTEStran 9Očistimo Suhokrajino v enemdnevu17. april 2010Stran 12Mihi Leganu odličjesv. Cirila in MetodaStran 18Intervju: StankaKovačičStran 25 - 29Priloga: Razpisi

4 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Delo občine v letu 2009V letu 2009 je Občina Žužemberk na različnihpodročjih izvajala kar nekaj projektov in medtemi bi našteli naslednje:- sofinanciranje nabave nove brizgalne za PGDAjdovec in PGD Šmihel, sofinanciranje nabavegasilske zaščitne opreme za vsa prostovoljnagasilska društva, sofinanciranje obnove gasilskegadoma PGD Dvor, sofinanciranje ureditveokolice gasilskega doma PGD Šmihel- sofinanciranje programov za ohranjanje inrazvoj kmetijstva v občini- sofinanciranje prevoza vode- vzdrževanje gozdnih cest po programu ZavodaRS za gozdove- vzdrževanje cest Boršt,- asfaltiranje kraka C v Žužemberku- razširitev ceste Stavča vas-Jama- asfaltiranje lokalne ceste okoli doma Frata- asfaltiranje pločnikov na Dvoru- izgradnja avtobusne postaje Žužemberk spločniki in javno razsvetljavo- asfaltiranje lokalne ceste Drašča vas-Jožman- vzdrževanje javne razsvetljave- sofinanciranje delovanja Razvojnega centraNovo mesto- sofinanciranje skupnih projektov RC Novomesto, gospodarska javna infrastruktura, LASLeader, srečanje lokalnih časopisov in novinarjevSlovenije- sofinanciranje projekta regijska mreža tematskihpoti in aktivna e-Dolenjska- nabava posod za odpadke- delovanje ZRC-ja- delovanje Čistilne naprave Žužemberk- izdelava OPN – občinskega prostorskega načrta- izgradnja cestne in komunalne infrastruktureŽužemberk (fekalna kanalizacija s črpališčem,vodovod v cesti R1-216 v centru Žužemberka)- izgradnja komunalne infrastrukture obrtnoindustrijskacona Sejmišče- sofinanciranje izgub Komunale za komunalnestoritve na območju občine- izgradnja vodovoda Reber-Zalisec- izgradnja vodovoda zgornji Cvibelj- pridobivanje zemljišč območje OIC Sejmiščein Stanovanjsko poslovne cone Klek- sofinanciranje nabave defribrilatorja za Zdravstvenopostajo Žužemberk- sofinanciranje obveznega zdravstvenega zavarovanjanezavarovanih občanov- sofinanciranje obnove Žužemberškega gradu- sofinanciranje obnov in nabav opreme drugihspomenikov, podružnične cerkve sv. Anton,sv. Martin (Veliko Lipje)- sofinanciranje delovanje Knjižnice Mirana JarcaNovo mesto, knjižničnega gradiva, bibliobusa,financiranje delovanja Krajevne knjižnice- sofinanciranje delovanja klubov- ureditev igrišča v Stranski vasi- financiranje predšolske vzgoje- sofinanciranje delovanja šol, od tega OŠ Prevoleza okna, za OŠ Žužemberk (izolacija,telefonska centrala, oprema učilnic, vrata inograja, priključek na kanalizacijo)- sofinanciranje glasbene šole- sofinanciranje prevozov učencev- sofinanciranje učencev z motnjami- pomoč srednjemu šolstvu sofinanciranje prevozovdijakov iz KS Hinje- sofinanciranje oz. pomoč ob rojstvu otrok- sofinanciranje socialnega varstva invalidov- sofinanciranje bivanj v domovih za starejše- sofinanciranje programa pomoč na domu- pomoči materialno ogroženim- sofinanciranje humanitarnih društev (RK indrugi)Poudariti je potrebno, da smo v letu 2009 izvedliveliko uradnih obiskov na raznih ministrstvihin gostili mnoge pomembne osebnosti med katerimiso obiski poslanskih skupin in poslancev,obiski ministrov, državnih sekretarjev in direktorjevdirektoratov.V lanskem letu so nas obiskali minister zašolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ministrica zakulturo Majda Širca in minister za promet dr.Patrick Vlačič.Zahvaliti se je potrebno članom občinskegasveta, ki so pri tem aktivno sodelovali in delaliv dobrobit Občine Žužemberk.Franc Škufca, županŠtevilne potrebe občanovV občini so se od 20. do 26. januarja za območje Ajdovca, Dvora, KS Hinj, Šmihela in Žužemberka spet odvijali zbori občanov. Vsezbore je vodil podžupan Jože Papež, razvojne programe Občine in predstavitev dosedanjega dela pa je predstavil župan Franc Škufca.Zbora občanov se je udeležilo v Ajdovcu 46 občanov, na Dvoru 53, v Hinjah 33, v Šmihelu 22 in Žužemberku 92; vsega torej 246občanov, kar je bilo povsod dovolj za minimalno sklepčnost in dela zbora občanov.Na zboru občanov za območjeAjdovca so razpravljali inglavni poudarek namenili izgradnji»Suhokranjskega vodovoda«, govoriliso tudi o ureditvi javne razsvetljavev Malem Lipovcu in Srednjem Lipovcu,zahtevi po označbi in zaščitivrtine na vodovarstvenem območjuna Skopicah, vračila vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje, potrebopo domu za ostarele, pa tudi ohitrejši modernizaciji ceste BrezovaReber-Prečna, za katero so že narejenegeodetske izmere.Plodne in tvorne razprave pa tudivprašanja in številni predlogi občanovso bile usmerjeni tudi za večjovarnost, tako bi morali urediti javnorazsvetljavo, cestne jaške in bankinepo vaseh, izdelati, postaviti primernopostajališče v Velikem Lipovcu,nove prometne znake in usmerjevalnetable, sanirati cesto v SrednjemLipovcu in Borštu in razširiti del ce-»Že peto leto živim v tem prelepemkraju, v Srednjem Lipovcu.Sem zelo vesel, da sem spoznal ta,prelep del naše Dolenjske. V temčasu se dejansko vsako leto nekajdogaja, seveda pa so potrebe in željetu živečih občanov veliko večje odzmožnosti občine. Seveda podpiramvsako novo pridobitev, še posebejmodernizacijo ceste proti Prečni invodovod na Ajdovški planoti!«Miha Kastelec

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 5Največ pobud in izraženih željaza izvajanje projektov in hitrejširazvoj pa so podali prav na zborukrajanov v Hinjah. Hinjski konec šenajbolj muči zazidljivost nove obrtnecone v Hinjah, dotrajane vodovodnecevi in omrežje, velikanske izgubevode in vsakodnevna popravila paso na tem koncu že stalnica, ki jo bov naslednjih letih rešil le projekt suhokranjskegavodovoda, ki bo zajeltudi to območje, v katerem so nekateragospodinjstva še brez vodovoda.V tem letu je v tem koncu predvidenoasfaltiranje ceste Ratje-Samotarin rekonstrukcija ter asfaltiranje cestLazina-Celec ter Žvirče–Polom, težkopa čakajo tudi na začetek del naAjdovškemu zboru je predsedoval podžupan Jože Papež, ob pomoči članov Vinka Longarja in Boštjana Gorenčiča.državni cesti Žvirče-Ambrus.Hinjčani so poleg pobud za postavitevdodatnih zabojnikov za smeti,postavitvi zaščitne ograje na cestiLazina–Smuka, ureditvi dotrajanihhiš in fasad, postavitvi tabel za prepovedanoodlaganje smeti in sodelovanjuv vseslovenski čistilni akcijiOčistimo Slovenijo podali pripombetudi na izredno šibak signal mobilnegaoperaterja, uničene gozdne cestein izrazili nezadovoljstvo ob deluzimske službe. Denar, ki je bil namenjenvračilu vlaganj v telefonijo, pabodo v hinjski krajevni skupnostipo dogovoru razdelili posameznimvasem na tem območju. Občinskasvetnica in ravnateljica OŠ Prevoleste Dvor- Mačkovec, ki je preozka za promet naajdovški konec. Resda je bil asfaltiran odsek cesteokoli doma na Frati. Vložek se bo gotovo povečalpri predvideni pridobitvi projektne dokumentacijeza cesto Brezova Reber-Prečna in pri projektu»Suhokranjski vodovod«, za katerega se, po besedahžupana Franca Škufce, že izdelujejo geodetskiposnetki tras, vodohramov in črpališč. V temletu bo narejen tudi preizkus vrtine na VinkovemVrhu z namenom poizvedbe količine in kvalitetevode. Za projekt Suhokranjski vodovod, v kateremso vključene tudi sosednje občine, naj bi črpalitudi državni in evropski denar. V razpravi jesodelovala tudi občinska svetnica in ravnateljicaOŠ Žužemberk mag. Jelka Mrvar in se zahvalilastaršem otrok za pomoč pri urejanju okolicešole v Ajdovcu.Na Dvoru so občani namenili precej pozornosti in vprašanj glede novegaobčinskega prostorskega načrta, ureditvi in rekonstrukciji cesteskozi Dvor ter umestitvi nove avtobusne postaje, za katero mora občinskauprava pripraviti več variant za umestitev v prostor. Več vprašanj je bilotudi na temo novega prostorskega načrta, doma za ostarele, prodaji podružničnešole, varnosti in razširitvi ceste Dvor-Sadinja vas, javne razsvetljavena Dvoru, asfaltiranja ceste Stavča vas-Jama in Vinkov Vrh-Skopice, postavitviekoloških otokov, kanalizacija in izgradnji hidroelektrarne, ki je vzadnjih mesecih burila nekatere duhove. Želja za gradnjo novih mrliškihvežic v občini je kar nekaj. Tudi dvorska mrliška vežica že kar nekaj desetlet dobro opravlja svojo funkcijo, s katero pa nekateri niso zadovoljni. Motijih namreč večen prepih, neograjeno pokopališče, neupravičena kritika paje padla tudi na samo delo koncesionarja, ki po besedah Martina Grčarja,zadolženega za spremljanje in delo te službe, dobro opravlja te naloge.Številne pobude na zboru so dodali tudi dejavni občinski svetniki Marija Breceljnik(levo), Dušan Papež (na desni) in Milan IvkovičMarija Breceljnik je na koncu izrazilazadovoljstvo in pohvala krajanomKS Hinje, ki tvorno sodelujejopri vseh projektih v kraju in ne ovirajorazvoja.Hinjski župnik Ciril Sever se je zavzel za čim hitrejšo rešitev vodovodnega omrežjav Hinjah»Že več let se Občinski odborSDS in osebno prizadevam, da bikončno izpeljali projekt asfaltiranjedržavne ceste Ambrus-Žvirče.Že konec decembra leta 2007 smodr. Petra Verliča, državnega sekretarja,seznanili s številnimi težavami,s katerimi se soočajo občanite občine na samem terenu. Tasporen, pet kilometrski odsek cesteAmbrus – Žvirče smo si ogledaliskupaj z županom občine ŽužemberkFrancem Škufco, poslancemSvetnik stranke SDS Občinskega svetaobčine Žužemberk Milan IvkovičDZ Ivanom Grillom, Francem Žagarjem iz DDC (družbe za državneceste) in članom občinske uprave Jožetom Banom. Za odsek so bila tedajže predvidena sredstva v višini 40.000,00 evrov za projekt ter 900.000,00evrov za celotno modernizacijo!«

6 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Šmihelu so lansko leto po besedah županaV Franca Škufce položili vodovod in asfaltiraliodsek ceste proti Ivancu, letos pa jih čakazahteven projekt rekonstrukcije državne cestePajčna-Beli graben, pri katerem bo sodelovalatudi občina pri izgradnji avtobusne postaje,pločnikov in javne razsvetljave pri priključku zavas Šmihel. V planih je tudi ureditev dokumentacijeza postavitev mrliške vežice in odkup zemljiščza omenjeni projekt, na katerega farani inobčani težko čakajo, kot tudi most v Drašči vasi,ki bo skupni projekt s sosednjo ivanško občino.Občinski svetnik Jože Pečjak se je zavzel za čimhitrejšo izgradnjo mrliške vežice, ki je v občinskihplanih že dve leti, rezerviran je tudi denar.Martin Grčar je povedal, da po odkupu zemljiščaod župnije ne vidi nobenih problemov, ponaročilu projekta, pa upa, da bo OPN do koncaleta sprejet, na kar se prihodnje leto začne s samoizgradnjo. Tudi Šmihelci so občinskim možemrazgrnili kar nekaj žuljev in težav. Med drugimso predlagali preplastitev ceste Šmihel-Klečet,Vaščani želijo, da dobi Šmihel in okoliške vasi mrliško vežicoasfaltiranje ceste do Plešivice, postavitev zaščitneograje na ovinku za Šmihel in na cesti Draščavas-Ivanc in ureditev prostorov za delovanjenovega kulturnega društva Šmihel v gasilskemdomu. Opozorili so tudi na slabe telefonske ininternetne povezave s svetom in izrazili željo zaureditev javne razsvetljave in ekološkega otokana območju Šmihela.Žužemberškemu zboru je predsedoval podžupan Jože Papež, ob pomoči članov Slavka Strune in Slavka SetničarjaNa vseh koncih občine je bilo v minulem letustorjenega na področju cestne in komunalneinfrastrukture, še največ v samem središču občine,so ugotavljali na zadnjem zboru v Žužemberku,kjer je že skoraj nared obrtno-industrijska conaSejmišče, v delu je projekt vodovodne povezavemed vasjo Reber in Žužemberkom, obnovljenalokalna cesta proti Zafari, narejena povezava žedelujoče kanalizacije Zafara in Breg, desni breg,v delu pa je tudi izgradnja povezave fekalne kanalizacijedo Prapreč. Novo vodovodno omrežjeso pridobile vasi Cvibelj, Reber in Zalisec, v poslovno-stanovanjskiconi Klek se delajo odmere,letos sledi nadaljevanje obnove žužemberškegagradu, v delu pa je tudi izdelali projekt izdelavenovega mostu čez reko Krko in novega kulturnegadoma v bivši Mercatorjevi stavbi, kjer bodo prostoredobili tudi občinska uprava in društva. Noviobčinski prostorski načrt, ki je trenutno na uskla- Na sliki: V Žužemberku je bila udeležba najmnožičnejšajevanju na raznih ministrstvih, naj bi bil sprejetše letošnje leto. Ta bo dal nove možnosti stanovanjskegradnje. Občani so predlagali tudi zaščitosuhokranjskih kulinaričnih jedi, se zavzeli za hitrejšigospodarski razvoj in čim hitrejša pravičnavračila vlaganj v telefonijo in za gradnjo novegadoma starostnikov. Po treh urah zbora, ko so številniobčani že odšli, je petindvajset krajanov glasovaloo sklepu sklica 3. izredne seje občinskegasveta, kjer naj bi na odprti seji za javnost obravnavalivsebino obtožb v kazenskih prijavah zoperodgovorno osebo občine, pokablitev daljnovodain gradnjo dovozne ceste v poslovno obrtno conoSejmišče, postopek prodaje stare dvorske šole, obnovovodovoda Pleša-Lazar, javni razpis za izvajanjeprevozov otrok v Osnovno šolo Žužemberkter postopek in potek vračila vlaganj v telekomunikacijskoomrežje.Urednik

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 7Žužemberčanodprl cestoNa sam predvečer božiča so uspeli delavciizvajalca CGP d.d. iz Novega mesta dokončatiin asfaltirati regionalno cesto skozi Žužemberk.Tako se je ob 14.45 stekel promet skozi Žužemberk,in kot se spodobi, je Žužemberčan FrancNovak, po domače Vauptov France, zaustavilprvo vozilo, ga pozdravil, zahteval skromnomitnino in vozniku zaželel srečno pot. In takoje stekel promet skozi Žužemberk.VladiMirVauptov France je sprostil prometObčina Žužemberk pristopila k projektu Celovita turističnaponudba regije - Dolenjska.euK projektu Dolenjska.eu je pristopilo kar dvajsetobčin z Dolenjsko, Belokranjsko in Kočevskoribniškegaobmočja ter Razvojni center Novomesto d.o.o. kot sopodpisnik z namenom kandidiranjaza sredstva sofinanciranja operacije inureditve medsebojnih pravic in obveznosti udeležencevpri pripravi vloge in izvedbi operacije»Celostna/celovita turistična ponudba regije«, zakronimom »Dolenjska.eu«.Partnerji projekta bodo kandidirali na javni poziv,ki ga izvaja Služba Vlade Republike Slovenijeza lokalno samoupravo in regionalno politiko zadelno sofinanciranje operacije Evropske unije, insicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.V okviru projekta bodo partnerji izvedli oblikovanjeintegralnih turističnih proizvodov regije,Predstavitevturistične ponudbena TIP-uTuristično društvo Suha krajina iz Žužemberkaje v okviru Turistične zveze Dolenjskein Bele krajine in pod okriljem Turistične zvezeSlovenije predstavilo turistično ponudbo naSejmu turizem in prosti čas, ki je potekal od21. do 24. januarja na Gospodarskem razstaviščuv Ljubljani.V nedeljo je največ zanimanja s svojimi plesniminastopi privabil Seinsenbergensis Tumultus-viteškired Jurija in Volka Engelberta Turjaškegaiz Žužemberškega gradu, ki je obiskovalcesejma povabil na tradicionalne Trške dneve inna že 12. srednjeveški dan na Žužemberškemgradu, ki bo letos potekal v nedeljo, 18. julija.VladiMiroblikovanje celostne grafične podobe, trženjskihznamk in lokalnega znaka kakovosti turističnedestinacije, vzpostavitev informacijskega portalaturistične destinacije, implementacija, promocijaturistične destinacije in njene ponudbe, informiranjein obveščanje javnosti in upravljanje z operacijo.Ocenjena vrednost operacije je 307.079,78EUR, z upoštevanim DDV.Pri tem bodo partnerji imeli enake možnostipri uporabi vseh rezultatov operacije, kratkopredstavitev v jezikih, ki so na portalu turističnedestinacije z največ 5-timi prepoznavnimi znamenitostmi,instalirano na portal lokalne skupnosti,ki bo povezan s portalom turistične destinacije,enake možnosti sodelovanja pri izvedbipromocijskih aktivnosti, ki bodo izvedene vUtrinek s predstavitveokviru operacije, promocijo pri informiranju inobveščanju javnosti o izvajanju operacije, vse priročnike,tehnične in uporabniške specifikacije, kibodo izdelane v okviru operacije in usposabljanjev okviru operacije.S pristopom in izvedbo tega projekta se želi doseči,da bi imela Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniškoobmočje celovito in enotno turističnoponudbo zbrano na enem mestu, ki bi bilaprepoznavna v širšem slovenskem in evropskemprostoru. Po predlogu predsednika Turističnegadruštva Suha krajina iz Žužemberka bi bila možnaprepoznavna blagovna znamka Honeyland,saj čebelarstvo in med dejansko združujeta celotnojugovzhodno Slovenijo.Vlado Kostevc

8 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,»Novi občinski prostorski načrt – priložnostza razvoj in skrbnejše ravnanje s prostorom«Občina Žužemberk v letošnjem letu nadaljujez izdelavo občinskega prostorskega načrta (OPN)začetega v letu 2008. Po vsebini bo nadomestilobstoječi prostorski plan in določil nova merilater pogoje za graditev objektov in druge posegev prostor. Prostorski planski akt se pripravlja vskladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju terštevilnimi podzakonskimi predpisi. Ti močno zaostrujejomožnosti spreminjanja namenske rabeprostora in pogoje posegov v prostor. Vse občineso torej dolžne pripraviti OPN kot svoj temeljnidolgoročni in srednjeročni razvojni dokument, skaterim bodo postavljeni trdni okviri varovanjain rabe prostora.Priprava OPN se izdela v skladu z zakonskimipredpisi s področja urejanja prostora ter ob upoštevanjurazvojnih pobud občanov, gospodarskihin drugih organizacij ter občine. Akt temelji naprikazu stanja prostora, strokovnih podlagah(analize in razvojne študije), smernicah nosilcevurejanja prostora, programskih dokumentihobčine ter drugih organov in organizacij. V postopkupriprave OPN je tako občinam naloženoposebej skrbno ravnanje s prostorom in v temsmislu temeljita presoja racionalnosti in učinkovitostidosedanje rabe in preteklega dogajanja zvidika zagotavljanja varstva naravnih virov, kulturnedediščine, kakovostnih pogojev za bivanjeter gospodarski in socialni razvoj.Priprava OPN Občine Žužemberk je zahtevnanaloga - tudi zaradi značilnosti obstoječe poselitve,izjemne kakovosti naravne krajine, ranljivosti prostorain iz posebnosti izhajajočih omejitev. Izhodiščenačrtovanju prihodnjega prostorskega razvojaje zagotovo stanje in potrebna obnova močno načete,v osnovi pa kakovostne naselbinske dediščinein bogate kulturne dediščine, prepoznavne kulturnekrajine ter dosedanji gospodarski razvoj občine.Ohranjanje naravnih značilnosti doline Krke, območjaAjdovske planote ter Zahodne Suhe krajineima pri tem posebno vlogo.Temeljni namen priprave akta je izdelati pregleden,strokoven, uporaben in razvojno naravnanprostorski planski akt ter tako v občini zagotoviticelovito urejeno in pregledno pravno stanjeprostorskih aktov. Poleg tega naj bo temeljniprostorski akt občine naravnan k trajnostnemurazvoju. Ob tem je pomembno, da bo nov občinskiprostorski načrt podal možnosti za izboljšanjebivalnih pogojev ljudi, gradnjo gospodarskejavne infrastrukture in optimalen razvoj naselij vskladu z realnimi potrebami za poselitev. Moralpa bo uveljaviti zahteve Zakona o prostorskemnačrtovanju, ki se nanašajo na sanacijo razmer vprostoru na območjih razpršene gradnje, razpršeneposelitve, izkoriščenosti prostorskih rezerv,prenove obstoječega stavbnega fonda in glede izpolnjevanjapogojev za nove posege v prostor.Opozoriti je potrebno, da zakon terja uveljavitevstrokovnih načel, s katerimi bo na eni straniomogočen gospodarski in socialni razvoj ter izboljšanjestanovanjskega standarda in bivalnegaokolja ljudi, na drugi strani pa ohranjene naravnekakovosti prostora, naravnih virov, kulturne dediščinein prepoznavne identitete prostora - skratkatrajnostno naravnan prostorski razvoj. Hkrati jeizrazito poudarjen pomen zaustavljanja nadaljnjedegradacije prostora in njegovo nesmotrnorabo s procesi razpršene gradnje in pretiranegaobsega stavbnih zemljišč. Posledično so bile občinev preteklosti soočene z dragim komunalnimopremljanjem stavbnih zemljišč, visokimi stroškivzdrževanja gospodarske javne infrastrukture, urbanističnoneskladno rastjo naselij in ne nazadnjes poslabšanjem stanja okolja, krajinskih kakovostiter izgubo prepoznavne prostorske identitete.Zato se v skladu s 6. členom zakona prostorskirazvoj usmerja in načrtuje na prostih, degradiranihin nezadostno izkoriščenih površinahznotraj obstoječih naselij. Pri tem mora imetiprenova prednost pred novogradnjo. Šele ko soizkoriščene te možnosti, se lahko naselja širijo.Med temeljnimi načeli urejanja prostora, ki jihmora uveljaviti občinski prostor na podlagi zakonskihzahtev, je potrebno opozoriti na načelouveljavljanja prevlade javnega interesa v primerih,ko sta si javni in zasebni interes v navzkrižjuin bi prevlada zasebnega interesa škodovalajavnim koristim.OPN je trenutno v fazi priprave dopolnjenegaosnutka na podlagi zbranih smernic nosilcev urejanjaprostora (resorna ministrstva in upravljavcidržavne in lokalne javne infrastrukture). Teh jekar 41, zato je usklajevanje in upoštevanje njihovihusmeritev in pogojev zelo zahteven proces,ki se bo nadaljeval tudi v fazi priprave predlogaakta. Pomembno je tudi opozoriti na dejstvo,da priprava OPN ni samo običajna spremembaplana na osnovi pobud občanov in organizacij,temveč se na novih osnovah celovito in natančnoopredeljuje bodočo namensko rabo prostora. Obtem pa se poleg razvojnih potreb na novo upoštevadejansko stanje prostora in vse omejitve vnjegovi rabi.Za poselitev Občine Žužemberk je značilna velikarazpršenost domačij, zaselkov in samostojnihhiš. Zlasti številne razpršene gradnje na podeželjunovi prostorski predpisi označujejo kot negativepojave v prostoru. Zanje se zato zahteva sanacija,predvsem pa zaustavitev tega procesa. Takov območjih razpršene poselitve in ob strnjenihnaseljih v prihodnosti ne bo več mogoče nadaljevatirazpršene gradnje. Iz tega je jasno, da soopredelitve novih stavbnih zemljišč izven naselijpovsem nesprejemljive - obstoječi predpisi jihpreprosto ne dovoljujejo.

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 9Poselitev se zato usmerja predvsem v središčnanaselja Žužemberk, Dvor in Hinje ter v drugavitalna naselja z dobro razvitimi oskrbnimi instoritvenimi dejavnostmi, komunalno, prometnoin energetsko infrastrukturo. Pri tem je dan posebenpoudarek izrabi obstoječih še nezazidanihstavbnih zemljišč, ki predstavljajo še neizrabljenoprostorsko rezervo. Ob upoštevanju strokovnihpodlag, varstvenih kriterijev, prostorskih rezerv,demografskega potenciala in razvojnih potrebje bilo v postopku skupno obravnavanih več kot1500 pobud. S strani občanov in organizacij jebilo za spremembo namembnosti rabe prostorapodanih 540 pobud, preostale pa se vsebinskonanašajo na popravke obstoječega plana inuskladitev z dejanskim stanjem v prostoru. Vobliki popravka ali uskladitve plana bodo takoopredeljena manjkajoča stavbna zemljišča vsemtistim evidentiranim objektom izvorne avtohtoneposelitve (zgrajeni pred letom 1967), ki jim vpreteklosti ni bilo opredeljeno stavbno zemljišče.Kot posebnost se v OPN obravnava razpršena poselitevv obliki zaselkov razpršenih, razloženih,razpostavljenih in raztresenih naselij ter osamelihdomačij. Hkrati so opredeljeni tudi nekateripredlogi smiselne povrnitve nezazidanih stavbnihzemljišč v status kmetijskih zemljišč in območjasanacije razpršene gradnje.Del naravnega prostora občine se nahaja naobmočju varovanja narave. Zato bo v postopkupriprave in sprejemanja akta potrebno na podlagiodločbe Ministrstva za okolje in prostor za OPNizvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sestavnidel postopka je izvedba presoje sprejemljivostivplivov izvedbe plana na naravo na varovanih območjih.Podlaga za presojo je okoljsko poročilo, kije prav v tem času v zaključni fazi priprave.V nadaljevanju postopka priprave in sprejemanjaakta bo dopolnjen osnutek OPN v grafičnemin tekstualnem delu javno razgrnjen z vsemi obveznimiprilogami (prikaz stanja prostora, strokovnepodlage, smernice nosilcev urejanja prostora, obrazložitevakta, izvleček iz hierarhično nadrejenegaakta …) in z urbanističnimi načrti za centralnanaselja Žužemberk s Praprečami in Zafaro, Dvor zJamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhomter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino. Hkratibo predstavljeno okoljsko poročilo. Javna razgrnitevbo trajala najmanj 30 dni, dokumenti bodojavnosti na ogled na sedežu občine in objavljenina občinskih spletnih straneh. Takrat bodo občani,gospodarske in družbene organizacije imelimožnost podati svoje pripombe, mnenja in predlogeglede predvidenih rešitev v OPN. Pripombebo mogoče podati pisno v knjigo pripomb, naposebej pripravljenih obrazcih v elektronski intiskani obliki in ustno na javni obravnavi. Javnarazgrnitev bo trajala predvidoma od 15. 04. do15. 05. 2010 z možnostjo podaljšanja. Po končanijavni razgrnitvi bo do sleherne pripombe podanev času njenega trajanja občina zavzela stališče,ki ga bo predhodno pripravil izdelovalec akta. Naosnovi sprejetih stališč do pripomb bo pripravljenpredlog akta, ki ga bo potrebno ponovno posredovativsem nosilcem urejanja prostora v pridobitevpozitivnih mnenj. Šele na usklajen predlogob predhodni pridobitvi mnenj in potrditvi akta sstrani MOP ter opravljeni celostni presoji vplivovna okolje bo akt posredovan v dokončen sprejemobčinskemu svetu.Struktura, načrtovanje v gradbeništvu in urejanjuprostora, trženje Mirna Peč d.o.o.Spremenjen Statut Občine ŽužemberkNa podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupraviobčina s statutom določa temeljna načelao organizaciji in delovanju občine, oblikovanjuin pristojnosti občinskih organov, razen gledeorganov občinske uprave, načinu sodelovanjaobčanov pri sprejemanju odločitev v občini indruga vprašanja skupnega pomena v občini, kijih določa zakon. Statut občinski svet sprejemaz dvotretjinsko večino.Občinski svet je statut sprejel 26.3.1999 in kasnejeje sprejel še tri spremembe in dopolnitve,in sicer prvo dopolnitev 15.4.2000, drugo dopolnitev29.9.2000 in zadnjo 29.11.2007. V tem časuse je v spreminjala in dopolnjevala tudi zakonodaja,ki določa delovanje lokalnih skupnosti. Sledsprememb in dopolnitev zakonodaje ter tudi nekaterihnejasnosti, ki so se pojavile pri sprejemanjunekaterih aktov občinskega sveta, je komisijaza statut in poslovnik pristopila k spremembamin dopolnitvam poslovnika občinskega sveta,pri tem pa se je po delovnem sestanku na SlužbiVlade RS za lokalno samoupravo in regionalnopolitiko pokazalo, da je potrebno spremeniti statut,saj so v njem nekatera poslovniška določila,ki sodijo v poslovnik. Zaradi neusklajenosti medstatutom in poslovnikom je potrebno najprejsprejeti spremembe statuta in nato pristopiti šek spremembam in dopolnitvam poslovnika. Toje tudi priporočilo Službe Vlade RS za lokalnosamoupravo in regionalno politiko-SVLR.Komisija je skupaj z občinsko upravo pripravilapredlog sprememb statuta, ki se predvsemnanašajo na del statuta, ki določa sprejemanjeodlokov, uskladitev pa je vezana na črtanje členovstatuta od 98. do 101. člena statuta. Predlaganespremembe statuta so potrjene tudi sstrani SVLR.Tako je spremembe Statuta Občine Žužemberksprejel občinski svet po hitrem postopku na svoji25. seji v mesecu februarju. Spremembe statutabodo začele veljati od 20. februarja 2010 dalje.Vlado KostevcOčistimo Suho krajinov enem dnevu17. april se bo vpisal v zgodovino kot datumnajvečje prostovoljne okoljevarstvene akcije vSloveniji. Ekologi brez meja so kot organizatorjiakcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu k sodelovanjupritegnili vse konce naše Slovenije, tudinas- Suhokranjce. Na ta dan se bomo zbrali prostovoljcirazličnih starosti, da bi s skupnimi močmiočistili našo zeleno deželo, hkrati pa ozavestitiliSlovence ter ves Svet o pomembnosti čistegaokolja. Pod vodstvom Ekološkega društva Suhakrajina bomo v sodelovanju z občino Žužemberk,osnovnima šolama Žužemberk in Prevole, številnimiprostovoljnimi društvi in komunalnim pod-jetjem čistili komunalnein kosovne odpadke.Poleg čiščenja divjihodlagališč v naravi bomočistili tudi ulice, ceste,okolico šol in vrtcev,stanovanjske okolišeter sprehajalnein pohodne poti.Vse zbrane odpadkebomo razvrščaliter tako omogočilinjihovo reciklažo.VABILO K SODELOVANJU VAKCIJI OČISTIMO SUHOKRAJINO V ENEM DNEVUSamo ideja ni dovolj. Da bomouspešno očistili našo okolico potrebujemotudi vašo pomoč, zatovas vabimo, da se v soboto, 17.4.,ob 9. uri pridružite čistilni akciji vvašem kraju. Zbrali se bomo na spodajnavedenih zbirnih mestih, kjer vas bopričakalo vaše lokalno prostovoljno društvo.Na zbirnem mestu bo vsakudeleženec dobil rokavice invreče za smeti, lokalno društvopa Vam bo posredovalopotrebne informacije, poskrbeloza okrepčilo in vas razporedilopo terenu. Prosimovas, da predstavnikom odgovor-

10 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,nih prostovoljnih društev javite, v kolikor lahkok akciji prispevate traktor ali drugo mehanizacijo,ki nam bo v pomoč pri nalaganju in odvozuodpadkov do zbirnih točk za odpadke. Odpadkebo iz teh zbirnih točk na deponijo odvažalo komunalnopodjetje.17. april 2010Zbirna mesta za prostovoljce v občini so:• Gasilski dom Žužemberk pod vodstvomPGD Žužemberk• Gasilski dom na Rebri pod vodstvom PGDReber• Gasilski dom Dvor pod vodstvom PGDDvor• Gasilski dom Šmihel pod vodstvom PGDŠmihel• Krajevna skupnost Hinje pod vodstvomKrajevne skupnosti Hinje• Gasilski dom Ajdovec pod vodstvom PGDAjdovca• Gasilski dom Križi pod vodstvom PGDKrižiV kolikor želite tudi vi sodelovati pri tem velikemdogodku, vas vabimo, da se prijavite naspletni strani www.ocistimo.si ali pri odgovornemprostovoljnem društvu. Prijava udeležbe je zaželenazaradi boljše ocene količine potrebnih pripomočkov,ni pa pogoj za udeležbo v akciji.Akcija bo potekala ne glede na vreme nekje do14:00 ure. Kot se spodobi za vsako dobro delo,bomo akcijo zaključili s prijetnim druženjem, kibo predvidoma ob 15.00 uri na žužemberškemgradu. Vsi toplo vabljeni!Za kakršnekoli informacije kontaktirajete lokalnopoveljujoče društvo ali pa pokličite Ekološkodruštvo Suha krajina (Luka - 041/777-800,Jože - 031/342-270; Blaž - 041/295-962)Pridite in očistimo Suho krajino v enem dnevu!Ureditev zbirnih mest za zabojnikekomunalnih odpadkov in EKO otokovV letu 2010 bomo dokončno uredili prostore za zbiranje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij v naseljih naše občine.V vsaki večji vasi nameravamo postaviti EKOotoke, ki so namenjeni ločevanju odpadkov naizvoru. Vsak EKO otok bo imel napisno tablo zidentifikacijsko številko. Na tabli bo tudi urnikdelovanja našega ZRC – Zbirno reciklažnega centraŽužemberk, kamor občani lahko brezplačnoodlagajo večje kosovne odpadke, ki ne sodijo vzabojnike po vaseh.Kljub temu da ima Občina Žužemberk v lastiveliko zemljišč, je potrebno včasih zabojnike zakomunalne odpadke ali ločeno zbrane odpadkepostaviti tudi na zasebna zemljišča. Večina občanovse s tem ne strinja. Hkrati pa bi vsak imel radzabojnik »pred nosom«.Res je, da je vsaj v polovici primerov problemvzdrževanja reda na prostoru za zabojnik. Res paje tudi to, da se ve, kdo na dotično mesto odlagaodpadke in kdo se ne drži reda. Največkrat je problem,da se odpadki odlagajo v že poln zabojnikin to nekaj dni pred urnikom odvoza. Posledicatega je, da veter, živali in »iskalci« uporabnih

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 11odpadkov naredijo pravi nered z odpadki okrogzabojnikov. Rešitev tega problema je dokaj preprostain učinkovita. V primeru, da se vam naberevečja količina odpadkov, jih doma shranitev vreče in oddajte poleg zabojnika tisti dan zjutraj,ko Komunala prazni zabojnike. Druga rešitevje, da odpadke odpeljete v ZRC Žužemberk.Skrbimo torej, da se ne odlaga odpadkov v polnzabojnik, kar pomeni, da je pokrov zaprt in potemni in ne more biti nobenih problemov z neredomokrog zabojnika.Drug pereč problem so komunalni odpadki,ki začnejo v zabojniku organsko razpadati in stem širijo neprijetne vonjave. Rešitev je spet dokajpreprosta. Vse take odpadke pred odlaganjemskrbno spravimo v vrečo za smeti, ki jo pazljivoodložimo v zabojnik, da se mehansko ne poškoduje.S tem rešimo problem smradu za vsaj nekajdni oziroma do odvoza na deponijo.Pričakujemo, da bomo s skupnimi močmilahko to problematiko rešili in uredili področjezbiranja, odvažanja in recikliranja ter odlaganjakomunalnih odpadkov. Na terenu bomo skupajnašli najprimernejši prostor v vsakem naselju inga vzorno uredili. Naši komunalni delavci bodoenkrat mesečno kontrolirali vse prostore in jih popotrebi tudi počistili. Vendar to ne bo dovolj, česami občani ne bomo držali reda.Na priloženi fotografiji lahko vidite vzoren inhkrati vzorčen primer skupnega dela lokalne skupnostiin našega občana g. Gregorja Longarja izStranske vasi 90. Pri gradnji opornega zidu na svojiparceli je zgradil prostor za dva zabojnika za komunalneodpadke in jih zavaroval s snemljivo varovalnojekleno vrvjo. Občina je prispevala nekajsredstev za cement in armaturo, vse ostalo je delog. Gregorja Longarja. Prepričani smo, da bo ta občansam redno skrbel za čistočo na tem prostoru.Prepričani smo tudi, da bodo tudi tisti občani, kiodlagajo odpadke v ta dva zabojnika skrbeli za redin si ne bodo privoščili, da prostor ne bo urejen.Besedilo in foto Matej PapežBi se udeležili brezplačnega usposabljanja v tujini?Trenutno povsod po Evropi ter v državah članice Efte potekajo usposabljanja,v katera se lahko vključijo vse osebe, starejše od 18 let, ki niso vključenev redno izobraževanje. Usposabljanje, ki je financirano s strani Evrope, seimenuje Grundtivtg delavnice. Grundtivg delavnice trajajo od 5 do 10 dni inomogočajo brezplačno udeležbo na sami delavnici, namestitev, ki zajema brezplačno bivanje inprehrano, prav tako pa so kriti tudi stroški poti in zavarovanja udeleženca.Delavnice so opisane v katalogu delavnic, ki zajema preko 100 različnih delavnic.Katalog delavnic je dosegljiv na spletni www.cvzu-dolenjska.si, lahko pa nas obiščete v Svetovalnemsredišču, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri prijavi na želeno delavnico.Pomoč svetovalnega središča je brezplačna, saj so sofinanciramo s strani Ministrstva za šolstvo inšport in evropskega socialnega sklada. Delujemo v Novem mestu, v prostorih Ric-a, na Ljubljanski28. Prav tako pa nas lahko poiščete v Žužemberku vsako sredo od 13.00 do 16.00 ure. Nahajamose v prostorih Občine Žužemberk. Pokličete na lahko na tel. 07/393–45-52 ali 031/701-191.Veselimo se vašega obiska.Odziv na 12. srečanje lokalnihčasopisov SlovenijeVeseli smo, da so se novinarji v tako velikemštevilu odzvali našemu vabilu in prisostvovaliin tvorno sodelovali na 12. srečanju lokalnihčasopisov Slovenije. Poleg številnih osebnih zahval,smo prejeli tudi veliko čestitk po pošti inelektronski pošti. Veseli smo, da so sečasopisi odzvali tudi natečaju zanajboljšo reportažo.Poleg fotografskeganatečaja smo razpisalitudi nagradni natečajza najboljšo reportažo,ki smo jo razpisalido 31. oktobra 2009.Uredniški odbor je na 3.seji 30. novembra 2009kot najboljši reportažni prispevekizbralo reportažo časopisaPanorama iz Slovenske Bistrice z naslovom»Suhokranjska gostoljubnost brez primere«. V37. številki Panorame, z dne 17. septembra sonas predstavili z reportažo in čudovitimi, kratkimiutrinki, ki nas bodo skupno spominjalena ta dogodek. Bojan Sinič, direktor Panorame,bo prejel glavno nagrado - izviren kuhinjskiservirni voziček, fotograf Uroš Ljubej, ki seje izkazal z odličnimi fotografijami vreportaži, pa bo prejel tolažilnonagrado - stol. Tolažilneknjižne nagrade bodoprejeli tudi uredništvoNaš glas - glasilo ObčineVidem, Abakusštudentskibrezplačnik,List-Revija za kulturnain druga vprašanja ObčineŠoštanj in širše, Ptujčan- Medij Mestne Občine Ptuj,Glasilo Občine Dolenjske Toplice inLipov list - Slovenska turistična revija.Odgovorni urednikSlavko MirtičŽužemberškižupan povabil naobisk predsednikaVlade RSŽupan Občine Žužemberk Franc Škufca je nauradni obisk povabil predsednika Vlade RepublikeSlovenije premiera Boruta Pahorja.Župan je v svojem povabilu navedel, da se vobčini, ki pokriva večji del Suhe krajine, zavedamo,da ima vlada veliko obveznosti in se sooča sštevilnimi izzivi, vendar ima Občina Žužemberkše več razvojnih in strukturnih problemov, ki jihkljub težki situaciji poskuša razrešiti. Predsednikavlade bi seznanili s potrebnimi razvojnimi projektiin skupaj z Vlado RS poiskali možne rešitve,saj se le tako lahko zmanjša velika zaostalost zaostalimi deli Slovenije.Vlado KostevcPodpisansporazum oizgradnji mostu vDrašči vasiŽupana Občin Ivančna Gorica in Občine ŽužemberkJernej Lampret in Franc Škufca sta letosfebruarja podpisala pogodbo koordinaciji investicijeza rušenje in gradnjo novega mostu na rekiKrki v Drašči vasi. S to pogodbo se obe partnericizavezujeta, da bosta izdelali potrebno projektnoin finančno dokumentacijo ter pristopili k izgradnjimostu. Projektant družba Milana d.o.o. izMaribora bo projektirala most v skladu s standardi,zakonodajo in pogoji spomeniške službez izhodiščno cena gradnje približno 1.000 EUR/m2. Obe partnerici se želita z omenjenim projektomjaviti tudi razpise in most čimprej zgraditi terčezenj omogočiti promet.Vlado Kostevc

12 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Mihi Leganu podelili odličje sv. Cirila in MetodaŠkofje so na redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 15. marca v prostorih škofijskega ordinariata v Novemmestu našemu občanu Mihi Leganu podelili odličje sv. Cirila in Metoda.Miha Legan se je rodil 21. februarja 1962 vNovem mestu. Osnovno šolo je končal v Žužemberku.Oče je imel doma manjšo mizarskodelavnico, v kateri se je Miha navdušil za rezbarskiin restavratorski poklic. Veselje do rezbarijeje podedoval po mamini strani, saj je vŽužemberku živel njegov praded Luka Gliha,ki je izdelal nekaj oltarjev. V risarski tehnikiter rezbarstvu se je uril pri mojstru oblikovalcuin rezbarju Lojzetu Raku, v pozlatarskih inrestavratorskih tehnikah pa se je dodatno izobraževalpri mojstru rezbarju, pozlatarju inrestavratorju Jožetu Lapuhu. Leganova lastnarezbarska, pozlatarska ter restavratorska delavnica,v kateri deluje osem mojstrov, mednjimi tudi trije priznani akademski slikarji inrestavratorji, je v slovenskem prostoru vidnonavzoča. Umetniki so restavrirali več kot stooltarjev, mnogo križevih potov, prižnic, kipov,fresk in druge sakralne ali umetniške opreme.Poleg restavratorskega dela izdelujejo tudi novekipe, ornamente, okvirje in oltarje. Med večjarestavratorska dela sodijo štirje stranski oltarjiter glavni oltar v cerkvi v Olimju, restavriranjestare dvorane mariborske Drame, stranskioltar v Tržiču, glavni oltar stolne cerkve Novomesto–Kapitelj in nekaj del na stranskih oltarjihter na proštijskem koru. Umetniki so podvodstvom g. Legana restavrirali tudi v župnijahKranj–Šmartin, Kranj–Primskovo, Krašnja,Kresnice, Komenda, Mirna Peč, Polica in številnihdrugih. Poleg restavratorskih del so izde-Mihi Leganu je msgr. dr. Anton Stres, predsednik SŠK, ljubljanski nadškof in metropolit izročil odličje sv.Cirila in Metoda. za izredne zasluge na področju restavratorske, rezbarske in kulturne dejavnosti, foto GašperFurman RKClali tudi nekaj novih oltarjev, med drugim tudiv domači farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.Restavriranje, rezbarjenje in redno vzdrževanjeoltarjev ter drugih elementov bogoslužnega prostorapredstavlja konkretno obliko ohranjanjakulturne in etnografske dediščine. Miha Leganje s svojim dolgoletnim delom izkazal predanostsvojemu obrtniškemu poklicu, posebej pa velikemukulturnemu bogastvu slovenskega naroda,so zapisali v sporočilu za javnost v Slovenskiškofovski konferenci.Predstavitev praktičnega izobraževanjaSem Matej Papež, redni študent 1. letnika Višješole varstvo okolja in komunale v Šolskem centuNovo mesto. Prihajam z domače Občine Žužemberk,in sicer z vasi Prevole. Po končani srednjilesarski šoli (3+2) v šolskem centu v Novemmestu sem pridobil naziv poklica lesarski tehnik.V letu 2009 sem se vpisal v redni študijski program,inženirja varstvo okolja in komunale. Zapoklic inženirja sem se odločil predvsem zaradizelo zanimive in obširne teme varstvo okolja,dobro vemo, kako se povečujejo negativni vplivina ozračje in okolje. Šolanje vključuje praktičnoizobraževanje in predavanja v prostorih Šolskegacentra Novo mesto.Praktično izobraževanje vsebuje 400 ur v podjetju,ki deluje na področju okolja in komunale.Osebno sem praktično izobraževanje opravljalv Občini Žužemberk pri mentorju g. MartinuGrčarju, ki je na občinski upravi odgovoren zapodročje komunale in cest. S praktičnim delomizobraževanja sem začel 01.12.2009 in končal12.2.2010. Moja delovna praksa je potekala obdelavnikih v prostorih Občine Žužemberk pri g.Grčarju. Sodeloval sem pri nekaj projektih, kotso Rekonstrukcija mostu čez reko Krko v Žužemberku,Izgradnja fekalne kanalizacije skozi naseljeŽužemberk, Projekt prometni zanki in krajevnetable, Projekt postavitve in funkcioniranja EKOotokov, Rekonstrukcija ceste Dvor z infrastrukturo.Nekateri projekti v občini se že izvajajo, ostalipa se bodo začeli letos. Pregledal in preučil semveč projektov, in sicer vso potrebno dokumentacijo,do pridobitve gradbenega dovoljenja in naprejdo javnega razpisa in oddaje del izbranemuponudniku. V primeru gradnje infrastrukture vcestnem telesu v centru Žužemberka sem z mentorjemvečkrat obiskal gradbišče in na praktičnemprimeru videl, kako in kakšni materiali sevgrajujejo za tlačni in gravitacijski vod fekalnekanalizacije, za vodovod, kabelsko kanalizacijoza optični kabel, javno razsvetljavo in visoko ternizko napetost za elektro kable.Zadolžen sem bil za pomembno dejavnost in sicerspremljanje zimske službe v občini. Na osnoviPlana zimske službe za Občino Žužemberk zasezono 2009/2010 so podpisane pogodbe medizvajalci in občino. Na glavnih lokalnih cestahdelo opravlja firma CGP Novo mesto, na ostalihin na javnih poteh ter ulicah in javnih površinahpa 4 kooperanti s traktorji in ustreznimi priključki.Ročna dela opravijo trije komunalni delavci izobčine. Vpisoval in kontroliral sem vsa poročilao zimskih storitvah (pluženje, posipanje, odvozsnega) in o porabi posipnega materiala z izvajalciCGP in kooperanti zimske službe.Ti so skrbeli, daso bile ceste in javne površine očiščene in posutez ustreznim materialom. Izvajanje zimske službe

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 13je zakonsko določeno. Na lokalnih cestah jo moraizvajati lokalna skupnost iz sredstev proračuna nakontu vzdrževanja cest. Planiranje sredstev na sezonoje problematično, saj so vremenske razmerelahko zelo različne. Celoten projekt je zahteven,ker so občani prepričani, da mora biti vsa cestnainfrastruktura urejena takoj. In to ne glede na količinoin intenzivnost padavin.Delal sem tudi na izdaji dovolilnic za parkiranjena parkirišču pri avtobusni postaji v Žužemberku.Do dovolilnice so upravičeni delavci – vozači,ki se pripeljejo z avtom do avtobusa.Ogledal sem si delovanje centralne čistilnenaprave Žužemberk, ki ima kapaciteto 2000 PE.Pregledal sem tudi že delujoči fekalni kanalski sistems črpališči, gravitacijskimi in tlačnimi vodi.V čistilno napravo se dovaja odpadna komunalnavoda z Žužemberka. Planira se, da bi na to ČNpriključili tudi naselje Dvor z okolico. Če zadevatehnično in predvsem ekonomsko ne bo smotrna,se bo morala graditi še ena ČN na Dvoru. Skozipostopek delovanja ČN in ločenega kanalskegasistema me je vodil mentor g. Grčar in mi posredovalkoristne in hkrati poučne informacije.Človek, kot najvišje razvito bitje na Zemlji, z delom in bivanjem posega v naravo, izkoriščanjeno bogastvo, si poizkuša zviševati blaginjo in urbanizira prostor. Pri tem tudi onesnažujeokolje in izčrpava naravne vire. Posledice onesnaževanja okolja in izkoriščanja neobnovljivihvirov energije med drugim odpravljajo ali zmanjšujejo omrežja, objekti in naprave, kot so sistemiza odvajanje odpadnih voda, razne čistilne naprave, naprave za predelavo in koristnouporabo odpadkov, varčna raba energije, racionalno načrtovanje prostora in drugi podobnainfrastruktura ter ukrepi. Poznavanje in obvladovanje teh problemov je strokovni izziv, skaterim se spopadajo inženirji varstva okolja. Poklic inženirja varstva okolja in komunale jena nivoji višjega strokovnega izobraževanja. Tovrstni študijski program izvaja Višja strokovnašola Novo mesto.V Občini Žužemberk imamo tudi ZRC - Zbirnoreciklažni center, kamor lahko krajani brezplačnoodlagajo komunalne odpadke. ZRC jemoderno urejeno zbirališče predvsem kosovnihkomunalnih odpadkov. Pripeljani odpadki se takojločujejo v primerne zabojnike in odvažajo napredelavo. Manjši del odpadkov se odpelje naodlagališče CeROD.Poklic inženirja za varstvo okolja in komunaleje predvsem praktičen in zahteva obširno znanjena obeh področjih, ki se v praksi dopolnjujeta. Napraktičnem delu usposabljanja sem se prepričal,da sem se odločil pravilno, saj je poklic zahtevenin odgovoren, a hkrati zanimiv in dinamičen.Prepričan sem, da bom po diplomi usposobljenopravljati vsako delo s svojega področja.Zahvaljujem se Občini Žužemberk in mentorju,da mi je bilo omogočeno kvalitetno in strokovnousposabljanje mojega praktičnega pouka.Matej PapežPrevoleP O L I C I J A S V E T U J EVarna vožnja traktorjev v cestnem prometu -preventivni nasveti policijeSpomladi se pričnejo kmetijska dela v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko alipotiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila.Da bi se izognili delovnim in prometnim nesrečam,vse voznike traktorjev policisti opozarjamo,naj vozijo previdno in odgovorno, upoštevajo najcestnoprometne predpise in naslednja pravila:• Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniškodovoljenje kategorije F, je usposobljenza delo s traktorjem in traktorskimi priključkiter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.• Traktor mora biti registriran, tehnično brezhibens prižganimi in čistimi lučmi ter odsevnikiin ustrezno opremljen z rumeno rotacijsko lučjo,če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja.• Na traktorju naj se prevaža le tolikooseb, kolikor je sedežev. Na traktorskihpriključkih oseb ni dovoljenoprevažati!• Na priklopnem vozilu (prikolici)se sme prevažatido pet oseb, potrebnihza nalaganjein razlaganje tovora,če sedijo na podu priklopnegavozila znotrajstranic.• V nobenem primeru seosebe ne smejo voziti natovoru!• Hitrost vožnje vedno prilagoditi stanju in razmeramna cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostimin stanju priklopnega vozila ali priključkain tovora na njem ali v njem.• Pri vključevanju v promet se morate prepričati,da je cesta prosta v zadostni razdalji, da bovključevanje v promet varno.• Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je trebakolesavedno očistiti, da zemlja ali blato ne padata nacesto.• Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti.Če tega ne stori ali ne more storiti onesnaževalecsam, cesto na njegove stroške očisti rednivzdrževalec ceste.• Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovireza druge udeležence v prometu, povzročatiškode na cesti in objektih, onesnaževati okolja,zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati hrupanad dovoljenim, zmanjševati preglednostivozniku, zakrivati naprav vozila in se razsipatiali padati z vozila.• Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajtevsa tehnična navodila za traktor inuporabo priključkov.• Pri vožnji in delu s traktorjemspoštujte predpise s področjavarstva pri delu.SKUPAJ ZAVARNOST – VAŠAPOLICIJAVodja policijskega okolišaAlbert Lah

14 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Odpadne nagrobne sveče so velik okoljski problemV Sloveniji prižigamo vsako leto izredno veliko število nagrobni sveč. Skupaj z Avstrijci in Poljaki sodimo v sam vrh EU. Odpadnenagrobne sveče nastajajo skozi vse leto, količina se poveča za praznik, 1.novembra, ter ob nastalih žalnih slovesnostih.Na Ministrstvu za okolje in prostor so že predleti zaznali okoljski problem zaradi nepravilnegaravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Zaraditega je država sprejela Odredbo o ravnanju zodpadnimi nagrobnimi svečami, ki začne veljati s01.01.2010. Upravljavci pokopališč, lokalna skupnostskupaj s koncesionarjem, morata zagotovitiločeno zbiranje nagrobnih sveč na pokopališčihv posebne zabojnike, z napisom >samo za odpadnesveče

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 15Suha krajina v sliki in besediKriška planotaV objektivuTekst in slike: Rudi CerkovnikKriška planota v ogledalu časaV objektiv smo tokrat 'zumirali' Kriško planoto, ki je s svojimi vasmi: Vrhovo, Spodnji Križ, Gornji Križ in Vrh kar nekam odmaknjena in skrita inod pomembnih 'institucij' premore le gasilski dom in cerkev s pokopališčem. Med drugim jo bomo skušali prikazati v ogledalu časa, in sicer odrimskega vodnjaka do pred kratkim zgrajenim vodovodnim črpališčem /kakšno naključje glede vode – le 2000 let je vmes/, še kaj bo pa vmes.Rimski vodnjak ob cerkvicisv. MarjeteTik ob rimski cesti, ki pelje od Valične vasi protiKriški planoti stoji cerkvica sv. Marjete, ki je znanatudi po tem, da ima naslikano fresko na zunanjistrani, kar sicer ni običajno. Na njeni zadnji stranipa najdemo vodnjak, ki ima svojo zgodovino.Čeprav je sredi kraškega sveta, ima svoj izvir. Tunaj bi bil že od rimskih časov. In če je to resnica,potem si lahko naslikamo čase, ko so se tu ustavljaliRimljani na svojih pohodih proti vzhodu insi gasili žejo. Lahko si le predstavljamo, kaj so doživeliti kraji z ljudmi v daljni preteklosti.Toda to je pa že stvar domišljije.Že Turki so se hladili v sencilipe v Valični vasiČeprav mogočna lipa, 500 let sta ra lipa v Valičnivasi, ni v naši občini, a smo bližnji sosedje.Nekoč je bila vas bolj navezana na Žužemberk, sajso njihovi otroci, obiskovali našo šolo.Lipa je mogočna, in kot pravijo legende, so sepod njeno krošnjo hladili že Turki, ki so v našekraje hodili ropat in ugrabljali otroke, ki so jihpotem, dečke, vzgojili v krute janičarje, ki so sevračali kot roparji v naš kraje. In o teh tragičnihusodah so pisal naši pisatelji in pesniki knjigein pesmi.Lipa je služila tudi kot prostor, kjer so se nekočzbirali vaški veljaki in se posvetovali in reševaliskupne zadeve, ki so se tikale življenja vasi,Kot pravi sedanji sosed lipe Andrej, to še delajodanes.Iz črnih kuhinj se več nekadiOglasih sem se pri Čuvajevih (kot jim pravijopo domače, ime jim je ostalo, ker so bili njihovipredniki gozdni čuvaji graščinskih gozdov), ki soohranili marsikaj starinskega in med drugim tudidel črne kuhinje, ki me je popeljala v preteklost.Še v mojih otroških letih sem hodil po mleko, toje bilo na Štajerskem, kjer so imeli črno kuhinjo.Posebno pozimi, ko je 'pritiskalo navzdol', sem obprihodu pozdravil in slišal samo glas gospodinjein zagledal sem jo le še od kolen navzdol, vse njedrugo je bilo v gostem dimu.Črne kuhinje, kot jim pravijo, so bile brez dimnika.Pred odprtino je bila kar široka polica, kije služila kot štedilnik, sicer so pa kuhali tudi vpeči. Kadar je bilo lepo vreme, je bilo vse v redu,dim se je lepo dvigal proti strehi, in zgoraj, tega sedobro spomnim, so pozimi visele mesne dobrote,kot so klobase, šunke, rebrca, špeh, da so se obpogledu na vse to močno cedile sline. Če je bilovreme slabo, je bilo, posebno za gospodinje hudo,imele so vnete oči in še jokat so morale. Toda, takoje bilo včasih, danes na marsikaj, kar je bilo nekočneprijetnega v življenju, kar pozabljamo.Pri Čuvajevih tega niso, saj poleg dela črne kuhinje,hranijo še veliko starin, ki spominjajo načase, ko je bil vsakdanji kruh večkrat grenak.Če bi lipi prisluhnili, koliko stvari in skrivnostiskriva iz preteklosti, mislim, da bi o tem lahkonapisali veliko knjig.Na sredi med vasmipa stoji gasilski domOd pomembnih stvari, ki jih imajo kraji naSlovenskem, posedujejo na Kriški planoti z njenimivasmi cerkve, pokopališče in gasilski dom.

16 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Pa še ta je novejše dobe. Je pa zanimiva lokacija,zgradili so ga nekako na sredini med vasmi, skorajbi lahko rekli, da so vse oddaljene približnoenako. Iz bližnje preteklosti se spominjam, da sotu prirejali imenitne in zelo množično obiskaneveselice, kjer se je zbralo ogromno ljudi, ne vem,če je še to danes tako.Seveda pa poleg organizacije 'požarne brambe'služi še v druge namene, saj v kraju nimajo primernihprostorov za različne dejavnosti, zato jimdom vsestransko služi. Tu se sestajajo in rešujejoObrazi časakrajevne probleme, imajo sestanke različne organizacije,pač vse dogajanja za skupne interese incilje se 'vršijo' v gasilskem domu.Novo črpališče na Kriškiplanoti - dolgo čakajoče'napajališče'Pred letom je pritekla voda iz črpališča na Kriškiplanoti in prinesla veliko olajšanje glede vodeza kriške vasi in v naselja Cvibelj, Reber in Zalisec,saj je po 30-letnem čakanju le pritekla tolikozaželena voda iz njihovih pip. Poleg tega, da jevoda izredne kvalitete glede čistosti in neoporečnosti,saj v bližini in malo oddaljeno nima onesnaževalcev,je tudi njena kapaciteta zelo obilna,saj bo v bodoče, ko bo zgrajen še nadaljnji voddo Žužemberka, le iz tega zajetje oskrbovalo s tozdaj, čez čas pa še bolj, najdragocenejšo tekočinona svetu.Jože Hribar z Vrha – z veseljem pomagam ljudemNašel sem ga, ko se je ravno vrniliz vinograda, kjer sta z ženo vezala.Odpravila sva se v gasilski dom, kjerkot pravi, je njegov drugi dom, zdajje v njem gospodar, skrbi, da je vsena svojem mestu.Njegov vsakdan je izpolnjen zdelom, zjutraj v hlev, zdaj je na vrstivinograd in kmalu bo pomladin poletje in na kmetiji bo dela čezglavo. »Le da bi mi zdravje služilo,tri meseci nisem mogel delati, kersem imel očesno kap, tako da naeno oko ne vidim, zdaj je bolje, spetsem v delu.«Njegova mladost ni bila rožnata,na kmetiji je bilo eno samo garanje,posebno še pri njem, ker mu je vojnavzela očeta. Celo eno leto je prejkončal šolanje, da je lahko delal obdveh sestrah in materi. Pa kljub deluna kmetiji se je že pred vojsko zaposlilkot zidar.Leta 1963 se je poročil in se začeldelati v Iskri v Žužemberku. Družinase je povečala, saj je bilo kmalupri hiši četvero mladeži, med njimitudi dvojčki. Tako je teklo življenje,delo v tovarni, na kmetiji, vmes jevse staro porušil in zgradil novo hišoin gospodarsko poslopje, pozneje stazrasli še dve hiši. Otroci so rasli invse sta ženo spravila, kot pravimo,h kruhu in jih vzgojila v delavne inpoštene ljudi. Še 23 let je oddelal vIMP v Ivančni Gorici in si prigaral'penzion'.A ne miruje, kot rečemo, je vedno'v pokretu'. »Saj dela ne zmanjka,pravi, samo če ga hočemo videti.«Še marsikdo med Slovenci je takšengarač, kot je Jože Hribar z Vrha,toda niso vsi taki, ki bi toliko narediliza širšo skupnost, kot je on. Takolepripoveduje: »Med ljudi je prišlazamisel po gasilskem društvu. Poprvem sestanku leta 1974 smo dobilidenarne prispevke KS Žužemberk,Občine Novo mesto in Gasilskezveze in z našo zbiralno akcijozbrali toliko denarja, da smo kupilibrizgalno, šele po tem smo ustanovilidruštvo. Po enem letu, 1975, semprevzel mesto predsednika in vodildruštvo celih 23 let. Vidiš, zdaj jedom lepo vzdrževan, opremljen zvsem, kar je nujno potrebno za intervencijev primeru požara, a začelismo iz nič. Leta 1976, ko smo začeli,je bil tukaj travnik. In vse je bilonarejeno s prostovoljnim delom, vse,kar danes vidiš.« Res, ljudje so lahkoponosni na dom, ki ne služi samogasilcem, ampak za različne namene.Jože pa ni pri vsem teh akcijahposebej omenil sebe, toda vemo, daje na njem vse slonelo, koliko potovje moral opraviti na različneinstance, pa tudi za lopato je prijel,če je bilo treba. Tudi načrt za domje njegov. Ko je bil na bolniški in nimogel spati, ga je 'skonstruiral' In nepravi zastonj: »Na ta dom sem ponosen,to je moje življenjsko delo.«In res je lahko.Istočasno, leta 1974, so ustanoviliše odbor za urejanje pokopališča,tudi tu so ga izvolili za predsednika.Delo je opravljal več kot 30 let. Čakalojih veliko dela: popravili so mrliškovežico, na novo zgradili škarpo,uredili poti in jih zasuli s peskom,tako da je še danes vzgled urejenegapokopališča. A zatrdi: »Vse to smozmogli, ker smo složno sodelovaliljudje iz vseh štirih vasi.«Moramo pa reči, da na prosti časne pozabi, kljub temu da je ves zapetv delo. Ko sem ga vprašal, če imakakšnega konjička, je malo pomislil:«Ja, imam, izmislil sem si posebeninštrument, ki ima v sebi več glasbilin se priključil Ljudskim godcempri TD Suha krajina. V veliko veseljemi je, da lahko nastopam pred ljudmi,ki nas navdušeno sprejemajo,saj smo neka j posebnega. Tako semsi popestril moj vsakdan.«Še marsikaj bi lahko dodali k tejpripovedi o Jožetu Hribarju z Vrha/tudi Levstikov Krpan je bil z Vrha,a ne?/, a bodi dovolj, navedimo lenjegovo zadnjo misel: »Vesel sem, dalahko kakorkoli pomagam ljudem.«To pa je tisto, kar je največ vrednov življenju.Slavka Nahtigal – učiti je treba s srcemKakšen je tvoj vsakdanjik?Če povem za včerajšnjega, je bilpester, je začela Slavka Nahtigal, učiteljicaz Vrhovega. Dopoldne pouk,kot vsak dan. Popoldne, ob šesti uri,pa proslava na šoli v Zagradcu zamaterinski dan. Bila sem zadolženaza celotno organizacijo, vezni tekst,okrasitev šole in seveda sem pripravilatočke z mojim razredom in nastopilas pevskim zborom. Lepa proslava,ki je počastila mamice učencevin druge za materinski dan.Zanimivo je to s pevskim zborom.Čeprav nimam ustrezne izobrazbe,sem hvaležna Alešu Makovcu, ki mije dosti pomagal, ko sva bila kolegana žužemberški šoli, da zdaj nekajznam na glasbenem področju. Prišlasem na zagraško šolo in so rekli, čebi vzela zbor za eno leto. No, zdaj žeteče osmo, pa ga še vedno imam. Sevedanastopamo na vseh proslavahin prireditvah, začnemo s prvim šolskimdnevom in sledijo si proslave,zadnji nastop je na zaključni šolskidan. Nekaj posebnega pa je vsakoletnicelovečerni koncert, ki ga priredimoskupaj z odraslimi pevci infolklorno skupino.Posvetiva nekaj misli Tvojemuotroštvu in doraščanju, sanjam inželjam.Doma sem s Kitnega Vrha. V šolosem hodila v Zagradec in sanjalatakrat, da bi bila rada učiteljica nazagraški šoli. /Tudi moja mama ježelela postati učiteljica, pa ji je vojnapreprečila./ In glejte, moje sanje,želje so se uresničile, zdaj poučujemtu, kjer sem bila nekoč davno učenka,torej se tudi sanje kdaj pa kdajuresničijo. Meni so se in sem zatoše posebej srečna. Začela sem v starišoli, a bila deležna odprtja nove,leta 1968, kjer sem kot drugošolkatudi nastopila. Bila sem snežinkana istem odru, kjer zdaj nastopamz zborčkom, to je pa nekaj posebnega,kajne?Kako pa je potekalo nadaljnje šolanjein tvoje delo z otroki?

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 17Poten se je želja po poklicu učiteljicezameglila. Postala pa se vzgojiteljica.Ker sem čutila potrebo, da bi nekajveč znala, sem se vpisala ob delu vVrtcu v Žužemberku na prav v tistemčasu odprte Višje vzgojiteljske šole vNovem mestu in jo uspešno končala.Pa se je spet ponudila priložnost, dauresničim svojo otroško željo, zatosem se vpisala na univerzo v oddelekza razredni pouk. Tako sem malo poovinkih z zamudo postala profesoricaza razredni pouk, sicer sem bilaobremenjena, saj sem imela domamajhne otroke, torej družino, toda,ker je bila to moja velika želja, tudivolje ni zmanjkalo. To delo z otroki semi zdi krasno, in še danes po 30-tihletih še vedno grem z veseljem v razredmed vedoželjneže znanja. Tudiče sem včasih slabe volje, se po uripouka spet zasmejem. Mi pa je dostipomagalo moje prejšnje delo vzgojiteljicepri študiju in poučevanju, sajje z malčki čisto drugače, v poštevpridejo mehkejše metode dela, predvsemkar se tiče vzgoje, zato bi priporočila,da učiteljice gredo najprejdelat za nekaj časa v vrtec.Vidim, da rada učiš, kakšen je tvojpedagoški pristop?Zelo rada, trudim se, da otrokenaučim osnovnih stvari in da najdemv učencih močne točke na področju,kjer kažejo večje sposobnosti,to pri njih izkoristim. Na vzgojnempodročju mi je všeč, ko najdempravilen pristop, recimo, do problematičnegaotroka, da mi kot takšenzapoje v zboru. Tudi če nimajo talentaza petje, jih vključim, le prednastopom jim rečem, naj pojejomalo tiše. Mislim, da mi uspeva, sajkar polovica otrok iz šole sodeluje vzboru. So tudi taki, ki otroka odvrnejo,češ, da ne zna peti, tak otrok botežko še kdaj pel. Tisti pa, ki ravnone marajo petja, z njimi pa zganjamošport, igramo šah in se gremorazne gibalne igre. Tu so sproščeni,pri pouku pa se dela resno, v delovnitišini.Nekako skušam dobiti stik, najtipravo pot naprej do staršev, to že naprvem roditeljskem sestanku, to jetemelj, potem gradiš dalje. In otrociradi hodijo v šolo. Nikoli nisem nikogarudarila, tudi moji trije sinovi,trdijo, da tudi njih nisem. Zavedampa se tudi poslanska učiteljskega poklica,posebno v prvih razredih jihusmerjaš z določenimi nalogami, danajdejo svoje sposobnosti, na katerihpotem dalje gradijo svojo osebnost.Učitelj mora vedno učiti in še posebejvzgajati s srcem.Živiš na vasi, si zadovoljna? Kaj sidelala in delaš v kraju in sploh?Zelo dobro se počutim v tej mirnosti,ki vlada na vasi. Trudim pa se,da sodelujem tudi v življenju kraja.Sem aktivna pri gasilcih, bila semblagajničarka, organizirali smo veselice,pomagam pri Rdečem križu,ko obiskujemo starostnike. Radi biustanovili turistično društvo, tegase veselim, začelo se je s pohodi inkresovanjem. Včasih, če me prosijo,napišem kakšno prošnjo in še kajbi se našlo.Kaj pa dom, družina, kaj postorištudi zase, za svojo dušo?Imam na skrbi štiri moške. Vendarmoram reči, da nekako jaz organiziram,načrtujem delo, tako dani nobeden obremenjen, imamo vselepo razporejeno. Posebno zdaj, kosmo malo izpregli z različnimi deli.Najdem pa čas za potovanja. Vsakoleto s kolegi obiščemo kakšnodržavo, tako smo opredli že velikodržav Evrope, letos grem, recimo,na Irsko.Zmanjkuje pa mi časa, da bi šenapisala kakšno pesmico, zgodbico,objavila kaj več na naši šolskiinternetni strani, tudi rišem rada,saj skrbim v šoli za dekoracije obproslavah. Saj pravim, zmanjkuje mičasa. Tudi kuham z veseljem, sevedakaj dobrega.Začela se je pomlad in čaka me delona vrtu in še kaj se bo našlo. Posebejpa sem vesela, da mi služi zdravje.Tako je razgrnila svoje življenje inprizadevanje v njem ter svoje najpomembnejšeposlanstvo, pedagoškodelo, ki se mu v celoti posveča, into tako, kot je že povedala, da uči invzgaja s srcem.Foto in zapis Rudi CerkovnikUpada število članovEno mlajših gasilskih društev v Občini Žužemberktvorijo prostovoljni gasilci iz Križev.Prvič so se sestali 20. januarja 1974 pri EveranuPrazniku na Vrhovem in se organizirali marcaistega leta na občnem zboru, kjer so izvolili JožetaHribarja za prvega predsednika.Območje njihovega delovanja zajema vasiGornji križ, Dolnji Križ, Vrhovo in Vrh. V vsehteh letih so opravili prostovoljni gasilci iz Križevveliko dela, postavili sodoben dom in nakupiliopremo, nazadnje tudi novo gasilsko vozilo.Upravni odbor vodi predsednik Peter Špelko,poveljniško funkcijo pa opravlja njegov brat TomažŠpelko. Dela v društvu ne manjka.»Spomladi smo se lotili del v novi garaži, kamorsmo preselili tudi večino opreme. Napeljali smoelektriko ter garažo prebelili, ob tem smo prebeliliše dvorano ter kuhinjo« je na občnem zborukonec januarja letošnjega leta, dejal predsednikPeter Špelko in dodal, da so gasilci pregledalitudi hidrantno omrežje ter se lotili servisa invzdrževanje gasilske opreme. Predsednik je opozoriltudi na upadanje števila članov, ki so gasilskevrste zapustili iz različnih vzrokov.»Huje je to, da nas zapuščajo člani, ki so aktivniin bi radi živeli v teh krajih, pa ne morejo, saj si nadomači zemlji ne morejo zgraditi doma in ustvaritidružine s tem pa tudi našega podmladka. Tako trenutnoživita drugje tudi podpredsednik in poveljnik,naslednji pa sem v primeru, da se poveljnik vrnetudi jaz. Zato bi prosil občino, da naj doseže, da selahko v teh krajih začne z pozidavo, saj bomo le takoomogočili, da bodo te vasi čez nekaj let spet oživele,«je dejal v svojem poročilu predsednik.S.M.

18 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Stanka Kovačič – tu, v Gradencu, sepočutim kot v rajuČe poslušate radio in oddajo Po željah, boste med glasbenimi željami skoraj zagotovo slišali pesem Stanke Kovačič, Prinesi mi rože …, atudi druge se še vrtijo, čeprav so nastale veliko let nazaj. Radi jih poslušamo, ker so lepih melodij in besedil, preproste in segajo do srcatudi zato, ker jih tako doživeto zapoje s svojim žametnim glasom Stanka Kovačič, ki že dolgo, veliko časa preživi na vikendu v Gradencu.Kako ste odkrili, kot pravite, talepi kraj?Z možem Borisom sva hotela izmesta, pobegniti od hrupa, iskalasva samoto, mir, tišino. Od mojesodelavke teta, pravzaprav od njenetete moža sva kupila to hišo. Takratje bila še lepa, s slamo krita, imelaje eno sobo in črno kuhinjo. Takojnama je bila všeč in tudi sam krajje naju z Borisom prevzel. Lahko birekli, da je bila to ljubezen na prvipogled. Tu sva z možem Borisom inotrokoma bili presrečni, saj smo kotdružina tu preživeli veliko časa. V tejhiši se je rodilo veliko lepih Borisovihpesmi, kje je pa še lepše mesto zakomponiranje, kot je tu. Lepo mi ješe danes pri srcu, čeprav sem ostalasama, saj so mi ostali v srcu nepozabnispomini. Sinova včasih prideta,a saj veste, kakšen tempo življenjaje danes. Največkrat mi dela družbomoja mama, ki ima že 91 let, pa ševse opravi sama.Imam pa tu lepo naravo, kamorpogledam. Vsak dan, ko gledamdolino pod seboj, se zdi mi vse čudovito,ta pokrajina je lepa v vsehletnih časih. Tu imam vse: kolikormorem, delam na vrtu, če bi prišlipoleti, bi videli, da je v hiši in okolinje polno rož. Hodimo tudi na izlete,do Komance, na Lašče pa še na sv.Peter jo mahnemo. Kako je povsodv Suhi krajini lepo! Podam se tudiv gozd, kjer goba bolj mene sreča,kot jaz njo, tja zaidem bolj zaradinarave same.Preživite tu veliko čase?Lahko rečem, da kar pol leta. Tubi se naselila kar za vedno, a imammoje vnukinje in vnuka nadvserada, zato živim tudi v Ljubljani,da sem blizu njih. Sin Matej imadvojčici, stari 11 let, drugi, Simonpa par, 5 in 7 let. Poleg lepot naravesem rada tukaj tudi zaradi ljudi, kiso izredno dobri, z vsemi se odličnorazumem, najbližji so Škufčevi,ki mi vedno priskočijo na pomočin 'čuvajo' hišo in zalivajo rože, kadarme ni tu. Tudi moj brat ima tu-kaj, nad mano vikend, tako mi ni vnobenem primeru dolgčas. V vsehozirih mi je lepo, vse mi odgovarja,tako dobri ljudje in lepote narave,zato sem zaradi vsega tega bila insem presrečna.Kako se je začela vaša glasbenapot?Že zelo zgodaj, lahko rečem kardoma, kjer se je veliko pelo in igralo.Mama je lepo pela in tudi staramama, stari oče je igral na violino,oče je bil odličen harmonikar, obvladalje še več instrumentov, mojbrat je igral pri tamburaših. Glasbosmo imeli radi. Najprej sem začelaz našo družino, predvsem z mamopeti na rojstnih dnevih njenim prijateljem.Nato smo nekaj posnelina celjskem radiu v tercetu, mama,jaz in dva prijatelja, tako se je začelamoja pevska pot.Tam na radiu je bil kvintet Kamiloin bili so mnenja, da bi bilo lepo,če bi imeli pevko, in vzeli so mene.Začela sem peti z Jožetom Koresom,opernim pevcem, narodne,prej sem pela raje popevke, to se jeStanka spet poje – zdaj s prijateljicamidogajalo, mislim, z mojimi nastopileta 1955. Kmalu sem odšla v Ljubljanoin se pridružila Veseli Šentvidčanom.Potem se je zgodilo, da jenaš harmonikar igral na ohceti Borisovegabrata, pa je Borisu predlagal,da bi pri njem pela, ker njegovifantje gredo v vojsko. In potem semres začela in ostala in čez čas sva postalamož in žena.

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 19Kako se je nadaljevala vaša pevskakariera, ki je šla nekakovštric z Borisovim skladateljstvom?Imeli smo ansambel. A na začetkuje bilo kar hudo, nismo bili poznani.Obredli smo tudi majhne vasi, da smose predstavili. Zdaj je lahko, izdajo kasetoin se tako predstavijo. Peli smole v živo. Če se je kdo zmotil, kar jebilo pogosto, vse še enkrat, 'ponovi',kot pravijo. Prvo ploščo Vrni se sinkosmo posneli na Dubravi v Zagrebuleta 1963. Odmeva še nismo poznali,zato je pevec zapel sredi dvorane, natopa stekel nazaj na oder in pel dalje vmikrofon. Veliko smeha je bilo na taračun. Počasi smo postali prepoznavnislovenskim poslušalcem. Poznejesem sodelovala v duetu, kar je bila takratmoda, in pela s Tomažem Tozonom,Petrom Ambrožem, KvartetomDo, Rafkom Irgoličem in pa še s kom.Ker sem se težko ujela s tenorjem, jazimam nižji, ne sopran, sem začela petisolo. Šlo mi je odlično in prva samostojnaplošča Kaj mi lažeš se je dobroprodajala. Začeli smo veliko snematina televiziji, a grozno mi je in hudo, dase skoraj nič ni ohranilo, ker so skorajvse povozili, presneli. Sicer pa smo bilibolj studijski, snemali smo in izdajalipredvsem plošče, ni pa bilo velikojavnih nastopov.Zdaj nekaj besed o vaši najboljznani pesmi – Prinesimi rože!To sem pa tolikokrat povedala,bom pa še enkrat. Z Borisom svaKot prava Slovenka je osvojila Triglavhodila k prijatelju Vitalu Ahačiču vTržič. Tako smo jo nekega dne mahnilina izlet na bližnjo goro Kofco.Ko smo se drugi dan vračali, smozagledali cel hrib posejan s cvetočimiplavimi encijani. Boris je potemše kar v gojzerjih doma sedelza klavir in tako je nastala mojanajbolj znana pesem. Odlično, preprostobesedilo je prispeval GregorStrniša, a jaz mislim, da sem jo tudidobro zapela, tako da se je vse trojeujelo v pravo harmonijo. Da nastanedobra pesem, je potreben tim, samoen človek ne naredi dosti, morajose kresati različna mnenja, to prineserezultat.Ste samo peli?Ne, bila sem zaposlena pri RTBeograd, v Ljubljani na predstavništvu,Boris je bil šef, jaz sem pa vodilaadministracijo in bila urednik.Mi smo snemali v Ljubljani, materialposlali v Beograd, tam so natisnili,pa smo potem prodajali po Sloveniji,imeli pa smo tudi svojo trgovinov Ljubljani.Je res, da ste tovarišu Titu leta1959 izročili štafetno palico?Ja, drži. Takrat sem bila zaposlenav Cinkarni v Celju. Še danes nevem, kako so me izbrali. Vse se je nahitro odvrtelo. Sicer pa nisem dostizaznavala, zdelo se mi je vseskozi,da sanjam.Slikali so me, in že sem moralana pot v Beograd. Tam so me 'zaprli'v hotel, mi dali celo tipkanostran besedila, da se ga naučim napamet. Medtem so me poslali še hkrojaču. Pa je že bila tu generalka,vsa zmedena sem zmotila in bilasem nesrečna, da se bog usmili. Kopa je prišel 25. maj, sem kot zadnjanosilka stekla po nekakšnem mostudo tribune, brez napak povedala voščiloin se rokovala s Titom. Natoso me odpeljali k njemu na tribunoin sem ves čas prireditve sedela obnjem. Pogovarjala sva se, posebejsem si zapomnila, da me je večkratvprašal, če mi je všeč. Bil je zeloprisrčen in neposreden, kot bi ga žedolgo poznala.Nato sem se vrnila v hotel, in kerpred nastopom nikoli ne jem, sempo vsem tem si nekaj naročila. Prinesliso mi jetrca.Nato so me odpeljali na banket,spet sem sedela ob tovarišu Titu, ane vem, kaj mi je bilo, jaz sem tamsmo sedela in gledala, še češnje nisemdala v usta, pa je bilo še toliko dobrotna obloženih mizah. Spomnim pa se,kako sem občudovala Jovanko, ki jebila prelepa v nekakšni rdeči čipkastiobleki, s svojimi prekrasnimi črnimilasmi. Tito mi je podaril dragocenouro s svojim podpisom, in prednoso me odpeljali, to sem si zapomnila,je pripomnil, če me hočejo ugrabiti.Zelo prisrčen človek, enostaven,popolnoma me je razorožil, da semčisto zaštekala, pa toliko stvari semga hotela vprašati. Pa vseeno, bilo ječudovito, nepozabno.Zapomnili ste si tudi gostovanjev Kanadi!Rože, rože, rože – kot poje pesemDa, tudi na gostovanje v Kanadeimam lepe spomine. Tam sem bilaše s pevci iz cele takratne Jugoslavije.Bili smo izredno prisrčno sprejeti.Naša gostitelja sta bila Prekmurca,ki sta imela trgovino s časopisi inploščami. Prodajala sta tudi mojeplošče, nekaterih še jaz nisem imeladoma. Neverjetno. A ostal mi jespomin na nastope. Ne boste verjeli,da je vsa dvorana pela z menoj,znali so vse moje pesmi na pamet,to nekako nisem mogla verjeti, inmorala sem paziti, da se jaz nisemzmotila. V tem, da so peli iz duše,se kaže tista neskončna ljubezen,ko živiš daleč od svoje rodne grude,bi rekla. Skratka, bilo je doživetje, kije nepozabno.Videl sem, da ste z kar številnimzborom nastopili v Cankarjevemdomu?Res je. Po Borisovi smrti dolgo nisemmogla peti. Potem sem se počasizačela dobivati s prijateljicami, večinomapevkami, in smo si rekle, zakajpa se ne bi redno sestajale. Takose zdaj dobimo 4-krat na leto, malopoklepetamo o čisto vsakdanjih rečeh,pa tudi zapojemo. Vodi nas znanapevka, ki je dolgo živela v Kanadi,Marija Ahačič. Pa smo si rekle, kerpač kar v redu pojemo, bi tudi lahkonastopale. Zdaj smo že gostovalev Slovenskih Konjicah. Pa zapele celov Cankarjevem domu. Tako si zapolnujemočas, da nam je prijetno obsrečanjih, veselimo se tudi nastopov,to nam popestri življenje.Tako nam je razgrnila del svojegaživljenja znana pevka Stanka Kovačič,ki že dolga leta živi med nami, tuje, kot pravi, med dobrimi ljudmi, invzljubila je našo Suho krajino, saj obnjenih lepotah še neokrnjene naraveuživa, tu je našla mir in spokojnost.Zapisal: Rudi Cerkovnik

20 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Rebrške gasilke zmagale na regijskem tekmovanjuGasilstvo na Rebri se ponaša že več kot triinsedemdesetletnozgodovino, točneje pravleta 1937 so zagnani vaščani ustanovili gasilskodruštvo.V tem dolgem obdobju so narediliveliko. Vsako leto pregledajo delovanjedruštva in začrtajo smernice za naprej, takoje bilo tudi letos konec februarja.Po besedahpredsednika Janeza Papeža so reberški gasilciv lanskem letu izvedli vzdrževalna delapri domu in okolici, napeljali priključno cevna vodovodno in se udeležili čistilne akcijeokoli doma in vasi.Predsednik Janez papežČlanice so na regijskem tekmovanju v Šentjerneju dosegle prvo mesto in se uvrstiile na državnotekmovanje, foto arhiv PGD Reber»Velik poudarek smo namenili na preventivnih dejavnostihin vajah vseh naših ekip. Vsi naši tekmovalci so skupajz mentorji vložili zelo veliko truda in na tekmovanjih doseglizelo lepe rezultate. Krona vsega pa je sigurno prvo mestočlanic na regijskem tekmovanju v Šentjerneju in uvrstitev nadržavno tekmovanje,« je dejal predsednik Papež.Reberški veterani so se udeležili tudi srečanja veteranovGZ Novo mesto v Ždinji, ob občinskem prazniku varovalikolesarsko dirko po Suhi krajini in sodelovali pri vseh dejavnostihv okviru občinskega poveljstva, sodelovali pa so tudis sosednjim občinskim poveljstvom Občine Trebnje.V letošnjem letu bodo pozornost namenili preventivni dejavnostiin usposabljanju članstva in udeležbi na tečajih.S.M.Čas, ki v Suhi krajini teče drugače, že hiti 'proti svetlejšim zarjam'Občni zbor TD Suha krajina je bil v nedeljo, 21. 3. 2010 v dvorani PGD Žužemberk.Člane društva, ki so do zadnjegakotička napolnili dvorano, in gosteje pozdravil predsednik VladoKostevc. Sledil je kratek kulturniprogram, v katerem so zapele nekajpesmi članice pevskega zbora društva,na harmoniko pa nam je zaigralAnže Pršina. Po izvolitvi delovnegapredsedstva je prevzel besedo predsednikVlado Kostevc in v poročilupodal delo in aktivnosti društva vpreteklem letu – 2009.Po poročilu, ki ga je podal predsednikVlado Kostevc, lahko ugotovimoin zatrdimo, da je TD Suha krajinaeno izmed najaktivnejših društevna Dolenjskem pa tudi v širšemslovenskem prostoru. Širok spekterdejavnosti članov sega na področjaetnologije, zgodovine, narave, ekologije,raziskovalnega dela, organizacijerekreativnih, kulturnih,etnološkihprireditev, promocije, založništva,turističnega vodenja, v iskanju razvojnihrešitev do interneta, kar bilahko označili kot turizem. Slogandruštva: kjer čas teče drugače, označuje,da tudi delo teče drugače,sajnameni in cilji društva uresničujejoz neverjetnim požrtvovalnim prostovoljnimdelom njegovih članov spredsednikom na čelu.TD Suha krajina sodeluje z vsemidruštvi in klubi v občini, s turističnimidruštvi Dolenjske in Bele krajne intudi z mnogimi v Sloveniji in tujini.Tesno je povezano še s TZ Dolenjskein Bele krajine in TZ Slovenije.V letu 2009 ima vpisanih 184 članov,84 ima poravnane obveznosti dodruštva. Društvo tvori več sekcij, kiso z različnim programom sodelovalina več kot 100 prireditvah v Suhikrajini, na Dolenjskem, po Slovenijiin v tujini. Med najaktivnejšim so bili:pevke v pokrajinskih nošah, ljudskigodci, viteški red Jurija in Volka EngelbertaTurjaškega z Žužemberškegagradu, turistični vodniki, sekcija ročnihdel in lectarka, pustno-karnevalskasekcija, vse bolj aktivno pohodništvoin literarna sekcija.Da društvo dobro dela, je 'kriv'predsednik društva Vlado Kostevc,ki je izredno delaven, kot pravimo,prime za vsako delo, zagnan in predanza skupne cilje društva, saj ssvojim lastni vzgledom, daje voljoin pogum za izjemno aktivnost članov.Tako je zaslužen, da je društvotako uspešno. To so spoznali tudi vslovenskem prostoru in ga nagradilis visokim priznanjem: naj prostovoljecv turizmu za leto 2009 vSloveniji.Na koncu poročila se je zahvalilvsem članom različnih sekcij inpodpredsedniku, ki tako požrtvovalnoin prostovoljno sodelujejo vvseh različnih aktivnostih društva.Po kratki razpravi in sprejetju poročilao delu društva, je predsednikrazgrnil še program dela in aktivnostidruštva v letu 2010. Najprej jepredstavil najpomembnejše naloge,ki čakajo člane, da jih uresničijo.

april 2010, IZ NAŠE OBČINE 21Društvo bo nadaljevalo z razvojemturizma in največ pozornosti nameniloohranjanju naravne, kulturnein žive dediščine v Suhi krajini. Takose bo društvo zavzelo, da oživi stareobičaje in v organizaciji kulturnih,turističnih in rekreativnih prireditev'z viškom' – s Trškimi dnevi. Prizadevalisi bodo, da bi združili vse ponudnikev sklopu turizma v Suhi krajiniin te ponudbe promovirali prekorazličnih medijev. Še nekaj aktivnosti:ponatis zgibank, nakup bluz zapevke, postavitev informacijskih tabelob spomenikih, označitev pešpotiz oznakami. Ostanejo pa vse drugedejavnosti, kot so bile v letu 2010, vnačrtu pa je 49 različnih prireditevin še kakšno bomo dodali, je končalsvoje izvajanje predsednik.Sledila je pogostitev in se končalos petjem, ki nakazuje, da bomo tudiletošnje leto z veseljem in nam lastnozagnanostjo poprijeli za delo, da sebo turizem razživel v Suhi krajini,kjer čas teče drugače, že hiti 'protisvetlejšim zarjam'.Foto in zapis Rudi CerkovnikObčni zbor Konjerejskegadruštva KljusePrizadevni člani KD Kljuse so se zbrali na občnem zboru v soboto, 27.2.2010, v gostišču Koren z namenom, da pregledajo, kako so delali v preteklemletu in da začrtajo dejavnosti v prihodnjem.Poleg članov društva so se zbora kot gostje udeležili še predstavniki KDSuha krajina, KD Bela krajina iz Semiča in župan Franc Škufca.V poročilu o delu društva je predsednik Franc Tomšič poudaril, da souspešno in vztrajno delali, s tem da so uspešno izpeljali veliko delovnihakcij in prireditev, med katerimi so bile najbolj odmevne: žegnanje popestrenoz različnimi igrami, izlet v Belo krajino, pa tudi sodelovanje članovdruštva na različnih prireditvah v občini in izven nje.Predsednik je podal tudi načrti za naprej: dokončanje senika, pridobili biše del zemljišč, ki so ga že očistili odpadkov. Največ skrbi pa bodo posvetili samimaktivnostim društva in sodelovanju z ostalimi konjerejskimi društvi.Kot je vzdržljivo kljuse, katerega ime nosi društvo, bodo enako vztrajniin vzdržljivi tudi člani, so na koncu zatrdili sami sebi. Rudi CerkovnikNedolžne žrtve niso pozabljeneŽalna svečanost ob 65-letnici pobojev v Žužemberku in letna konferenca Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB.Letna konferenca KOZB je bila 19. januarja.Pred konferenco smo s kratko žalno slovesnostjopočastili spomin ob 65. obletnicipobojev mladinskih aktivistk in članov OF,ki so prav na ta dan pred 19. februarja 1945občutili krvavo dejanje in se morali na mučeniškinačin posloviti od življenje od roklastnih rojakov, ki so se udinjali okupatorjuslovenskega naroda. Žrtev je bilo kar 31,ki jih je doletela tako kruta usoda na pragusvobode, tako je spregovorila Ljuba Šenica,predsednica KOZB Žužemberk in dodala, daso te deklice le so zbirale sanitetni material,obleke in obutev in hrano in tako pomagaleborcem in partizanskim bolnišnicam z ranjenimi,zaključila: »Ali so zaradi tega zaslužiletako kruto dejanje? Ne, bile so le zavedneSlovenke in pomagale vsem, kolikorje bilo v njihovi moči.« Nato je delegacija,v kateri so bili Lea Hotko, sorodnica žrtev,Marjan Romih, predsednik OO SD, in JožeŠenica, ki že vrsto let skrbi za spomenikeNOB v Suhi krajini, položili venec pri spominskemobeležju.Na letni konferenci je v poročilu navajalapredsednica Ljuba Šenica aktivnosti odborain članov ZB Žužemberk. Posebej je poudarilain se zahvalila posameznim članom, kise vsa leta trudijo, da so spomeniki in spominskaobeležja, ki jih je na območju Suhekrajine kar 22, vedno lepo urejena in vzdrževana,tako da dobivamo vsa leta pohvaleod turistov, od organizacij ZB Slovenije in šeposebej od veleposlanikov, atašejev in konzuloviz držav, katerih borci so se borili vSuhi krajini in ki so daleč od domovine darovalisvoja življenja za skupno stvar – to jesvobodo. Delo in veliko aktivnosti, ki jih jeuresničil odbor in člani, so pohvalili predsednikiz Novega mesta Uroš Dular, podpredsednikFranc Šali in delegacija iz Dol.Toplic, s podpredsednikom Dušanom Kra-Pomagajo pomoči potrebnim“Prehrambene artikle, katere smoprejeli pred dvema letoma ustanovljeneod Škofijske karitas Novo mesto,smo skupaj v načrtovani akcijiv lanskem letu s prostovoljci razdelilipomoči potrebnim in starejšimobčanom po celi župniji. Vse več jeljudi v kraju, ki so potrebni pomoči,po drugi strani pa je delitev težka.Pomoč je v namenjena tudi ljudemv stiski, predvsem z nižjimi dohodkiin zaradi izgube zaposlitve.«Gena Miklič, predsednica OO RK ŽužemberkMarica Zupančič, prostovoljka Škofijskikaritas Novo mesto"Vesela sem, da bomo lahko v prihodnjeskupaj s petnajstimi člani inčlanicami novoustanovljenega odboraRdečega križa pomagali in znaliprisluhniti vsem, ki bodo v stiski in kibodo potrebovali pomoč. Kot prostovoljcisi želimo, da bi nam bila vašavrata vedno odprta in da bi nas z zaupanjemsprejeli v vaš dom. Danes jetudi za nas poseben dan, za nas nekolikomlajše od vas in za učence Osnovnešole Žužemberk. To je dan, ki ga namenimosamo vam starejšim .«ševcem, in tudi župan Franc Škufca ter direktor Občinskeuprave Vlado Kostevc.Po končani konferenci so se člani in gostje še zadržali in spomenki in zakusko zaključili srečanje, ki je obudilo spominena nedolžne žrtve in na to, da zaradi le-teh, ki so žrtvovalisvoje najdražje, mi danes živimo v svobodni domovini.

22 IZ NAŠE OBČINEapril 2010,Kurenti so tudi v Suhi krajini preganjali zimoV predpustnem veselem času so v Žužemberk spet prihrumeli kurenti, preganjalci zime.Domovina kurentov je Dravsko polje. Izvirajoše iz poganskih časov in so se obdržali s svojimiposlanstvom skozi celo tisočletje do danes. Ta, navidez grozeča bitja, v ovčjo kožo oblečena in zgrozljivo masko na obrazu ter z ježevko v roki inz zvonci okrog pasu, še iz poganskih časov preganjajozimo in oznanjajo prihajajočo pomlad. Oddeklet zbirajo tudi robčke, saj je tisti, ki jih dobinajveč, najbolj priljubljen. Spremlja jih vrag, kistraši ljudi, in še ''rusa'', ki je najbolj podobnakravi in ki z omahujočo hojo in draženjem ljudispravlja v smeh staro in mlado.Vsako leto, že kar tradicionalno, obiščejo Dolenjskoin se ustavijo tudi v Žužemberku. Priplesaliin prizvonkljali so na trg pred gradom , kjerso jih dočakali Žužemberčani in tudi radovednežiiz sosednjih vasi z otroki ter tako spoznali te, navidez kar grozljive figure, ki še posebej s svojo maskovzbujajo v ljudeh strah, pa čeprav pravzapravne preganjajo ljudi, ampak zimo. Zaplesali so, serazkropili med ljudi in svojimi zvonci preganjalizimo in vabili na plan pomlad..Veliko smeha je vzbujala tudi ''rusa'', ki se jemotovilila med ljudmi, a letos je bilo kar huda,najbolj se je znesla nad vodičem, ki ga je kar naprejmetala v sneg in ga hotela poteptati. Nekajstrahu pa je vnesel med ljudi tudi vrag, ki je kakšnolepo deklico hotel kar odpeljati s seboj.Kurente – preganjalce letošnje hude zime zobilico snega, je pozdravil tudi naš župan FrancŠkufca in jim zaželel, da bi bili pri svojem poslanstvuuspešni. Kurenti so mu izrazili željo, da biobčino še naprej tako dobro ''fural''in da bi takoSuha krajina živela v večni pomladi, torej, da binenehno napredovala.Na koncu so zaplesali okrog vodnjaka svoj divjiples in s svojimi glasnim pozvanjanjem zbujališe zadnje zaspance iz zimskega sna v cvetočopomlad.Rudi CerkovnikFoto: Vlado KostevcZ delom začel nov odbor Kork ŽužemberkLeto, ki je za nami, in leta, ki so pred nami,bodo marsikoga od nas pahnile na rob preživetja.Zlasti med starejšimi je vse več takih, kis svojo nizko pokojnino težko preživijo mesec.Skromnost v vsem jih je spremljala celo življenje,a v jeseni svojega življenja bolj kot materialnedobrine pogrešajo toplo besedo in stisk roke.Kar nekaj časa je minilo od takrat, ko je prenehaldelovati bivši dolgoletni Krajevni odbor Rdečegakriža Žužemberk in v tem prehodnem obdobjuse je iskalo nekoga, ki bi bil pripravljen potegnitivoz naprej in prevzeti naloge predsednika. Inse ga je našlo. Starejši in bolni se v naši občini ženekaj let srečujejo z Geno Maver, ki opravlja delonegovalke na domu in po kratkem premisleku jebila pripravljena prevzeti tudi nalogo predsedniceKORK Žužemberk.V novembru 2009 je bil sklican sestanek, na kateremje bil potrjen ožji odbor, v katerem so polegpredsednice še njena namestnica Helena Glavič,blagajničarka Saša Pajk, nadzornica Olga Drab intajnik Dare Pucelj. Kljub bližajočemu koncu letaje novemu odboru ob pomoči petnajstih aktivistkna terenu uspelo organizirati srečanje starostnikov,ki se ga je udeležilo 96 občank in občanovstarejših od sedemdeset let, razdeliti 36 paketovin ob koncu leta s skromnimi darili obiskati 270starostnikov na njihovih domovih in v domovihstarejših občanov. V letu 2009 je imel KORK Žužemberkna svojem računu 2.537 EUR, stroški zasrečanje starostnikov in njihovo novoletno obdaritevso znašali 1.496 EUR, z dne 31. 12. 2009 paje odboru na računu ostalo še 1.041 EUR.Sprejet je tudi načrt dela v letu 2010, v katerembosta organizirani dve krvodajalski akciji v Žužemberku,socialno ogroženim se bodo razdeliliredni in občasni paketi, nudila se bo finančna pomočotrokom iz ogroženih družin pri letovanjuin šoli v naravi ter zbrani predlogi za podelitevštipendij za šolanje najbolj ogroženim. Več pozornostise bo namenilo tudi podmladku Rdečegakriža v sodelovanju z osnovno šolo, odbor pa sebo v maju priključil akciji »Košarica RK«, v katerise bodo v trgovinah zbirali prostovoljni prispevkiv obliki izdelkov, ki bodo namenjeni najboljogroženim družinam in posameznikom. V skrbiza zdravje bosta v sodelovanju z zdravnicami izzdravstvene postaje v Žužemberku organiziranidve predavanji v Žužemberku in Ajdovcu, kjer sebo ob tej priložnosti izvajala še meritev krvnegatlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Do koncamarca bo na terenu pobrana članarina članov RK,ki v letošnjem letu znaša 3 EUR/člana, prav takopa bo odbor vesel vsakega dodatnega prispevkazavezancev za oddajo dohodnine, ki imajo možnostdel svoje dohodnine namesto državi nakazatidobrodelnim organizacijam, med katerimije tudi Rdeči križ. V letu, ki je pred nami, bosta zobmočja KORK Žužemberk dve občanki dopolnili90 let, 20 občank in občanov bo starih okroglih80 let in tem bo namenjen obisk in izročitevskromnega darila, 20 občankam in občanom pabo ob njihovi 70-letnici poslana čestitka ob rojstnemdnevu. Poleg rednih obiskov na domu medletom bo v maju predvidoma organizirano tudivsakoletno srečanje starostnikov s kulturnim programomin pogostitvijo, božični in prednovoletničas pa bo primeren tudi za obisk na domovih inskromno obdaritev.Kljub hitremu tempu življenja, ki ga zahtevasodobni čas, se še najdejo ljudje, ki so pripravljenipomagati sočloveku v stiski. Zato velja posebnapohvala in zahvala vsem prostovoljnim članicamin članom novega odbora KORK Žužemberk, kibodo del svojega prostega časa namenili pomočivsem pomoči potrebnim. Da bo delo odborauspešno potekalo, pa velja zahvala vsem, ki ste inše boste prispevali pomoč ljudem v stiski v oblikiplačane članarine, denarnega prispevka ali podarjenegaizdelka.Dare Pucelj

april 2010, DRUŠTVA 23Pustno rajanje za otroke s čarodejem Tonijem,pujskom Papijem in medvedkom ČalapinkomLetošnja zima nam je pošteno zagodla. Mraz in sneg sta v naših krajih prebila veliko dni, zato je bilo potrebno pošteno podkurititeti Zimi, da bi jo pregnali. V ta namen smo v Kulturnem društvu Dvor s pomočjo malih in velikih pustnih šem že četrto leto zaporedpregnali teto Zimo.Prisrčen pristop, smešne vragolije in čarovnijeso privabile nasmeh na otroška lica in iskre srečev otroške oči. Za to se je vredno potruditi!Da pa je naš trud obrodil sadove, se moramov Kulturnem društvu Dvor zahvaliti naklonjenostidonatorjev, ki so nas podprli s finančnimiin materialnimi prispevki. Hvala vam, brez Vasnam ne bi uspelo!Jadranka Meglen in Vesna MožeFoto Jadranka MeglenPustno rajanje je potekalo na valentinovo, 14. 2.2010, v večnamenski kulturni dvorani na Dvoru.Male pustne šeme, kar 140 jih je bilo, njihovestarše, babice in dedke, tete in strice … je zabavalčarodej Toni iz Magičnega teatra Jaba-dabadu.Na pomoč mu je priskočil tudi pujsek Papi.Seveda predstava ne bi bila popolna, če v njej nebi sodelovali tudi otroci.Za piko na i je poskrbel medvedek Čalapinko,ki je zarajal in zapel s pustnimi šemami ter jimspekel slastno, velikansko čalapinko (palačinko).Otroci so prejeli tudi skromno darilo. Krofi, sok inbonboni so stalnica našega pustne norčavosti , prejeliso jih prav vsi udeleženci pustnega rajanja.Bogata razstava suhokranjskih dobrotPred slovenskim kulturnim praznikomso v soboto, 6. februarja nanajlepši možni način članice društvakmečkih žena Suha krajina Žužemberkskupaj z Vinogradniškimdruštvom Suha krajina, čebelarji inKGZS - Kmetijsko gozdarskim zavodomiz Novega mesta pripraviletridnevno, že štirinajsto razstavosuhokranjskih dobrot.Bogato obložene mize z mnogoterimikrušnimi dobrotami, raznovrstnimipecivi, poticami in drugimijedmi, stene polne ročnih del, vezeninin domače obrti, katero so članicepripravljale kar nekaj časa, so bile naogled v lovski dvorani v Žužemberku.Zanimiv delček svojega dela inceloletnega truda pa so dodali tudiotroci iz vrtca, vinogradniki, čebelarjiin članice prijateljskega društvapodeželskih žena Dobrepolje-Struge.O življenju in dogodkih iz preteklostiv povezavi z današnjim tempomživljenja, ki predstavljajo pomembenkamenček v mozaiku seznanjanjabogate zakladnico suhokranjskekulturne, pa tudi kulinarične dediščine,ki jo prenašajo suhokranjskekmečke žene prihodnjim rodovom,so spregovorili častni govornik JožeSimončič, direktor KGZ Novo mesto,predsednica društva Slavka Leganin žužemberški župan Franc Škufca.Celotno prireditev so v uvodnemkulturnem programu izvirno popestriliše učenci Osnovne šole Žužemberk,pevke Žitnega klasa in Žužemberškirogisti.S. MirtičŽužemberško razstavo si vsako leto ogledajo tudi člani TD Moste-Polje iz Ljubljane. Obtej priložnosti je Mojca Svetek v imenu predsednika društva, dolgoletni predsedniciDKŽ Suha krajina Slavki Legan (PRVA Z LEVE) izročila spominsko sliko, na fotografijista tudi župan Franc Škufca in predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc, ki vsa letapodpirata trud in delo suhokranjskih žena, foto S. Mirtič

24 DRUŠTVAapril 2010,Društvo srednjeveških najemnikovZa Društvo Srednjeveških najemnikov je v dobrih dveh letih našega obstoja slišala že večina Suhokranjcev, svojo prepoznavnostpa smo razširili tudi po vsej Sloveniji. Kot srednjeveška najemniška vojska se predstavljamo predvsem na srednjeveških dnevih,sodelujemo pa tudi na porokah in raznih drugih prireditvah in dogodkih.Na mojo žalost na večini le-teh nisem mogel sodelovati,se pa zahvaljujem mojemu namestniku,vsem članom društva ter na splošno vsem vam,ki ste s svojim prispevkom občutno pripomogli kuspešni izvedbi vseh naših projektov in nastopov.Teh smo imeli kar veliko, med pomembnejšimi inmedijsko bolj odmevnimi pa so: srednjeveški danv Velenju, 14. Erazmov turnir na Predjamskemgradu, srednjeveško delavnico na OŠ Knežak, nastopza Pekarno Blatnik na gradu Turjak ter za nasosebno najpomembnejši, srednjeveški dan na domačemgradu Žužemberk. Vsepovsod smo s svojoprisotnostjo in nastopi vzbujali veliko pozornostipri gledalcih in uživali zadovoljstvo in zaupanje našihnaročnikov, saj smo se za vsak nastop posebejdobro pripravili in bili za to tudi vedno nagrajeniz bučnim aplavzom. Poleg nastopov smo svoje idejeudejanjali tudi na drugih področjih, daleč stranod bojev, a prav tako zelo pomembnih za društvo.Izvedli smo nekaj delavnic za popravilo in nadgradnjonaše opreme, narejeni sta bili dve verižnisrajci, ena verižna kapuca ter dva para zaščitnihrokavic. S predstavitvijo društva na spletu je biluresničen tudi eden glavnih ciljev za prejšnje leto,za kar se moram zahvaliti članu Milanu Ozimku.Poleg vseh naštetih aktivnosti pa smo se sredi jesenipodali tudi na celodnevno ekskurzijo po gradovihavstrijske Koroške, kjer smo si ogledali precej zanimivihgradov, tako lokacijsko, kot stavbarsko terspoznali njihov pogled na srednji vek.Za nami je torej zelo uspešno leto, toda mise nismo zadovoljili s temi rezultati, zato lahkood nas pričakujete v tem letu še več novosti, večnovih projektov in vsekakor še več nastopov inostali aktivnosti. Vsi tisti, ki bi nas radi pobližjespoznali ali pa se nam celo pridružili, pa si oglejtenašo spletno stran www.srednjeveski-najemniki.si, kjer najdete tudi kontaktne podatke.Z našim najemniškim sloganom: »Za čast inslavo ni nam mar, denar naš je gospodar!« vas lepopozdravljam Jure Legan, predsednik društva.Najdražja suhokranjska krača je pripadla konjerejcemŽužemberški kračmani s podporo turističnega društva ohranjajo star običaj, ki ga je podprla tudi slovenska turistična organizacija vokviru akcije »Blizu doma, blizu srca«, kot posebno zanimivost in dediščino Suhe krajinePetnajsto kračevanje v organizacijižužemberških kračmanov in Turističnegadruštva Suha krajina je bilozanimivo in pestro tudi letos.Praznik sv. Antona puščavnikaso 17. januarja Suhokranjci pričeli ssveto mašo v cerkvi sv. Roka, kjer jeletos mašo za zdravje živine, ljudi,dobro letino, pa tudi za medsebojnorazumevanje, vodil novomeški škofmsgr. Andrej Glavan, nadaljevali paz licitacijo krač in številnih drugihdobrot v gostišču Koren. Vodilasta jo tudi letos izurjena kračmanaFranc Rojc in Franc Longar, s pomočjopredsednika tukajšnjega turističnegadruštva Vlada Kostevca.Številni udeleženci, med njimi sobili toplo sprejeti novomeški škofmsgr. Andrej Glavan in župani sosednjihobčin Franci Vovk, AlojzKnafelj, Zvone Lah, Anton Maverin domači Franc Škufca, katerim jeob dobri in uravnoteženi prehranidomačih krač in klobas, ob urbanihzvokih ljudskih godcev, izdatnoprijala tudi domača kapljica. Poskoraj triurnem licitiranju številnihkrušnih in mesnih dobrot je sledilzlati finale, kot najzanimivejši delkračevanja, za zadnjo kračo, ki nitini bila največja na tej prireditvi. Zadvigovanje zneska so poskrbeli IvekSamobolec, šestčlanska ekipa županovin kolegov, sedemčlanska ekipažužemberških motoristov in prvičletos tričlanska ekipa članov Društvakonjerejcev Suha krajina. Presenetljivoso izurjene dolgoletne licitatorježupanov in motoristov podolgi licitaciji, s kar nekaj odmoriza pogasitev žeje, premagali žužemberškikonjerejci, ki so na čelus predsednikom društva JožetomPapežem s Cviblja, Boštjanom Bradačemz Dvora in Žanom Bradačemiz Trebče vasi na koncu zasluženoslavili s kračo vredno okroglih 630evrov. Tudi letošnji izkupiček 1710evrov z jubilejnega kračevanja bodonamenili za obnovo cerkve sv. Roka.Nagrade STO so po žrebanju prejeliFranc Longar, Franc Košiček inIvanka Mačerol Samobolec.Foto Slavko Mirtič

Kontaktna oseba je g. Vlado Kostevc, direktor občinske uprave (vlado.kostevc@zuzemberk.si).Nepravilno označene ovojnice bodo zavrnjene in vrnjene pošiljatelju.Na podlagi 2., 4. in 15. člena Odloka o priznanjih Občine Žužemberk (Ur.l. RS, št. 55/02in ) Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja objavljaJAVNI RAZPISZA PODELITEV PRIZNANJOBČINE ŽUŽEMBERKI.Občina Žužemberk zbira predloge za kandidate za priznanja, ki so se vletu 2009 izkazali s svojim delom in prispevali k prepoznavnosti, družbenemu,gospodarskemu in splošnemu razvoju, podeljujejo pa se v letu 2010:1. Naziv častnega občana Občine Žužemberk se podeljuje posameznikom,občanom Občine Žužemberk, drugim državljanom RS, državljanom tujih državza izjemno pomembno delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevekk razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Žužemberk.2. Zlati grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezniku za življenjsko delo,za večletne uspehe ali enkratne izjemne uspehe ali enkratne izjemne dosežketrajnega pomena ali skupini občanov oziroma pravnim osebam za večletneuspehe ali dosežke na gospodarskem, družbenem ali drugem področjuživljenja in dela, s katerimi so pomembno vplivali na razvoj in ugled ObčineŽužemberk. Podeljuje se eno priznanje.3. Srebrni grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezniku, skupini občanov,društvu ali drugi pravni osebi ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izrednem humanemin požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju alidrugih posebnih priložnostih. Podeljuje se eno priznanje.4. Bronasti grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezniku, skupini občanov,društvu ali drugi pravni osebi za posebne uspehe in dosežke na področjuživljenja in dela, pomembne za občino in dejanja, ki se odražajo v humanemodnosu do soljudi. Podeljuje se eno priznanje.5. Pisno priznanje se podeljuje občanom, skupinam občanov in pravnim osebamza njihove uspehe in prizadevanja na posameznih področjih življenja in dela.Pisno priznanje se lahko podeli tudi ob posebnih priložnostih in slovesnostih.6. Pisna zahvala občine se podeljuje občanom, skupinam občanov in pravnimosebam za njihove uspehe in prizadevanja na posameznih področjih življenjain dela. Pisna zahvala se lahko podeli tudi ob posebnih priložnostih in slovesnostih.II.Predloge za podelitev priznanj Občine Žužemberk lahko podajo občani, političnestranke, krajevna skupnost, podjetja, društva in druge pravne osebe.III.Predlogi za podelitev priznanj morajo biti podani v pisni obliki in morajo vsebovatinaslednje podatke:• ime in sedež predlagatelja• osnovne podatke predlaganega prejemnika priznanja• vrsto predlaganega priznanja• podrobno utemeljitev predloga• priporoča se tudi dokument, ki potrjuje navedbe v obrazložitvi.Predloge s podatki in obrazložitvijo, predlagatelji posredujejo na naslov:Občina Žužemberk, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja,8360 Žužemberk, Grajski trg 33, v zaprti ovojnici, z oznako “ZA PRIZNA-NJA OBČINE ŽUŽEMBERK”, do vključno 12. maja 2010, do 12. ure.IV.Predloge za podelitev priznanj bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja,volitve, imenovanja in priznanja Občinskega sveta Občine Žužemberk ter pripravilapredlog za odločanje na Občinskem svetu Občine Žužemberk.Priznanja za učence in dijake bodo podeljena na posebni svečanosti!Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Žužemberkoz. slovesnosti v počastitev občinskega praznika, ki bo 18.07.2010.Številka: 094-1/2010-1Žužemberk, 01.04.2010JAVNI RAZPISZA DRUŠTVANaročnik: Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 ŽužemberkI.Predmet razpisa: sofinanciranje programov invalidskih in humanitarnih, kmetijskih,upokojenskih, turističnih in ostalih društev, klubov, združenj in zvez v ObčiniŽužemberk v letu 2010.Višina razpisanih sredstev:1. Invalidska in humanitarna društva do višine2. Kmetijska društva do višine 3.910 EUR3. Društva upokojencev do višine 2.130 EUR4. Turistična društva do višine 4.155 EUR5. Ostala društva do višine 2.440 EURPogoji, ki jih morajo za prijavo na razpis izpolnjevati prijavitelji:Pogoji za prijavo na razpis so navedeni v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacijabo na voljo od 12. 04. – 15. 05. 2010 na spletni strani Občine Žužemberkwww.zuzemberk.si in naslovu naročnika.Zadnji rok za oddajo prijav je 17. 05. 2010, do 12. ure.II.Predmet razpisa: sofinanciranje programov športa in kulture v Občini Žužemberkv letu 2010Višina razpisanih sredstev:1. Šport do višine 18.415 EUR2. ŠŠD do višine 2.600 EUR3. Kultura do višine 5.900 EURKomisija MVVIPObčine ŽužemberkDušan Papež l.r.Pogoji, ki jih morajo za prijavo na razpis izpolnjevati prijavitelji:Pogoji za prijavo na razpis so navedeni v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacijaza športna in kulturna društva ter za šoli bo na voljo od 1. 5. – 31. 5.2010 na spletni strani:www.zuzemberk.siin naslovu naročnika Občina Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk. Zadnji rokza oddajo prijav je 31. 5. 2010, do 12. ure.Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom so prijaviteljem na voljo nasedežu naročnika, na tel. št. (07) 388 – 5190, kontaktna oseba Dare Pucelj in pomailu: dare.pucelj@zuzemberk.siObčina Žužemberk

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev iz naslova finančnih intervencij zaohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Žužemberk za programsko obdobje 2007– 2013 (Uradni list RS, št. 90/07) v nadaljevanju pravilnik in Odloka o spremembi indopolnitvi odloka o proračunu občine Žužemberk za leto 2010, (sprejet na 26. sejiobčinskega sveta z dne 31.3.2010) Občinska uprava Občine Žužemberk objavljaJAVNI RAZPISza dodelitev sredstev iz naslova finančnih intervencij zaohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Žužemberk v letu2010I. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občineza leto 2010 v skupni višini 35.200 EUR po shemi državnih pomoči v kmetijstvu,skladno z Uredbo komisije (ES ) 1857/2006 – skupinske izjeme in Uredbo komisije(ES) št. 1998/2006 – pomoči de minimis, za namene, ki prispevajo k ohranjanjuposeljenosti in kulturne krajine, k ohranjanju in izboljšanju naravnega okolja,povečanju konkurenčnosti primarnega sektorja, boljši učinkovitosti in strokovnostikmetijstva.II. SPLOŠNA DOLOČILA – POGOJI IN MERILA ZA UPRAVIČENCEUpravičenci do pomoči so:• pravne in fizične osebe, majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno vPrilogi I. državljani Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo,imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskihgospodarstev (MID) in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijona območju Občine Žužemberk,• člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilcadejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskihgospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine,• organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva,• registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področjukmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine,• predračuni, ki bodo datirani pred objavo javnega razpisa, ne bodo upoštevani,• investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi pomoči sstrani občine (datum na računu).III. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, VIŠI-NA IN ZNESEK POMOČI TER VIŠINA SREDSTEVUkrep št. 1: Investicije v kmetijska gospodarstvaVišina razpisanih sredstev znaša 24.000 EURNamen ukrepa:Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje,dvig dodatne vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti vkmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin v občini.Cilj ukrepa:• zmanjšanje proizvodnih stroškov,• izboljšanje ali preusmeritev proizvodnje,• izboljšanje kakovosti,• ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, izboljšanje higienskih razmer.Predmet podpore - upravičeni stroški ukrepa:• izdelava projektne dokumentacije, študije izvedljivosti,• naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje,molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc,• naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo (silosi, sušilne naprave),• nakup novih strojev in opreme,• agromelioracijska dela,• postavitev večletnih nasadov: za nakup večletnega sadilnega materiala, pripravozemljišča in postavitev opore ter ograje, postavitev proti točne zaščite(za trajne nasade nad 0,3 ha površine),• nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov vključno s pripadajočo opremo,• nakup kmetijskih zemljišč do višine 10% upravičenih stroškov investicije, če jenakup zemljišča sestavni del celotne investicije,• naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor zarejo gojene divjadi;• naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti,dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.Podpore se ne dodelijo za:• stroške zavarovanja,• investicije povezane z namakanjem in drenažami kmetijskih zemljišč,• davke, razne takse, režijske stroške,• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,• stroške za refinanciranje obresti,• nakup proizvodnih pravic,• nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,• nakup enoletnih rastlin,• investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije inEU,• investicije, ki se izvajajo izven območja občine,• investicije v naložbe trgovin.K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojnastrokovna služba,• ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo, za projektno dokumentacijopa račun o izvedbi,• v primeru agromelioracijskih del pa tudi kopijo katastrskega načrta in programdel, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,• v primeru investicij povezanih z graditvijo objektov ustrezno prostorsko dokumentacijo,• zbirno vlogo za leto 2010.Upravičenci do sredstev so:• do sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, majhna in srednje velikapodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I in Uredbi (ES) št. 70/2001, vpisana v registerkmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvoin imajo sedež v občini.Splošni pogoji upravičenosti:• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev,ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo,• kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enegaod navedenih ciljev ukrepa,• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah• kmetijsko gospodarstvo mora imeti ob oddaji vloge vsaj 2 ha primerljivih površin,Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:• 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100, 1130) ali• 2 ha travnikov (GERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali• 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali vinogradov (GERK 1211) alihmeljišč (GERK 1160) ali oljčnikov (GERK 1230) ali ostalih trajnih nasadov(GERK 1240, 1180) ali• 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah in pri trsničarstvu(GERK 1190) ali• 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali• 8 ha gozdov ali• 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali• 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK 1321).

V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivihkmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• najvišja stopnja pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov naložb v OMD, ali40 % upravičenih stroškov na ostalih območjih,• najvišji znesek dodeljene pomoči je 4.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo naleto,• najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči400.000 EUR v obdobju treh proračunskih let, ali 500.000 EUR, če je podjetjena območju z omejenimi dejavniki.Ukrep št. 2: Varstvo tradicionalne krajine in stavbVišina razpisanih sredstev znaša 1.000 EURNamen ukrepa:• z ukrepom želimo ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju– objekte/ tradicionalne stavbe, ki bi lahko služile skupnemu pomenu terprispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala zarazvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore investicijam,ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine napodeželju.Cilji ukrepa:• ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju,• prispevki k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju,• ureditev skupnih površin in objektov za različne namene,• ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju.Predmet podpore:Predmet podpore je sofinanciranje obnove objektov na kmetijah, ki so vpisani vRegister nepremičnine kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojnoza kulturo. Pomoč se odobri:• za investicije ali prizadevanja, namenjena ohranjanju značilnosti neproizvodnedediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih;• za investicije ali prizadevanja za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijahkot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivostikmetije.Upravičeni stroški:• stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) aliobnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt),projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program,• stroški za nabavo materiala za obnovo.Podpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse,in režijske stroške,• stroške zavarovanja,• stroške za refinancirane obresti,• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,• investicije, ki se izvajajo izven območja občine,• investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.Upravičenci do sredstev:• upravičenci do dodelitve državne pomoči za ohranjanje tradicionalnih stavbso nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev,tradicionalna stavba (objekt) pa leži na območju občine.Splošni pogoji upravičenosti:• objekt mora biti vpisan v register nepremičnine kulturne dediščine (RKD), ki gavodi ministrstvo, pristojno za področje kulture;• obnova objekta mora potekati v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev,ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo;• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah;• investicija mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa.Finančne določbe:• do 100% dejanskih stroškov za naložbe namenjene za ohranjanje neproizvodnedediščine (arheološke ali zgodovinske znamenitosti),• za proizvodna sredstva na kmetijah do 75% na OMD dejanskih stroškov ali do60 % na ostalih območjih, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanjaproizvodne zmogljivosti kmetije,• dodatna pomoč se lahko odobri v višini 100% za pokritje dodatnih stroškov, kinastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitevznačilnosti kulturne dediščine na stavbah.Ukrep št. 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premijVišina razpisanih sredstev znaša 2.200 EURNamen ukrepa:• namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati izgube nastalezaradi bolezni domačih živali.Cilj ukrepa:• zmanjšanje tveganja zaradi bolezni živali v kmetijski proizvodnji.Upravičeni stroški:Sofinancira se zavarovalna premija v tekočem koledarskem letu kot to določaUredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnjena nacionalnem nivoju za posamezno leto za:• zavarovanje domačih živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni.Podpore se ne dodelijo:• kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev,ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo,Splošni pogoji upravičenosti:• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev,ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo,• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah,Upravičenci do sredstev:• upravičenci do sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje živali so kmetijskagospodarstva, ki sklenejo zavarovalne police po izdaji akta o odobritvipomoči s strani pristojnega organa (občine) .• Financiranje zavarovalnih premij po policah, ki so bile sklenjene pred tem, nidovoljeno (18.člen Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006).Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• z upoštevanjem Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanjekmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije,znaša najvišji delež - razliko pomoči do 50% upravičenih stroškov,• najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 30 EUR.Ukrep št. 4: Pomoč za zaokrožitev zemljiščVišina razpisanih sredstev znaša 2.000 EURNamen ukrepa:• zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestnestrukture, je namen ukrepa spodbuditi večje izvajanje združevanj in menjavkmetijskih zemljišč na območju občine.Cilj ukrepa:• s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjoracionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.Upravičeni stroški:• stroški pravnih in upravnih postopkov,Podpore se ne dodelijo:• za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije inEU,• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine.Upravičenci do sredstev:• do sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskihgospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedežna območju občine.Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100% nastalih upravičenihstroškov za pravne in upravne postopke.

Ukrep št. 6: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvuVišina razpisanih sredstev znaša 3.000 EURNamen ukrepa:• namen ukrepa je omogočiti tehnično pomoč primarnim kmetijskim proizvajalcemza pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenostiin možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za izvajanjeprimarne kmetijske dejavnosti.Cilji ukrepa:• povečevanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev skozi izobraževanje oz.strokovno usposabljanje njihovih nosilcev.Upravičeni stroški:• stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu,• stroški storitev nadomeščanja mikropodjetjem, ustanovljenim za nudenje tovrstnihstoritev, skladno s programom razvoja podeželja Republike Slovenijeza obdobje 2007/2013: dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerjaali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom,• stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitev, ki ne spadajo medtrajne ali občasne dejavnosti kot je to rutinsko davčno svetovanje, redne pravnestoritve ali oglaševanje,• stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi,tekmovanj, razstav, in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe, potnistroški, stroški publikacij, najemnine razstavnih prostorov,• stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijskiposkusi, delavnice, forumi,in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, daposamezna podjetja, znamke ali poreklo niso poimenovani, z izjemo proizvodoviz Uredbe Sveta (ES) št. 510/ 2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, kjerso posamezna podjetja, znamke in poreklo imenovani,• stroški publikacij kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatkeo proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacijein predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti,da so predstavljeni v publikaciji.Podpore se ne dodelijo:• za že izvedene aktivnosti,• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,• za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugihdržav,• za stroške za storitve povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, naprimer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.Upravičenci do sredstev:• do sredstev so upravičene nevladne organizacije (društva) in organizacije, kiso registrirane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnost naobmočju občine.Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitevin ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom,• pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine,• članstvo v nevladnih organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do sredstev.Ukrep št. 7: Investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijahVišina razpisanih sredstev znaša 3.000 EURNamen ukrepa:Namen ukrepa je ustvariti pogoje in možnosti za začetek opravljanja dopolnilnedejavnosti na kmetiji ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilnedejavnosti, skozi sofinanciranje investicij, usmerjenih v:• predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obseguin pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. I. RS, št.61/2005),• predelavo kmetijskih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obseguin pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. I. RS, št.61/2005),• turizem na kmetiji,• dejavnosti (storitve in izdelki), povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji,• pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov,• kompostiranje organskih snovi.Cilji ukrepa:• izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva,• ustvarjanje novih delovnih mest,• uveljavljanje podjetniških iniciativ članov kmečkega gospodinjstva.Upravičeni stroški ukrepa:• vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,• nakup nove opreme,• promocija,• splošni stroški.K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo:• finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oz. dokončanja le te,• pravnomočno gradbeno dovoljenje,• račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedbenih delih,• fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriraldopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru,če le ta še ni registrirana,• zbirno vlogo za leto 2010.Upravičenci do sredstev:• nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajoali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu,ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ter ima sedež in kmetijske površinena območju občine.Splošni pogoji upravičenosti:• upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti,določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo ovrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. I.RS, št. 61/2005),• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji vsaj šenaslednjih 5 let po zaključeni investiciji.• kmetijsko gospodarstvo mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih površin,Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:• 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100, 1130) ali• 2 ha travnikov (GERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali• 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali vinogradov (GERK 1211) alihmeljišč (GERK 1160) ali oljčnikov (GERK 1230) ali ostalih trajnih nasadov(GERK 1240, 1180) ali• 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah in pri trsničarstvu(GERK 1190) ali• 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali• 8 ha gozdov ali• 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali• 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK 1321).V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivihkmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• največji delež pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov investicije,• skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.IV. RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija za javni razpis vsebuje:• prijavni obrazec »Vloga za dodelitev sredstev iz naslova finančnih intervencijza ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Žužemberk v letu 2010«.• vloga mora biti izpolnjena na prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcuzahtevane podatke in obvezne priloge, ki se predložijo kot dokazila k posameznimukrepom

V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstevDodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2010.VI. KJE SE DOBI RAZPISNO DOKUMENTACIJO IN KONTAKTNA OSEBA ZA PO-JASNILA GLEDE VSEBIN RAZPISAVloge bodo vlagateljem na voljo do 10.5.2010, in sicer v sprejemni pisarni občineŽužemberk, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Žužemberk: www.zuzemberk.siInformacije v zvezi z javnim razpisom dobite na Občini Žužemberk pri Jelki Kocjančič,tel: 07/ 38 85 186.VII. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGVloge se oddajo osebno v sprejemni pisarni ali po pošti na naslov: Občina Žužemberk,Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, do vključno 10.5.2010, oziroma morajobiti najpozneje ta dan oddane na pošti kot priporočena pošiljka.Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti ter ustrezno označena. Na sprednjistrani kuverte mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZ-PIS – kmetijstvo 2010, ukrep št. ________!«.Na hrbtni strani kuverte morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimekter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo).Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.VIII. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVEPostopek javnega razpisa bo vodila Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki joimenuje župan.Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge,ki ne bodo pravočasne, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Komisija boopravila pregled prispelih vlog in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki sonavedeni v javnem razpisu.Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinskeuprave na predlog komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilecvloge v določenem roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanjeroka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah,se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže.Komisija bo pripravila predlog višine sofinanciranja.Prejemnikom sredstev se bo izdal sklep o višini odobrenih sredstev za posamezennamen.Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevkaposameznega upravičenca.Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepihzaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu.V primeru, da bo priliv sredstev v občinski proračun v letu 2010 manjši odnačrtovanega, si Občina Žužemberk pridružuje pravico, da razdeli sredstvav manjšem obsegu od navedenih.IX. RAZPOREDITEV SREDSTEVV kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog kot je razpisanihsredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvirajavnega razpisa.IX. OBVEŠČANJE O IZIDUO izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 45 dneh po iztekurazpisnega roka.Številka: 330-7/2010-2Žužemberk: 25.3.2010ŽupanFranc Škufca l.r.Seznam za cepljenje psovproti steklini za leto 2010v Občini ŽUŽEMBERKTOREK – 13. 4. 2010 ČETRTEK – 15. 4. 20107.30 Brezova Reber 7.30 Podgozd8.00 Veliki Lipovec 8.00 Jama8.30 Ajdovec 8.30 Veliko Lipje9.00 Podlipa 8.45 Malo Lipje9.45 Srednji Lipovec 9.15 Gradenc10.15 Trebča vas 10.00 Plešivica10.45 Sadinja vas 10.30 Budganja vas11.15 Vinkov Vrh 11.00 Žužemberk- desni breg11.45 Dvor 12.00 Zafara12.45 Gornji Kot 12.30 Žužemberk- levi breg13.15 Dolnji KotSREDA – 14. 4. 2010 PETEK –16. 4. 20107.30 Stavča vas 7.30 Prapreče8.00 Lašče 8.00 Vrhovo8.30 Lopata 8.30 Gor. Križ9.15 Sela (Hinje) 9.15 Šmihel9.30 Vrh (Hinje) 9.45 Klečet10.00 Visejec 10.30 Drašča vas10.30 Ratje 11.00 Dešeča vas11.00 Prevole 11.45 Cvibelj11.30 Žvirče 12.15 Reber12.30 Pleš 12.45 Zalisec12.45 HinjeZAMUDNIKI:PONEDELJEK - 19. 4. 2010Veterina Novo mesto:PONEDELJEK - 3. 5. 2010Veterina Novo mesto:Veterina Žužemberk:8. – 13. ure15. – 18. ure7. – 8. ureCepljenje lahko opravite tudi v naši ambulanti (tel.: 07/ 393 4751) vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure.Seznam je objavljen tudi na naši spletni strani: vetnm@siol.netPri cepljenju imejte s seboj EMŠO lastnika psa, ki je obvezenpodatek v centralnem registru psov.Več informacij na tel št.: 07/393 47 40 Novo mesto07/ 308 73 19 Žužemberk(med 7.00 in 8.00 uro)

30 DRUŠTVAapril 2010,Pustni karneval v Žužemberku skozi objektivNaši pustnjaki so bili tudi letos v pustnem času zelo aktivni. Za pustnosoboto so se udeležili najprej karnevala v Kranju, nato so odhiteli še na pustnisprevod v Ljubljani. A to še ni bilo dovolj, v njih je ostalo še nekaj hudomušnihpustnih vragolij, zato so navduševali še gledalce na vsakoletnemkarnevalu na Igu, kjer jih že več let pozdravljajo in zaploskajo suhokranjskimCiganom oziroma, da ne bo zamere, uradno Romom.Na nedeljsko pustno nedeljo pa so jih razveseljevali 'na placu' tudi Suhokranjčanein ti so jih sprejeli z velikim navdušenjem.Predstavimo nekaj karnevalskih slik, da ostane kaj tudi za spomin, kakoso se v nekih 'davnih' časi znali zabavati in se 'norčevati' iz človeških slabostiv različnih 'sferah' življenja.

april 2010, DRUŠTVA 31Nova garaža in prenovljena dvoranaDvorski gasilci so v svojo 78-letno zgodovino dodali novo, pomembno pridobitev - garažoin prenovljeno dvorano. V novi večnamenski dvorani, ki jo bodo uporabljali tudi dvorskiupokojenci, so se sredi februarja v polnem številu zbrali na vsakoletnem občnem zboru.Nekaj o gobahMarec je pred vrati, sneg vidno kopni in nekaterigobarji smo že zelo nestrpni; čakamona prve gobe, na marčnice. Teh gob iz rodupolževk je pri nas precej, so kar velike in se jihsplača nabirati, pa še nemogoče jih je zamenjatis kakšno drugo gobo, saj v tem času neraste nobena, ki bi jim bila vsaj malo podobna.Marčnice pripravljamo na vse načine, sookusne, mogoče nam gredo v slast tudi zaraditega, ker so »taprve«, ker že nekaj mesecevnismo jedli svežih gob.V Sloveniji raste, če število zaokrožimo, tritisoč vrst gob, povprečni gobarji pa jih nabirajozelo zelo malo: jurčka in lisičko poznajotako rekoč vsi, nekateri pa še karžlja, marelo,štorovko, potem se pa že skoraj neha. Za tegobarje se bo sezona začela šele čez dva, trimesece. Zakaj bi bilo tako?Sam gobarim že celo življenje, nabiramnekaj sto vrst različnih gob, zakaj jih ne bitudi vi?Pred kratkim sem se priselil na ta konec,kjer imate lepe gozdove, polne gob. Tisti, kiradi gobarite in si jih želite spoznati, se milahko pridružite. V mislih imam nekaj takega,kot so gobarska društva po drugih krajihv Sloveniji, ni pa to pogoj. Pomembno je , danaberemo čimveč različnih vrst gob, se nekjedobimo in skupaj ugotovimo, kaj smo nabrali,kaj je za v lonec in kaj ne. Prostor, kjer bi selahko zbirali, nam je prijazno ponudil lastnikGostišča pri gradu. Najlepše, oziroma, najboljšepri vsej stvari bo pa to, da bomo gobe pokončanem gobarskem večeru lahko tudi pojedli,pa še žeje se nam ne bo za bati. S temivečeri bi začeli v mesecu maju ali juniju, odvisnood rasti gob, z njimi pa nadaljevali vsedo zime. Točen datum in ura, kdaj se prvičdobimo, bosta zapisana na lepakih, ki bodorazobešeni na več mestih po Žužemberku.Zainteresirani lahko dobite informacije tudiv gostišču ali pa me pokličete na mobi št.: 051201 957; slišim na ime Zmago.Naj vam na koncu zaželim bogato gobjoletino!Predsednik Tomaž Obštetar je povedal, da soimeli gasilci več težav pri pridobivanju dokumentacije,manj pa pri izgradnji pomembnega prizidka.Obštetar se je zahvalil številnim donatorjemin gasilcem, ki so v dobrih treh mesecih opravilikar 3361 ur prostovoljnega dela in najzaslužnejšimpodelil tudi priznanja in zahvale. Investicija,ki je vredna okoli 45000 evrov, pa bi bila gotovoše enkrat večja, če ne bi bilo pomoči številnihsponzorjev. Štiri nova dvižna vrata bodo omogočalahitrejši izvoz na intervencijo za kombiniranovozilo Renault Master in Lado Nivo z opremoza gašenje gozdnih požarov. V novi garaži je tudiavtocisterna TAM 190, s kapaciteto 6000 l vode,s katero vozijo vodo v vasi, ki so brez vodovoda,opravljajo pa tudi prevoze manjkajoče vode izčrpališča Reber v vodohram Dvor. Društvo, kise ponaša tudi z bogato bero pokalov in priznanjpionirskih in mladinskih desetin, veliko upovdaje prav mladim.»Želimo, da bi imelo društvo 52 operativnihgasilcev, ki bi bili vsak trenutek usposobljeni zarazlične intervencije v kraju,« je v dejal poveljnikAleš Repar in dodal, da bodo letos, ko ne bo večjihgradbenih del, vaje potekale redno.Uspešno delo zbora in društva so pozdravili tudižužemberški župan Franc Škufca, poveljnik GZNovo mesto Tine Filip, starosta in ustanovni člandruštva Mirko Repar in poveljnik Andrej Kmetičiz Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj, s katerimise bodo dvorski gasilci pobratili še v tem letu.V kulturnem delu programa se je predstavil tudioktet Dvorjani in mlada harmonikarja.Foto: S. Mirtič

32 DRUŠTVAapril 2010,Ajdovški gasilci z novimi načrtiGasilke in gasilci PGD Ajdovec so se tudi letoszbrali na občnem zboru društva, kjer so pregledaliuspehe prejšnjega leta ter si zadali nove cilje.Predsednik društva Janez Skube je v poročilu opreteklem delu povedal, da je program dela v letu2009 potekal zelo delavno in uspešno.Med najpomembnejšimi pridobitvami društvav letu 2009 je nova črpalka, za katero so prispevalapodjetja, člani in podporniki društva iz okoliškihvasi. Veliko gasilcev se je udeležilo izobraževanjin so dosegli različne gasilske čine. Sodelovaliso tudi na tekmovanjih pionirjev, mladincev inčlanov, organizirali uspešno veselico, ki je bilapo nekaj letih prvič brez dežja in se priporočilizavetniku sv. Florjanu na gasilski maši in z blagoslovomvozil.Gasilci z Ajdovca so poleg nekajkratnih urgentnihposredovanj in vseh aktivnostih v zvezi z izobraževanjiin pridobitvami opreme organiziralitudi različne družabne dogodke, ki združujejokrajane in privabijo še druge. Tako se na pobudogasilcev vrstijo aktivnosti v telovadnici Dvor, organiziraliso smučanje, ekskurzije.V prihodnje želijo prispevati v kraj tudi s pomočjopri obnovi vaškega vodnjaka, uredili soskupno dvorano, ki je uporabna za različne namenein priskrbeli ozvočenje. Predsednik je zadovoljenz delom v preteklem letu in si želi takegasodelovanja še naprej. Hkrati so bili povabljeni kbolj aktivni udeležbi vsi člani.Poveljnik Jernej Štravs, ki je svoje delo prevzelv preteklem letu, je poročal o nazivih, ki so jihdosegli gasilci, pohvalil uspehe s tekmovanj inpotrdil realizacijo vseh zadanih ciljev.Poleg poročila blagajnika Staneta Skube je nekajbesed društvu namenil tudi predsednik občinskegagasilskega poveljstva in predstavnik gasilskezveze Novo mesto Andrej Banko. Pohvalilje aktivnost društva in dejal, da so lahko vzor tudidrugim društvom v občini.Okrepili vodstvene funkcijePo uradnem začetku občnega zbora je vse prisotnečlane in povabljene goste predsednik MihaZupančič presenetil z izvirno predstavitvijo poročilao delu v preteklem letu, ki je bilo prikazanov obliki filmov in slik, predvsem pa pokalov inpohval, tako da so zbrani lahko videli zelo konkretnesadove društva v letu 2009.Podeželska mladina Suha krajina je eno najboljaktivnih društev v občini, ki dosega tudi zavidljiverezultate na regijskih in državnih kmečkihigrah, športnih igrah, na kvizu Mladi in kmetijstvo,pa tudi pri sodelovanju na čistilnih akcijah,Žužemberški prostovoljni gasilci so se 20. februarjapod vodstvom Slavka Setničarja zbralina 122. občnem zboru društva. Poročilom domačihgasilcev so prisluhnili tudi gasilci sosednjihin prijateljskih društev iz Črnomlja, Zburin pobratenega gasilskega društva DVD Belavićiiz sosednje Hrvaške.Po besedah predsednika Slavka Strune je bilominulo delo uspešno, saj so nabavili kar nekajopreme in poplačali dolg za novo avtocisterno.Kar osem novih članov je končalo tečaj za izprašanegagasilca, pomemben uspeh s prvim indrugim mestom pa sta na regijskem tekmovanjudosegli tudi ekipi pionirjev in se uvrstili na državnoprvenstvo. V poročilu poveljnika BorisaSajevica je bilo zaznati značilno delavnost in zagnanostmoštva, ki se je tekom leta v veliki meriposvečala prav preventivi in je v minulem letuintervenirala le enkrat na travniškem požaru.Zbrani so se seznanili tudi z blagajniškim poročilom,poročilom predstavnice članic in veteranov.Gasilci so kadrovsko pomladili tudi upravni odbor,ki ga bo po novem vodil Feliks Mrvar, podpredsedniškomesto pa so zaupali Iztoku Glihi.Novi predsednik Feliks Mrvar se je v nagovoruzahvalil Slavku Struni, ki je žužemberške gasilcevodil kar sedemnajst let in poudaril prioritete vletošnjem letu, med katere spada tudi nakup novegamoštvenega vozila.Še preden so se gasilci poveselili in nazdraviliuspešnemu delu, so podelili priznanja za dolgoletnodelo v gasilstvu , v svoje vrste pa so sprejeliprireditvah v občini. Društvo tudi že nekaj letskrbi za izvedbo trških iger v sklopu Trških dniv Žužemberku, z veseljem pa se odzovejo tudina podobna povabila, predvsem ostalih društev,saj se zavedajo pomena sodelovanja in skupnegaprizadevanja.Na letošnjem občnem zboru so potekale tudivolitve organov društva in razrešitev dosedanjihorganov. Potrdili so nove člane v upravni, nadzorniodbor in častno razsodišče ter ponovno potrdilipredsedstvo Mihi Zupančiču, ki uspešno vodidruštvo že dve leti. Predstavili so tudi programObčni zbor so zaključili s predstavitvijo razgibanegaplana za leto 2010 in s pozdravom županaFranca Škufce, ki je zaželel tudi v prihodnje takoplodno delo, jih pohvalil in kot aktivnemu društvu,katerim je v veselje pomagati, obljubil tudinadaljnjo pomoč.M.Iskratudi štiri nove gasilce in gasilke Marka Gliho, BernardoŠercelj, Tanjo Hrovat in Polono Mrvar.S. M.Podeželska mladina presenetila?Letos mineva že 6 let, odkar je bilo ustanovljeno Društvo podeželske mladine Suha krajina. Svoj 5. redni občni zbor društva so imeli 5.februarja v gasilskem domu v Ajdovcu.v letu 2010 in prejeli pohvale in pobude s stranigostov, Cvetke Lavrič s Kmetijsko gozdarskegazavoda Novo mesto, podžupana Jožeta Papeža inžupana Franca Škufce. Vsi so bili prijetno presenečeninad aktivnostjo in uspehi društva, jih podprlipri delu in obljubili podporo.Na uspešno leto 2009 bodo člane še dolgo spominjalipokali in priznanja, katerih samo letošnještevilo presega, da bi jih lahko pospravili v omarov prostorih društva, zato si želijo prostor v vitrinina vidnem javnem kraju tudi za Društvo podeželskemladine Suha Krajina.M. Iskra

april 2010, DRUŠTVA 33Odlični suhokranjski zweigeltiDruštvo vinogradnikov Suha krajina je v gostišču Zupančič v Žužemberku konec februarja izvedlo in ocenilo 114 vzorcev vin, ki so jihprinesli vinogradniki od Straške, Soteške in Dvorske gore, Lisca, Hriba, Talov do Kriške gore.Izmed 67 vzorcev rdečih vin so prevladovalizweigelti, najvišjo oceno 17,30 točke pa je prejelovino Antona Koncilje iz vinske gore Hrib. Tudimodra frankinja Antona Pungarčarja, pridelana vvinski gorici Kriška gora je prejela najvišjo oceno16,96. Po besedah predsednika ocenjevalne komisijerdečih vin dr. Julija Nemaniča so najboljrazočarali cvički, kar je velika posledica kletarjenja,medtem ko so zweigelte suhokranjski vinogradnikidodobra osvojili in jih uspeli prikazativ najlepši luči. Njegovo mnenje je, da z enakoodličnostjo in vnemo suhokranjski vinogradnikigojijo tudi do drugih sort, predvsem pri modrifrankinji, pri kateri se da s pravilnim kletarjenjemiztržiti gotovo več. Nemanič je pohvalil tudi modrepinoje, medtem ko so se dolenjska rdeča vinarazlikovala v barvi, okusu in harmoniji.Mnenje predsednika ocenjevalne komisije dr.Mitje Kocjančiča, predsednika ocenjevalne komisijebelih vin je le-ta zelo pohvalil, na splošno sozelo polna bela vina, ki pa so bila premalo sortana,s premalo cvetlice, kar je posledica velike stopnjealkohola in opozoril je na ostanke nepovretegasladkorja, kateri niso bili harmonični z vinskokislino. Pri belih vinih je prevladovala sorta kerner,najboljšo oceno 17,40 pa je prejela BarbaraKotar iz vinske gorice Lisec. Šampion lanskegaletnika je bil scheurebe z oceno 17,73, kateregaje pridelal Slavko Gliha ( na sliki) v vinski goriciBoršt. Komisijo belih vin so sestavljali predsednikdr. Mitja Kocjančič, dr. Dušan Terčelj, Peter Lavrič,Anton Koncilja in Stane Novinc. V komisijirdečih vin, pod vodstvom predsednika dr. JulijaNemaniča, pa so sestavljali dr. Peter Koblar, SlavkoGliha, Toni Novak in Jože Gnidovec.Po besedah predsednika Društva vinogradnikovSuha krajina Antona Koncilje bodo letos vinogradnikiuživali zelo dober lanski pridelek, sajje sta komisiji izmed 114 vzorcev izločili le dvabela in tri rdeče.S. MirtičUreditev vinoteke v grajski kletiV društvu vinogradnikov Suhakrajina smo na občnem zboru pregledaliizvedene aktivnosti v letu2009 in sprejeli program za letošnjoleto. Organizirali smo ocenjevanjevin in svečana podelitev diplom. Obtej priložnosti društvo izda bilten,ki zajema poročila iz ocenjevanjain drugih dogodkih, ki so se zgodilimed letom. To informacijo sesprejme zelo hitro, vendar pa je zasamo izvedbo potrebno zelo velikoangažiranosti in vključuje večještevilo vinogradnikov. Rad bi poudaril,da se društveni ocenjevalcina ta dogodek pripravljajo skozi vseleto, saj so potrebni redni kondicijskitreningi. Lahko pa se pohvalimo, dasuhokranjska vina ocenjujejo polegdruštvenih ocenjevalcev še zunanjistrokovnjaki in to kar štirje doktorjiznanosti. Mislim, da tako strokovnekomisije nima nobeno društvo.Organizirali smo predavanje ouporabi fitofarmacevtskih sredstev.Sodelovali smo z društvom kmečkihžena pri razstavi in pokušininjihovih dobrot. Kot večji dogodeksi štejemo pohod po vinorodnihgoricah. Pomladni pohod je bil izLisca do Valične vasi in nazaj. Potje bila krožna in dolga 22 km. Organiziralismo strokovno ekskurzijov Goriška Brda. Na otvoritvi tednacvička v Novem mestu smo seudeležili povorke skozi mesto. Vokviru te iste prireditve smo sodelovalina ocenjevanju s društvenimivini. Na glavnem trgu pa smo točilinaša vina in se tako promoviralitudi izven občine. Na Trških dnevihv Žužemberku smo izvedli podelitevodličji prejetih na tednu cvička.Tudi v Žužemberku smo točili inpromovirali naša društvena vina.Izdali smo zloženko o zweigeltu innjegova prisotnost v Suhi krajini.Sodelovali smo na prireditvah, kiso jih organizirala druga društva.Predstavnikom lokalnih medijev izcele Slovenije, ki jih je gostila ObčinaŽužemberk, je društvo je organiziralovodeno degustacijo vin, kijo je vodil. dr. Julij Nemanič. Organiziralismo strokovno predavanjeo kletarjenju, ki ga je vodil g. SamoHudoklin iz Kmetijsko gozdarskegazavoda iz Novega mesta. Izvedli smoocenjevanje moštov in druženje obdobrem golažu. Organizirali smo jesenskipohod z Ajdovca skozi Frato,globodolsko dolino, mimo Šmavra,skozi Rdeči Kal, Ojstri vrh in nazajna Ajdovec. Organizirali smo tudistrokovno predavanje za podaljšanjedovoljenja za nabavo in uporabofitofarmacevtskih sredstev. Društvoima tudi pevsko skupino, ki zapojejona posebnih prireditvah, med letompa imajo redne vaje.Program za leto 2010 pa je enak,kot je bil v letu, ki je za nami, s tem,da smo dodali še sodelovanje v akcijiOčistimo Slovenijo, čiščenje oziromapreprečevanje zaraščanja vinskihgoric in realizacija projekta ureditvevinoteke v Žužemberskem gradu, vkleti, v enem od stolpov.Koncilja Anton

34 DRUŠTVAapril 2010,Suhokranjski zobotrebciIzdelava zobotrebcev je bilo včasih vsakdanje opravilo v boju za preživetje, danes je le šedel etnološke dediščine, ki jo ohranjajo le še redki posamezniki.Spretnost izdelovanja zobotrebcevje prikazala gospa MARIJAVIDMAR iz Velikega Lipja na SEJ-MU TURIZMA IN PODEŽELJA.Potekal je na Kmetijski šoli Grm,v Sevnem pod Trško goro, novembra2009. Ob njej se je ustavilo velikoobiskovalcev in marsikdo jesam prijel nožiček. S SLAVKO LE-GAN, predsednico DKŽ, sta dostojnopredstavili etnološko dediščinoSuhe krajine.Izdelovanje zobotrebcev predstavljaposebno panogo suhe robe. Izdelovaliso jih ročno iz leskovega lesa.Delo je bilo razdeljeno na več faz.Les so nažagali na 7cm dolge panjičke»punklčke«, ki so morali bitisveži in vlažni, da so se raje klali.V kraju Hochwang, 50 km od Stutgarta, sta zženo Ilonko, po rodu z Madžarske, zgradila hišoin vzgojila 4 sinove: Markusa, Frenka, Ferdinandain Mihaela.Delavnost, ki sta jo prinesla iz svojih domovin,in nekatere navade, sta prenesla na svoje otroke. Prinjih poznajo koline, res pa je, da so njihove krvavicekar konzervirana godla. Lotijo se različnih del,ohranjajo pa tudi vezi z očetovo domovino.Blizu Dvora imajo počitniško hišico, kamorrada prideta starša in dva od sinov z družinama.Nato so s posebnim ročnim orodjem,imenovanim »kosa«, panjičkecepili na tanke letvice in te potemše prečno, da so dobili paličice oz.»klinčke«. Sledilo je ostrenje klinčkovna obeh straneh z nožkom, s»krivčkom« ali z »norazkom«. Obdelaneklinčke so sušili na krušnipeči, nato pa še tople »ribali« v »žakljuza klince pucat«. Ti so bili navadnoiz usnja; pozneje so uporabljalizračnico kolesa. Klinčke so potemše očistili drobnih delcev, otroci sojih našteli na kupčke, starejši pa povezaliv butarice.Suhorobarstvo je stara obrt, kise je prenašala iz roda v rod. Medzadnjo vojno so izdelovanje zobotrebcevpovsem opustili. Šele po letuŠD Fužina Dvor v NemčijiRodovi mnogih Suhokrajincev se nadaljujejo po svetu, med drugimi državami tudi v Nemčiji, kamor je odšel pred 41 leti za zaslužkomv razvijajočo se avtomobilsko industrijo Franc Vidmar, po domače Tekavčev, iz Šmihela.Tako so sin Markus in snaha Corina ter njunaotroka Janik in Jaša našli prijatelje na Dvoru, vsinogometni navdušenci pa športno družbo, s katerose družijo že nekaj let.Lansko leto sta gospod in gospa Vidmarjeva povabilanogometaše na njihov nogometni turnir intako je skupina 25 Dvorjanov in Žužemberčanovgostovala pri njih 3 dni - od 25. do 27. julija.Prvi dan so si dopoldne ogledali kraj s približno800 prebivalci in bližnji grad, popoldne igralinogomet na turnirju, zvečer pa je sledila veselica1948 so jih spet začeli delati; sprvamanj, po letu 1955 pa vse več. Višekje doseglo v letih od 1960 do 1970,v naslednjih letih pa je zaradi odtokadelovne sile v mesta in razvojaindustrije v Suhi krajini ta obrt začelaupadati.V Suhi krajini, na desnem breguKrke, so se s to obrtjo ukvarjale domalavse družine. Moški so hodili na»šiht«, ženske in otroci so od oktobrado marca (nekateri skozi vse leto) izdelovalizobotrebce. V tistih časih jeSuha krajina živela za zobotrebce intako preživela. Ob koncu sezone sopolne vreče zobotrebcev z lojtrnikiodvažali v Kmetijsko zadrugo Hinje.V zameno so si kmetje tam nakupili»fasngo« ali dobili denar in ga porabiliza nakup obleke, strojev ali posodobitevbivalnih prostorov.Suhokranjske zobotrebce so v tovornjakihvozili v države bivše Jugoslavije,t. i. ribniški zobotrebci pa sose prodajali po celem svetu.s Štuparjevim cvičkom in salamami ter nemškimiklobasami.Drugi dan so preživeli pri družinah, popoldnepa so tekmovali v streljanju kazenskih strelov inbili kar uspešni. Po prijetnem druženju so se tretjidan prisrčno poslovili od prijaznih gostiteljev inse podali na deseturno vožnjo domov.Obisk pri prijateljih v Hochwangu so omogočilisponzorji: Občina Žužemberk, FS d.o.o., BoštjanBradač s.p., Arcana d.o.o., PVC okna Jože Vidics.p., Zavarovalnica Tillia.Iztok Može

april 2010, DRUŠTVA 35Z opravljenim delom zadovoljniČlani in članice prostovoljnega gasilskega društva Šmihel in številni gostjeiz okoliških gasilskih društev so na letošnjem rednem občnem zboru ocenilidelo v preteklem letu in si zadali cilje za letošnje leto. Po besedah predsednikaRafaela Vidmarja so z doseženim delom zadovoljni, lepe uspehe narazličnih tekmovanjih so dosegle vse ekipe. Šmihelski gasilci so v preteklemletu pod vodstvom poveljnika Jožeta Hrovata sredi avgusta prevzeli novomotorno brizgalno, sodelovali na različnih vajah in tekmovanjih, na srečopa večjih požarov, razen dveh travniških, na njihovem območju v preteklemletu ni bilo. Šmihelsko gasilsko društvo opravlja izredno pomembnoposlanstvo, katerega delo podpirajo in cenijo vsi občani, številni gasilci sodejavni tudi na kulturnem področju.S. M.Občni zbor gasilcev v HinjahV soboto, 16. 1. 2010, so imeli vHinjah občni zbor gasilcev. Polegdomačih gasilcev so se ga udeležili šepredstavniki ostalih društev, županobčine Žužemberk in predstavnikGZ Novo mesto Boštjan Japelj.Iz podanih poročil je bilo razvidno,da je minilo še eno dokaj uspešnoleto, v katerem ni bilo potrebnonikoli posredovati zaradi požara, žalpa jim je letos zagodlo slabo vreme.29. 8. 2009 so gasilci pomagali naŽvirčah, kjer se je ob hudem neurjuna stanovanjsko hišo podrlo drevo.Potrebno ga je bilo odstraniti in pokritipoškodovano streho. Isti dan sočlani odšli odstranjevat podrto drevjena cesti Prevole – Lopata, na Lopatipa je bilo potrebno črpati vodoiz zalitih kleti.Hinjski gasilci so se z ognjem srečevalile na vajah, marca na Ajdovcuin oktobra v Šmihelu.Pionirske in mladinske desetineso se pripravljale na tekmovanja inse jih dokaj uspešno udeleževale,veterani pa so se udeležili srečanjav Ždinji vasi.V spomladanskem času je pet članovzaključilo tečaj za gasilca, ki jepotekal v Žužemberku, društvo pa jebogatejše tudi za nekaj opreme, ki joje bilo potrebno nabaviti.Julija je bilo organizirani 21. tradicionalnotekmovanje harmonikarjevna frajtonarici z veselico, v oktobrupa so člani PGD Hinje sodelovalipri organizaciji že drugega pohodaiz Žužemberka do Močil.V jesenskem času so začeli z obnovodotrajanega plesišča, ki so gaznižali do tal. Asfaltirati ga nisouspeli, ker jih je prehitelo slabo vreme,poleg tega pa so naleteli tudi naovire s strani prometnega inšpektorja,ki prepoveduje odtok vodeizpred gasilskega doma na državnocesto. Pri tej točki so imeli članiPGD Hinje veliko povedati in so sejezili, kako je to mogoče. Sprašujejose, kaj naj bi bili krivi gasilci, saj jeleta 1988 cestno podjetje Novo mestona svoje stroške asfaltiralo platopred gasilskim domom zaradi dvigacestišča. Prenovljeno plesišče pa nebo v stiku s cesto, zato tudi voda nebo mogla odtekati tja.Jože Šteingel, član strankinegaodbora SDS v Žužemberku,je za svoje predano delo v strankiin odboru SDS prejel bronastiin pred kratkim tudi srebrniznak stranke. Strankin odbor, kivodi predsednik Milan Ivkovič,sodi med najdejavnejše strankineodbore v občini. Jože Šteingel siprizadeva za uresničevanje strankinegaprograma po demokratičnipoti in nove kakovosti življenjav kraju, v korist in dobrobit vsehljudi. » Naš odbor sodi med najboljorganizirane odbore, šteje 12članov iz vseh vasi v Občini Žužemberk,«je povedal Jože Šteingel,podpredsednik strankinegaodbora in dodal, da so ponosnitudi na, pred kratkim ustanovljenodbor mladih SDM, ki si z različnimiakcijami in srečanji prizadevaza boljše in kvalitetnejše delo vstranki. Jože Šteingel je tudi aktivenobčinski svetnik Občine Žužemberk,nepoklicno pa opravljatudi funkcijo podžupana. »Semponosen na vse, kar smo skupno,ne glede na strankarsko pripadnost,Predsednik je na koncu svojegaporočila povedal, da so ob koncu leta,ko so po gospodinjstvih raznašalikoledarje s prostovoljnimi prispevkizbrali kar nekaj denarja, ki pa bi garadi uporabili za kaj koristnega.Na koncu so spregovorili še gostje,ki so delo Hinjskih gasilcev pohvaliliin jim zaželeli veliko dobrega v letu,ki se je začelo.Mojca ObrstarPrejemnik visokega priznanjaJože Šteingel, podpredsednik odboraSDS Žužemberknaredili za našo občino v korist vsehobčanov, volilno leto pa sprejmimoz zaupanjem in odgovornostjo,« jezaključil podpredsednik OO SDSŽužemberk Jože Šteingel. Sevedabo odbor aktivno sodeloval tudina letošnjih volitvah, pri čemer sebo Jože Šteingel kot prvi strankinkandidat na volitvah potegoval zavroč županski stolček.F. Š.

36 DRUŠTVAapril 2010,V desetih letih ustvarili marsikajPrizadevni člani in članice Konjerejskega društva Suha krajina so se vzačetku leta zbrali na svojem rednem, že enajstem letnem občnem zboruna Dvoru in pregledali delovanje društva v preteklem letu.Po besedah predsednika društva Jožeta Papeža so z doseženim v društvulahko zadovoljni, ob tem pa je izpostavil vrsto akcij in prireditev, meddrugim so organizirali tradicionalno žegnanje konj, na svojem posestvuna Plešivici ob 10. letnici delovanja pripravili veselico in predali namenunov kozolec. Po besedah župana Franca Škufce, ki je tudi član društva, sokonjerejci s svojim delom zgled številnim drugim društvom v Občini Žužemberk.Člani konjerejskega društva Suha krajina so ponosni, da imajosvojo lastno parcelo in na njej prekrasno kočo, ki jo večkrat letno obiščejokot jezdeci, z vozovi ali pa z osebnimi avtomobili, saj do parcele vodidokaj lepa makadamska cesta. Kočo dajejo tudi v najem, da društvo lažjepokriva vsaj del rednega vzdrževanja. Članom društva je uspelo izpeljalitudi volitve. Zahtevno delo društva bo še naprej vodil Jože Papež, z velikovečino pa so potrdili tudi ostale člane odbora. Tako bo naslednje dveleti, do novih volitev, opravljal Boštjan Bradač funkcijo podpredsednika,gospodar bo Lojze Kuhelj, tajnice Sabina Bradač in blagajničarka MatejaNovak. Člani so sprejeli tudi sklep, da se bodo redno mesečno sestajali vnjihovi koči na Plešivici.Foto S. MirtičJože PapežLetni občnizbor NSi vŽužemberkuV Žužemberku je 12. februarjapotekal letni občni zbor članstva,na katerem so članice in člani izvolilinovo vodstvo in nov odbor.Za predsednika OO NSi Žužemberkje bil ponovno izvoljen JožePapež. Občnega zbora se je udeležilatudi predsednica NSi LjudmilaNovak in podpredsednicaNSi Marjeta Uhan. Predsednicaje občinski odbor pozvala, dase vključi v boj za župana Žužemberkana letošnjih lokalnihvolitvah.m. m.Slovenska demokratska mladina (SDM) Žužemberkje v ponedeljek, 1. marca 2010, organizirala ogled Državnegazbora RS za člane SDS, simpatizerje in občaneObčine Žužemberk ter njihove prijatelje.V državnem zboru nas je sprejela vodička, ki nas jepopeljala v preddverje velike dvorane in nam povedalaposebnosti in zgodovino samega parlamenta ter zgodovinoslovenskega naroda. Le-ta je prikazana na freskahz naslovom Zgodovina Slovencev, ki so na stenahv preddverju velike dvorane. Na teh freskah je prikazananaša zgodovina v obdobju od naselitve do koncadruge svetovne vojne.Nato smo si ogledali protokolarna darila iz različnihdržav, ki so jih dobili v dar vsi dosedanji predsednikiparlamenta.Z balkona smo si ogledali veliko dvorano, v katerizaseda parlament. Vodička je povedala nekaj besed oNovemu in staremu predsedniku društva Jožetu Papežu je med prvim čestitalin mu predal fotografijo njihove koče na Plešivici Jole Adrijanić, ki je tudi vodilkonjerejski zborSuhokranjci na ogledu v Državnem zboru RSzasnovi in namenu dvorane, o delu poslancev v parlamentuter potek sprejemanja zakonov. Ob 15.00 urise je pričela redna seja državnega zbora s poslanskimivprašanji predsedniku vlade. Seja je bila zelo zanimiva,saj so bili zbrani vsi poslanci in celoten ministrski zborskupaj s predsednikom vlade.Sejo smo spremljali slabo uro, nato pa nas je prišelpozdravit in sprejet poslanec SDS g. Ivan Grill. Odpeljalnas je v svojo pisarno in nas pogostil. Na kratko namje predstavil svoje delo v parlamentu kot tudi v drugihdelovnih telesih, v katerih opravlja svoje delo poslanca.S strani obiskovalcev so sledila različna vprašanja o samemdelu poslancev in njihovem delovniku. Po končanempogovoru nas je pospremil do izhoda ter namzaželel srečno pot.Mitja MavsarSDM Žužemberk

april 2010, DRUŠTVA DOGODKI 37Dvorski upokojenci zasedaliČeravno dvorski upokojenskiobčni zbor v nedeljo, 21. februarja,v prvih tridesetih minutah ni bilsklepčen, je nova dvorana gasilskegadoma na Dvoru, v katero so vlo-Predsednik Mikec DušanFrancka Ožbolt nominiranka za izjemno osebnost letaDobro voljo ima v krviRevija Naša žena vsako leto razpiše natečaj pod naslovom 'Ljudje odprtih rok', to je za tako osebo, kise izkaže kot dobrotnik, darovalec, izjemna osebnost in dobri človek 2009.In v lanskem letu je bila med petiminominiranci izjemne osebnostileta tudi Francka Ožbolt iz Žužemberka.Božični jurčekFranc Obštetar, upokojeni šoferiz Mačkovca pri Dvoru, je velikljubitelj narave. Prvi dan po božičnihpraznikih je izkoristil prostičas in se odpravil na sprehodpo gozdovih na desni strani rekeKrke. Ravno ko ga je po mobilnemtelefonu spraševala vnučka,ki je prišla na obisk, kje je in kajdela, ji je dedek Franc napol v šaliodgovoril, da nabira gobe. Trenutekzatem je v gozdu, kateri je bilpred tednom dni dodobra prekritše s snegom, pred njim zagledallepega jurčka. Jurček je bil v prazničnihdneh prava družinskaatrakcija, z njim pa se je posladkalatudi vnučka. Foto S. Mirtičžili tudi del svojega denarja, skorajpokala po šivih. Sto petnajst dvorskihupokojencev, od skupno 306–tih članov, je pod vodstvom SlavkeAndrejčič pregledalo delo v minulihdvanajstih mesecih in zastavilo obetavnecilje v prihodnje.Da delo društva v preteklem letuni bilo lahko, je orisal njegovo delovanjepredsednik Dušan Mikec, ki je bilizvoljen na lanskoletnem izrednemobčnem zboru. V poročilu je izpostavilpredvsem delo na kulturnem področju,kjer so se izkazali predvsemliterati, organizirali pa so tudi več izletov,druženj in pohodov, Katerihse je udeležilo kar 557 upokojencev.Koordinatorica projekta Starejši zastarejše Martina Zupan je predstavilaprojekt za boljšo kakovost življenja,v okviru katerega so upokojenci obiskali13 starejših na območju Dvora,Hinj, Prevol in Ajdovške planote.Zvonka Bradač pa je podala poročiloo letovanju članov. Zbrane so pozdravilitudi župan Franc Škufca, JožeJazbec, predsednik PZDU Dolenjskein Bele krajine, predsedniki sosednjihupokojenskih društev in predsednikPGD Dvor Tomaž Obštetar.Milan Ivkovič, občinski svetnikin član upokojenskega društva, sePoleg družine, kjer je vzgajala inskrbela za dva sinova in hčerko inseveda še poleg službe, je ves čas aktivodelala v različnih organizacijahin društvih in to do današnjih dni,čeprav je že blizu osemdesetih.Tako je ves čas sodelovala v krajevniorganizaciji Rdečega križa Žužemberkin tako neštetim v teh dolgihletih delovanja pomagala iz različnihživljenjskih stisk. Danes pomagapredvsem starejšim. Tem je predanav Zvezi borcev in Društvu upokojencev.Bila je predsednica društva 25 let.Poleg tega, da je vodila sestanke, hodilananje tudi v Novo mesto, je organiziralaizlete, kjer je držala gor prijetnorazpoloženje, saj je tudi zavriskalain zapela, da je dvignila'štimung',pripravila je tudi vsakoletno novoletnopraznovanje, kjer jih je zabavalaz različnimi skeči. Vseskozi in šedanes jim piše prošnje za domoveupokojencev in se tudi osebno angažira,da jih sprejmejo, napiše davčnenapovedi, obiskuje bolne in take, kiso pomoči potrebni. Postori, kar jepotrebno, speče, kaj skuha in zašije.Posebno pa se zavzame za osamljenein zapuščene, da se z njimi pogovarjain jih potolaži s toplo besedo. Pri pomočitakim ljudem, pravi, moraš bitizelo obziren, da jih ne užališ, da neprizadeneš njihovega dostojanstva,ker so silno občutljivi.Tudi najde čas, da napiše pesem,Franckine izbrane pesmi so pred letomizšle v zbirki Tako kot srce govori.Aktivna je tudi v Turističnemdruštvu Suha krajina, kjer prepevav zboru pevk v pokrajinskih nošah,ki imajo veliko nastopov skoraj čezje v razpravi zavzel za večjo pomočupokojencev in oskrbo starejših nadomu. Izgradnjo samega doma zastarejše pa je v sedanji težki gospodarskisituaciji, v kateri je država,označil za negotovo, ki pa bo odvisnapredvsem od zunanjih vlagateljev.Dvorski upokojenci so v razpravivečino časa razpravljali le o domuza starejše, manj pa o njihovem programuza letošnje leto. V kulturnemdelu programa so se predstavili pevciKD Dvor, upokojenci literati inučenci podružnične šole Dvor.PRISPEVAJTE ZA HUMANITARNI CENTER RK NOVO MESTOObmočno združenje RK Novo mesto obnavlja objekt na Drski, kjer bohumanitarni center RK Novo mesto. V centru bodo: skladišče humanitarnepomoči, razdelilnica hrane za socialno ogrožene, garsonjera za reševanjedeložacij, predavalnice in učilnice, socialna trgovina in pisarne. Izvajalibomo različna svetovalna dela s posamezniki in skupinami na zdravstvenemin socialnem področju ter pomoč mladim in starejšim.Rdeči križ je nevladna, humanitarna organizacija, ki s svojo nepridobitnodejavnostjo ne ustvarja lastnih sredstev. Finančna sredstvapridobivamo od občin, podjetij in posameznikov, zato se tudi za pomočpri obnovi humanitarnega centra obračamo na vas.Verjamemo, da je prispevek za humanitarni center RK Novo mestotudi v skladu z družbeno odgovornostjo vašega podjetja ali vas osebno,zato vas vabimo k donatorstvu:S. Mirtičcelo leto. Prav tako sodeluje pri ljudskihgodcih, kjer je njen inštrumentbas. Kot vidimo, ima še dovolj močiin volje in pripravljenosti, da pomagavsem, ki so potrebni kakršnekolipomoči.Vse, kar je delala in še dela za dobroljudi vse življenje, kaže, da ji jeprostovoljstvo in zraven še dobravolja v krvi.Zapis in foto: Rudi CerkovnikVir: Priloga Naša žena, oktober 2009, Ljudjeodprtih rok in Suhokranjske potiPoleg finančnih sredstev lahko donatorji prispevajo tudi v opremi.Vrednost darovane opreme se šteje kot sorazmerno donacijo darovanimsredstvom.Vsak izmed donatorjev bo skladno s predhodnim dogovorom dobilv humanitarnem centru na vidnem mestu ploščico (zlato, srebrno,bronasto, kovinsko) z napisom in objavo v medijih.Prosimo, da sredstva nakažete na TRR: 0315 0100 0011 681,sklic 00-903016.Akcija zbiranja sredstev poteka od 20. marca do 30. maja 2010.Otvoritev humanitarnega centra RK Novo mesto bo predvidoma v TednuRK od 8. do 17. maja 2010.Zahvaljujemo se vam za zaupanje.Predsednica, mag. Mojca Špec Potočar, l.r.

38 DOGODKIapril 2010,Zlate poroke se vrstijo …Med Slovenci in Suhokranjci čez »lužo«v Ameriki in KanadiSlovenci so čez lužo v Ameriko in Kanadoodhajali polni upanja za boljše življenje,obenem pa jih je čakala negotovausoda prihodnosti, nepoznavanje jezikain običajev. Največ se jih je izselilo v štirihdesetletjih med letoma 1880 in 1920, koje zaradi gospodarske krize odšlo največSlovencev, ki so v tujini ustvarili tudi svojdrugi dom. Po letu 1945 je prišlo v ZDAtudi večje število političnih emigrantov.Priseljenci so se srečevali s številnimi težavamipri vključevanju v ameriško družbozaradi novega socialnega in kulturnegaprostora in tudi neznanja jezika. Teh težavpa nimajo njihovi otroci in vnuki, sajso sprejeli ameriški način življenja. Priseljenciso se zaposlili v rudnikih, tovarnah,na farmah, kot gozdarski delavci, odpiraliso trgovine z osnovnimi potrebščinami,gostilne, pekarne, mesnice, trgovine spohištvom in druga mala podjetja, ki sov glavnem preskrbovala slovensko-ameriškestranke. Na območju Clevelanda, kjerživi največ Slovencev, so najbolj organiziranaskupina med več kot petdeset etičnimiskupnostmi. Danes je kar 95 odstotkovclevelandskih Slovencev potomcev predvojnihpriseljencev prve, druge, tretje alicelo četrte generacije. Mnogi izmed njihso danes uspešni podjetniki, gospodar-stveniki, znanstveniki, kulturni delavci inumetniki, pa tudi vojaki in politiki.V tem globalnem in vsestransko prepletenemsvetu jih združujejo najrazličnejševezi od jezika, kulture, identitete in domoljubja.Ključnega pomena za ohranjanjeidentitete so slovenski domovi, katoliškežupnije in organizacije, ki jih v Ameriki,pa tudi Kanadi ni malo. Prvo prisrčnosnidenje številnih Slovencev je bilo lanskoleto na koncertu pevke Helene Blagne zbelokranjskim humoristom Tonijem Gašperičemna Slovenski pristavi. Slovencemčez “lužo” pesem še zmeraj veliko pomeniin mnogi si v srcu želijo videti Slovenijoin rodni kraj. Precej jih je že v letih, strahjih je naporne vožnje in vznemirjenjaob stiku z rodno grudo. Tem so slovenskepesmi še toliko pomembnejše. Pristavo soustanovili, po večini povojni begunci, leta1961 z predvsem z namenom druženja insrečevanja. Današnja Pristavo sestavljajovelika sodobna dvorana z vsemi prostori,kuhinjo, kapelico brezjanske MatereMarije, plavalnim bazenom, pokritimplesiščem in prostorom za kampiranje inparkiranje. Različne verske skupine, rekreacijskiin izobraževalni centri, časopisi,radijski programi, kulturna umetniškadruštva združujejo člane in delujejoMarija in Henrik Jarc sta v soboto, 16. januarja,v cerkvi sv. Nikolaja na Selih pri Ajdovcu, ob50. obletnici njunega zakona obnovila poročneobljube. Tega njunega praznika so se veselili tudinjuni otroci Hinko, Janja, Janez, Andrej in Mojcaz družinami.Sama pravita, da si najbolj želita, da bi jimazdravje še dolgo služilo in da bi bila lahko aktivnatako kot do zdaj. Zlatoporočenca, oba domaiz Velikega Lipovca, sta se vse življenje ukvarjalas kmetijo, veliko časa sta posvetila tudi gradnjiin vzgoji otrok. Ata Hinko je bil rojen v družinisedmih otrok, ki je zgodaj izgubila očeta in muje bila vloga gospodarja na kmetiji pripisana zgodaj.Mama Marija je aktivna v Društvu kmečkihžena in se lahko pohvali s kar desetimi priznanjiiz prireditve Dobrote slovenskih kmetij.Njune želje so skromne, ponosna sta na svojeotroke in na štirinajst vnukov, ki ob maminih dobrotahradi napolnijo njuno domačo kuhinjo.Mateja IskraJože in Janez Kozu iz Mačkovca sta pred prvo svetovno vojno odšla vAmeriko, oba ustvarila družini, ki sta popolnoma izgubili stike. Prof. PaulKozel, prapravnuk Janeza ima v svojem kaminu v New Jerseyu vzidanpredrag spomin - kamen iz rodnega kraja

april 2010, DOGODKI 39Slavica Crnič, rodom iz Jame pri Dvoru, živi vulici Carl Ave v Clevelandu, v kateri sta skupajs pokojnim možem preživela dobršen delživljenjav dveh jezikih, angleškem in slovenskem.Žal se čuti gospodarska kriza na vseh korakihtudi v Ameriki. Dela je manj, brezposlenihje vse več, marsikateri časopisv slovenskem jeziku je prenehal izhajati,kar nekaj cerkva so morali zapreti ali pazdružujejo posamezne župnije.Foto: Anamarija MirtičMartin Koželj (levo) je v tujino odšel po drugi svetovni vojni, živi z družino v Torontu nazdravlja s prijateljiHelena Koželj iz rodu Koželjevih, iz Mačkovcašt. 8, živi na jesen življenja v domu starostnikovv ClevelanduMimi Lisac, roj. Štravs iz Dvora s pevko Heleno Blagne na SlovenskipristaviSlovenska pesem je zadonela sredi Toronta, pred hišo Anice Kumelj, rodom iz Dolnjega Kotapri DvoruJože Anžlin(levo), rojen v Mačkovcu živi v Oshawi v Canadi v pogovoruz Jožetom Drenškom, rodom iz Dolnjega Kota pri Dvoru, si je ustvarilnov dom v Torontu

40 ZANIMIVOSTIapril 2010,JUBILANTIJOŽEFA PERKO15. januarja je 80 let praznovala JOŽEFA PERKO iz Gornjega Križa.Med podoživljanjem spominov na svoje slavje smo jo obiskali še članiKORK Žužemberk. Povabila nas je v svetlo kuhinjo, ponudila domačedobrote in „pregrešno dober” kruh, ki ga še vedno peče sama.Na jesen življenja je še vedno čila in še kar pri zdravju. S sinovo družinoživi v novem toplem domu, zgrajenem nasproti svoje rojstne hiše.Dolgo smo se pogovarjali o vsakdanjih problemih, preteklih časih, delu,usodah ljudi ... in se ob tem dodobra nasmejali. Z iskrico v očeh se jespominjala svojega, pred petimi leti umrlega moža, ki mu še vedno pravikar atek. Z nostalgijo je govorila tudi o mladostnih letih in druženju sprijateljicami. S ponosom je pripovedovala o svojih petih otrocih, dvanajstihvnukih in osmih pravnukih, ki ji lepšajo dneve.Zaželeli smo ji še veliko zdravih in vedrih let.98 let Marije BradačDecembra je praznovala svoj 98. rojstni dan Marija Bradač – Mirčevamama iz Trebče vasi. Na njeni življenski poti so bile tri postaje: Vrhovo– rojstni kraj, Selišče pri Dolenjskih Toplicah in Trebča vas, kamor se jepreselila po poroki. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Zlata, Žan inPeter. Z možem sta kmetijo zelo povečala, a mož je kmalu umrl in sinŽan je kmetijo že posodobil. Njena družina se je zelo povečala, saj imaenajst vnukov in petnajst pravnukov. Jesen življenja preživlja pri sinuŽanu. Še vedno rada zapoje, pripoveduje o svojih ikušnjah. Je zdrava,le včasih jo izda noga. Vesela je bila obiska članov DU in KORK Dvor.Zaželeli so ji zdravja in dobre volje in da se snidejo tudi ob naselji obletnici.Tončka BankoFoto: D. MikecIVANA ROJCDne 18. 12. 2009 je svoj 80. rojstnidan praznovala naša upokojenkaROJC IVANA iz Klečeta.Rojena je bila v Klečetu, v kmečkidružini s 6 otroki.Otroci v vasi so se vedno družili,tako se je tudi ona zaljubila vsvojega bodočega moža Lojza, skaterim se je leta l954 poročila inse preselila na moževo kmetijo.V zakonu je rodila 6 otrok, odkaterih je 5 živih, in sicer: Slavko, Jože, Ema, Andrej in Ivanka. Delona kmetiji ni prineslo dovolj zaslužka za preživljanje številne družine,zato se je mož zaposlil v Litostorju v Ljubljani, kamor se je vozil vsakdan. Sama pa je skrbela za delo doma in za svoje otroke, da so prišli dosvojih poklicev in dela. Otroci so si ustvarili svoje družine, mož pa jije leta 2000 umrl.Zdravje ji še vedno dopušča, da sama skrbi za sebe, čeprav živi v hišiskupaj z družino sina Andreja, ki tudi skrbi za mamo.Obiski otrok, predvsem pa vnukov (12) in pravnukov (6), ji polepšajodneve in prinesejo veliko veselja.Člani DU Žužemberk smo jo ob njenem visokem jubileju obiskali, jiiskreno čestitali, zaželeli še veliko zdravnih in zadovoljnih dni v krogunjenih najdražjih in jo skromno obdarili.JOŽEFA ČAMPELJFebruar nam je nasul obilo snega.Zima je pokazala zobe, kar pani bila ovira, da bi člani KORKŽužemberk ne obiskali JOŽEFEČAMPELJ, ki je 4. februarja dopolnila80 let. Domuje v Gradencu.Vesela je bila našega obiska inpletenega srca. Slikovito se je razgovorilao svojem življenju, ki nibilo ravno rožnato.Na Lopati, kjer se je rodila, jepreživljala svoja mlada in zrelejšaleta. Pri 40-ih se je priženila v Gradenck trdnemu kmetu Mišmašu.Po prihodu moža iz službe staskupaj kmetovala; sprva z »mulčkom«,pozneje s traktorjem. Potragični smrti moža (pred več kot 20 leti) živi sama, a se nad ničemerne pritožuje in ne obupuje.V skromni hiški z majhnimi okni, skozi katere neovirano vdira mraz,se Zofi ali Mišmaševa teta, kot ji pravijo sovaščani, dobrovoljno in zoptimizmom prebija skozi samotno življenje. Oblečena v več puloverjevin s kapo na glavi se stiska v kuhinji. Njen svet je poleg te majhnekuhinje z mizico, tremi „žeseljni”, divanom in štedilnikom, v kateremogenj le „brli”, prostora pa ne ogreje, še hlev in vinograd, ki ga še vednoobdeluje ročno.K maši še gre, tudi v Žužemberk, s sosedovimi, ki ji tudi pri težjihopravilih priskočijo na pomoč.Jožefa Čampelj je lahko vzor vsem, ki se pritožujejo kljub zdravju inizobilju, v katerem živijo.

april 2010, ZANIMIVOSTI ŠOLSTVO 41GABRIJELA (JELKA) GLIHADne 16. 2. 2010 je svoj 80. rojstni dan praznovala Gabrijela GLIHA izŽužemberka, a smo jo vsi klicali za Jelko.Jelka je bila rojena v Horjulu v družini s 4 otroki. Že kot majhna deklica,stara komaj 4 leta, se je preselila iz rodnega Horjula k mamini teti vŽužemberk. Ker ni imela svojih otrok, jo je posvojila. Tako so ji mladaleta tekla v Žužemberku, čeprav ni nikoli izgubila stika z rodnim Horjulomin svojimi domačimi.V Žužemberku je pozneje spoznala svojega bodočega moža Jožeta Gliho,čevljarja, se z njim leta 1952 tudi poročila. V zakonu so se jima rodili4 otroci (Jože, Darko, Rado in Milenka). Življenje ji je teklo ob skrbi zaotroke in delo na manjši kmetiji. Mož je imel čevljarsko delavnico, sama pase je leta 1964 zaposlila v tedanji Iskri , kjer je opravljala delo obračunarkeOD delavcev, s katetimi je navezala tudi pristne stike. V Iskri je delala vsedo svoje upokojitve leta l985.Otroci so si ustvarili svoje družine, se odselili, sin Rado in Darko združino, pa sta si sezidala hiši v bljižini staršev, tako da ima z njunimadružinama vsakodnevne stike.Zdravje ji še dopušča, da skupaj z možem uživata svoja upokojenskaleta, najbolj pa se veseli obiskov otrok, vnukov (9) in pravnukov (3), ki jis svojim obiskom polepšajo dneve.Člani DU in odbora Rdečega križa Žužemberk smo jo ob tem visokemjubileju obiskali, ji vsi skupaj zaželeli še veliko zdravih let in zadovoljstvav krogu svoje družine in jo skromno obdarili.Peka krofovLetos je bila zima zelo radodarna s snegom,ki nam je omogočil doživljanje zimskih radosti.Vendar pa so otroci zelo veseli tudi sonca, ki naspogreje in popelje na sprehod. Zato smo komajpričakovali pusta in maškare, ki bodo pregnalidolgo zimo. Seveda pa maškare ne smejo ostatipraznih rok. Dišeč, s sladkorjem posut in marmeladonapolnjen krof, ne sme manjkati na mizi.V ta namen smo povabili babico, ki je zelo spretnapri pripravi in peki krofov. Letos je bila to ga.Ljuba Košiček, katere vnuček je v skupini Zajčkov.Pomagali sva ji dve pomočnici vzgojiteljice inkmalu je ves vrtec zadišal po slastnih sestavinah.Napeklo se je sedemdeset krofov, s katerimi so seposladkali vsi oddelki vrtca v Žužemberku. BabiciLjubi smo se zahvalili s skromnim darilcemin skupinsko fotografijo.Pom. vzg.: ga. Barbara LeganTehniški dan zaučence 9. razredovV četrtek, 28. 1. 2010, smo z učenci 9. razredovobiskali Srednjo elektro šolo in tehniško gimnazijov Novem mestu. V uvodu so nam predstaviliprograme šole, uspehe dijakov in dejavnosti,ki poleg pouka potekajo na šoli. V drugem delupa so se učenci razdelili v tri skupine za delo vdelavnicah. Teme so bile računalništvo, elektrotehnikain akustika. Delavnice so vodili profesorjiob pomoči dijakov, saj so pri elektrotehniki inračunalništvu delali na konkretnih primerih obpomoči računalnika in električnih naprav.Učenci so v tem dopoldnevu imeli možnost začutitiutrip šole in spoznati del učnega programa.Obiski v srednjih šolah so za učence zelo koristni,saj se tako lažje odločajo za nadaljnje šolanje.Marjeta ZupančičKulturnoprireditev naPŠ ŠmihelV sredo, 10. 2. 2010, smo imeli na PŠŠmihel kulturno prireditev ob slovenskemkulturnem prazniku. Glavna nitprireditve so bili stari slovenski običaji.Učenci naše šole so se predstavili z različnimitočkami, in sicer s petjem, plesom,z recitacijami in z igro. Na prireditvi jenastopil tudi harmonikar Aleš Rojc, nekdanjiučenec naše šole. Svoj prvi nastoppa je izvedla tudi učiteljska pevska skupina,ki jo vodi ga. Darinka Pirc. Ob koncuprireditve smo obiskovalce postregli zdoma pečenim kruhom, ki sta ga speklag. in ga. Bedene. Naša mlada glasbenika in ga. Darinka Pirc.

42 ŠOLSTVOapril 2010,Zadovoljni pohodniki.Pohod na Plešivico - planinskikrožekMed glavne cilje planinskegakrožka spadajo razvijanje in ohranjanjekondicije, navajanje na skrbza lastno zdravje in prijetno druženjena svežem zraku. Tako smo sev soboto, 21.11.2009, člani planinskegakrožka zbrali pred podružničnošolo Dvor. Pridružilo se nam jetudi nekaj staršev. Napotili smo sev smeri proti Vinkovemu Vrhu in vlepem sončnem vremenu nadaljevalipohod po gozdni poti proti lovskikoči na Plešivici. Tam smo uživali vrazgledu na bližnjo okolico, zakuriliogenj, spekli hrenovke ter tako poskrbeliza naše želodčke, nato pa seveselo odpravili nazaj v dolino.Tatjana HrenJAVNI VPIS OTROK NOVINCEVV VRTEC PRI OŠ PREVOLEVpis bo potekal od 13. do 23. aprila 2010 v pisarni šolskesvetovalne delavke v OŠ Prevole po naslednjemurniku:TOREK 14.30 – 17.00SREDA 7.15 – 9.00ČETRTEK7.15 – 12.00 in14.30 – 16.00PETEK 12.30 – 14.00Upoštevajte, da je starostni pogoj za sprejem otroka v vrtecstarost otroka 1 leto oziroma dopolnjenih najmanj 11mesecev (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvahZakona o vrtcih, Ur.l. RS, št. 25/08).Vlogo za vpis v vrtec lahko dobite v vrtcu, v pisarni šolskesvetovalne delavke ali za obrazec zaprosite preko elektronskepošte na naslov mojca.podpadec@guest.arnes.si.Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko(07) 38 85 295 ali pišite na zgornji elektronski naslov.Lepo vabljeni!Upokojene učiteljice, ki sovestno utirale pot AjdovskipodružniciDrugič zapored smo pripravilijavno kulturno prireditev ob slovenskemkulturnem prazniku, ki je potekalav gasilskem domu Ajdovec. Našeganajvečjega pesnika smo se spomniliz recitiranjem njegovih pesmi.Pesem Uvod Krsta pri Savici namje pripovedovala stara mama našihdveh učencev ga. Marija Jarc iz VelikegaLipovca. Učenci so nastopili zrazličnimi recitacijami, predstavil sepevski zbor in dramska skupina.Med kulturne delavce uvrščamotudi učitelje. Odločili smo se, da medsepovabimo upokojene učiteljice, kiso vztrajno utirale pot Ajdovški podružnici.To so: ga. Jožica Grum, ga.Prireditev ob kulturnemprazniku na DvoruV četrtek, 4.2.2010, smo v čast slovenskemu kulturnemu prazniku pripravilijavno kulturno prireditev. Slavnostna govornica je bila naša ravnateljicaga. Jelka Mrvar, prireditve pa se je udeležil tudi župan občine Žužemberk g.Franc Škufca ter mnogi povabljeni. Vsaka oddelčna skupnost Podružničnešole Dvor se je predstavila s svojimi točkami. Pod vodstvom svojih mentoricso se otroci izkazali s plesom, petjem, dramskim prizorom in deklamacijami,program pa so obogatili člani Mešanega pevskega zbora Dvor ob Krki terčlani karate kluba Piramida. Kulturna prireditev je bila prijetno doživetje inobogatitev kulture našega kraja. Hvala vsem za sodelovanje in udeležbo!Učiteljica Tatjana HrenOtroški pevski zbor PŠ Dvor.Zdenka Urbančič in ga. Marija Rozman.Rade so se odzvale povabilu innam z veseljem pripovedovale, kakoje včasih bilo na podružnici. Niso bilezadolžene samo za pouk, ampak sobile duša in srce svojega kraja. Učenciin obiskovalci so jim z zanimanjemprisluhnili. V zaključku so nam prireditevpopestrile trebušne plesalke izŠmihela. Ob tej priložnosti bi se radizahvalili vsem sodelujočim in prostovoljnemugasilskemu društvu, kiso nam prijazno odstopili svojo dvoranoter priskrbeli ozvočenje. Takegamedsebojnega sodelovanja si želimotudi v bodoče.Irena Prodanić in Milena Legan

april 2010, ŠOLSTVO 43AJDOVŠKA UTA – dokaz sloge in zavzetostikrajanov ter Podružnice AjdovecObisk Binetovegaočeta v vrtcuV zadnjih zimskih dneh je bilo med otroki v vrtcuveliko prehladnih obolenj, zato smo se odločile, dabomo več pozornosti posvetile varovanju zdravja inzdravi prehrani.V skupino ZAJČKOV smo povabile Binetovega očeta,g. Mateja Kocjančiča, ki je po poklicu zdravstvenitehnik. Z veseljem je sprejel naše vabilo. Vsem namje predstavil poklic zdravstveni tehnik in pokazal nekajmedicinskih pripomočkov. Otroci so ga z velikimnavdušenjem poslušali in sodelovali v pogovoru. Pokazalnam je, kako se namesti mavec na roko, izmeriltelesno temperaturo, poslušal bitje srca …V prostem času se posveča svoji najljubši dejavnosti –glasbi. S seboj je prinesel kitaro, s katero je spremljal našeskupno petje nekaj pesmic. Z njim sta bila tudi njegovstarejši in mlajši sin, vsak s svojim instrumentom.Urica našega druženja je zelo hitro minila. Zahvalilismo se za prisrčen in poučen obisk. Morda bo kateremuod otrok pomagala, da se ob naslednjem obiskuzdravnika ne bo več bal »belih halj«, morda bonekoga pritegnila glasba oz. kateri od instrumentov;vsekakor je srečanje z nekoliko hudomušnim in optimističnousmerjenim Matejem bilo lepo doživetje takoza otroke kot za nas vzgojiteljice.Lilijana Hrovat, Vrtec ŽužemberkNa Podružnični šoli Ajdovec smo si že nekajlet želeli leseno hišico in v začetku letošnjegašolskega leta se nam je želja uresničila. S pomočjorazličnih donatorjev in prijaznih ljudi smobogatejši za leseno utico, ki jo učenci z veseljemuporabljajo pri igri, učenju, čakanju na prevoz… Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili: g. MarkuMavsarju za delo, direktorju Gozdnega gospodarstvaNovo mesto g. Andreju Kastelicu,za podarjen les in pesek in obdelan les za mizoin klopi g. Pavlu Iskri, ge. Tadeji Lavrič za ladijskipod. Pri delu so pomagali tudi starši našihučencev. Predvsem bi se zahvalile g. AndrejuJarcu, ki je s strojno mehanizacijo pomagal pribetoniranju ter g. Romanu Šuštarju, g. SlavkuŠuštarju, dedku g. Janezu Skubetu in hišniku g.Branku Gašperšiču, ki so vsakokrat nesebičnopriskočili na pomoč ne samo z delom, ampaktudi z lastnimi orodji in stroji.Vse to pa ne bi bilo izvedljivo brez finančnepodpore centralne šole Žužemberk in predaneravnateljice mag. ga. Jelke Mrvar.Še enkrat Vam hvala za vse, kar ste storilizato, da našo šolsko okolico krasi lesena hišicapo imenu Ajdovška uta. Ročno izdelan napis jedelo umetnika samouka g. Nagliča, v uti pa jetudi ploščica z imeni vseh, ki so pomagali.Irena Prodanić in Milena LeganDvorska hišicaDecembra, leta 2006, smo se preselili v prelepo novozgrajeno šolo Dvor,v kateri je tudi prostoren vrtec.Znamo ceniti to pridobitev, predvsem pa smo veseli, ker otrokom nudiprijetno in ustvarjalno bivanje. Veliko naših aktivnosti se v vseh letnih časihodvija tudi zunaj, kar nam omogoča okolica vrtca. Pokrit peskovnik inlesena hišica, ki stojita za vrtcem, sta prijetna senčna prostora, ki v toplihmesecih nudita primeren prostor, kjer se otroci sprostijo v igri in se po kurikulumuvključujejo v vsa področja dejavnosti vezana na njihov razvoj. Vzimskem času pa je okrog veliko prostora za igro s snegom. Hišica je dobilaime Dvorska hišica. Na pobudo naše ravnateljice, mag. Jelke Mrvar, jeposeben in zanimiv napis za hišico prispeval gospod Jože Naglič,ki živi vLjubljani in je s svojo ustvarjalnostjo že obogatil podružnično šolo Šmihel.Zelo rad pa prihaja v svoj vikend na Dolenjsko, kjer v naravi išče ideje zaustvarjanje. Črke je izdelal iz različnih vrst drevesnih korenin in vej. Potrebovalje kar nekaj časa, da je našel primeren les, ki ga je oblikovala narava.On ga je nato ročno obdelal.Zahvaljujemo se mu za njegovo pripravljenost, idejo in ustvarjalnost. Želimomu še veliko prijetnih uric v objemu narave. Vedno se ga bomo spomnili, kobomo pogledali napis ali ustvarjali v prijetni idili naše DVORSKE HIŠICE.Slavka Hrovat

44 ŠOLSTVO ŠPORTapril 2010,Uspešni mladižužemberški športnikiŠAHNa tekmovanju v šahu je šolo zastopalAmbrož Čopi, dosegel je 1.mesto na področnem tekmovanjuin na državnem pa 7. mesto.Na področnem posamičnemtekmovanju so tekmovali še:ToniTravnik, Žan Papež, Tilen Perko inNatalija Trunkelj.Na področnem ekipnem tekmovanju v šahu so učenci: Žan Papež, ŠtefanTravnik, Maj Mišjak,Toni Travnik in Tilen Perko dosegli 5. mesto.Živa Čopi in Natalija Trunkelj sta dosegli ekipno 4. mesto.ODBOJKAStarejše učenke so na med občinskem tekmovanju zasedle 1. mesto inse uvrstile na področno tekmovanje v Metliki, kjer so dosegle 3. mesto.Starejši učenci so na področnem prvenstvu zasedli 1. mesto, enakona ¼ finalnem turnirju v domači telovadnici, polfinale so odigrali v Kanalu.Z zmago so se uvrstili na finalno tekmovanje štirih najboljših šol,ki bo 15. aprila.Pisateljica Ivanka MestnikPustno rajanje in obiskIvanke MestnikV torek, 16. 2. 2010, pa je bil na naši šoli prav poseben dan, saj so učenciv šolo prišli našemljeni. Tako so se po naši šoli sprehajali indijanci, princeske,razne živali itd. Na ta dan nas je obiskala tudi ga. Ivanka Mestnik, kinam je predstavila knjigo z naslovom Kara.Petra Zadel in Jana Košiček, učiteljici na PŠ ŠmihelDiplomski koncert Nine ZajcNina Zajec , Suhokranjčanka, doma iz Žužemberka je konec januarja letošnjegaleta v stolni cerkvi sv. Nikolaja pred številnim občinstvom na orglahpredstavila svoje diplomsko delo pod mentorstvom Milka Bizjaka.Začetek njene glasbene poti segajo v njeno zgodnjo mladost, kjer se jeučila igranja na električne klaviature, nadaljevala z učenjem klavirja priprof. Alešu Makovcu in se leta 2004 vpisala na tedanjo Orglarsko šolo vNovem mestu, kjer je opravila pripravništvo in se vpisala na srednjo stopnjoKonservatorija za glasbo Jurij Slatkonja, smer Glasbeni stavek. Leta2006 je pod vodstvom prof. Aleša Makovca pričela s študijem orgel in gakončuje pri prof. Milku Bizjaku. Nina je tudi uspešna dijakinja GimnazijeNovo mesto, na kateri bo letos tudi maturirala, uspešno pa vodi tudi župnijskipevski zbor župnije v Žužemberku. Glasbeno življenje in delo boNina po končani glasbeni maturi nadaljevala v študiju vznemirljivega svetazvokov in harmonij, najverjetneje v tujini , v katerega jo je vpeljal tudipokojni dedek Ciril Zajec, mogočni zborovodja in organist v Žužemberku.Mladi glasbenici so ob zaključnem koncertu čestitali številni njeni rojaki,med njimi tudi župan Občine Žužemberk Franc Škufca in ravnatelj Konservatorijaza glasbo prof. Aleš Makovac.NOGOMETV mesecu decembru so se starejši dečki na medobčinskem tekmovanjuv nogometu zasedli 1. mesto in se uvrstili na področno tekmovanjev Črnomelj, kjer so zasedli 5.-7.mesto.GIMNASTIKAV akrobatiki je zastopal šolo Domen Struna in zasedel na ½ državnegaprvenstva v akrobatiki 14. mesto.Tekmoval je tudi na tekmovanju v skokih z male prožne ponjave, kjerje dosegel 2. mesto na ½ finalu državnega tekmovanja in 12. mesto nafinalu državnega tekmovanja.Darja Sedaj in Bojan BrulecNina Zajec z družino po koncertu, foto Slavko Mirtič

april 2010, ŠPORT 45Mladinci še tretjič zapored drugiV nedeljo, 17. januarja, je v športnidvorani Šoštanj potekal finalniturnir za mladince. Na njem so sodelovaleekipe OK Fram, RH Žužemberk,OK Salonit Anhovo in OKŠoštanj - Topolšica.Turnir se je pričel ob 10 uri, ko jena igrišče stopil prvi polfinalni par,domačini in ekipa iz Žužemberka.Domačini so, ob odsotnosti obolelegaprvega blokerja, tekmo neodločnozačeli in vse do prvega tehničnegaodmora sledili nasprotnikom zKošarkarski turnir naPrešernov danLetos je priredil Košarkarski klubŽužemberk v organizaciji FrancijaJarca že 16. turnir v košarki za pokalObčine Žužemberk. V telovadniciOsnovne šole Žužemberk sose zbrale 4 ekipe in igrale vsaka zvsako. Rezultati so bili naslednji: 1.mesto je zasedla ekipa Žužemberk/3 zmage/, 2. Ajdovec /2 zmagi/, 3.Net informatika /1 zmaga/, 4. mestoTrebča vas. Najboljši strelci: 1.David Obrstar 35 točk, 2. AndrejV Grosuplju se je zaključila zimskaliga malega nogometa, v kateri jenastopala tudi ekipa iz naših krajev.Športno društvo Krajna in njihovanogometna ekipa Outsider je letosprvič začela z nastopanjem v tej ligiin to več kot odlično. V tretji ligi soosvojili drugo mesto in izpolnili zastavljenicilj, ki je bil uvrstitev v višjoligo. Dokazali so, da tja po kakovostitudi sodijo. V letošnjem letu jebila konkurenca v tretji ligi izrednomočna, saj je v ligi nastopilo kar 13novih ekip, predvsem iz Ljubljane innjene okolice. Če vzamemo v obzirše dejstvo, da so fantje igrali protidvema točkama razlike. Nato pa šebolj popustili in prvi set izgubili zrezultatom 17:25. Drugi set je bil velikobolj zanimiv in napet do konca.Ekipi sta bili ves čas izenačeni in nobenini uspelo povesti za več kot dvetočki. Domačini so bili v zaključkubolj zbrani in zmagali z rezultatom25:23 in izenačil v setih na 1:1. Tretjoodločilno igro so igralci Šoštanj– Topolšice ob podpori bučnih navijačevsilovito začeli in povedli že s6:3, ob menjavi polja še vodili, nato pa ob seriji lastnih napak dovolili, daso jih igralci Žužemberka dohiteli inpremagali z rezultatom 11:15.Kocjančič 32 in 3. Goran Milanovič30 točk.Tekme so bile zanimive in napete.Pravica sta delila kot sodnikaAleš Čavlovič in Matjaž Cerkovnik.Tako je izzvenel še en turnir in upajmo,da se bo tradicija nadaljevala,da se bodo še našli mladi, ki bodozašli pod koše in uživali v tako zanimivemin atraktivnem športu, kotje košarka.Foto in zapis Rudi CerkovnikNa drugi polfinalni tekmi sta sepomerili ekipi OK Fram in ekipa OKSalonit Anhovo. Igralci OK SalonitAnhovo so zmagali z 2:0. Ekipi stabili poravnani in sta se menjavali vvodstvu, v obeh končnicah pa so biliigralci Salonita bolj zbrani in zmagaliz rezultatom 25:18 in 25:22.Na tekmi za tretje mesto sta setako srečala stara znanca OK Šoštanj- Topolšica in OK Fram. IgralciFrama so v tej tekmi pokazali večin zanesljivo premagali domačinez rezultatom 25:17 in 25:13, ki sepo nesrečnem polfinalu niso mogliveč zbrati.Igrati na finalnem turnirju je velikačast vsakega igralca. Zmagatina finalu pa je še veliko več in tegaso se očitno zavedali igralci obehekipi. Igralci OK Salonit Anhovo inRH Žužemberk so v finalu prikazalinapeto in za vsako žogo borbenoigro, ki je bila vredna finalnega turnirja.V prvem setu sta se ekipi menjavaliv vodstvu do zaključka, ko sosi igralci Salonita prvi priigrali dvezaključni žogi, vendar ju niso izkoristili,tako da so prvi niz z rezultatom27:25 slavili igralci Žužemberka. Vdrugem in tretjem setu sta ekipi nadaljevaliz za gledalce všečno igro.Igralci Salonita so v obeh setih poprvem tehničnem odmoru pridobilirahlo prednost, to do konca šepovečali in oba seta zmagali z 25:18.V četrtem setu so bolje začeli igralciŽužemberka, ob prvem tehničnemodmoru so vodili že 8:4 in vodili dodrugega tehničnega odmora, ko jebilo 16:13. Po odmoru pa so igralciSalonita naredili delni rezultat 3:0in izenačili na 16:16. Od tega rezultatanaprej sta ekipi na vsaki točkiizenačili. Zaradi velikega vložka invelike napetosti so svojo vlogo odigralitudi živci in zbranost igralcev.Na obeh straneh je bilo v tem delunarejeno veliko napak predvsem prizačetnih udarcih. Več zbranosti so vteh trenutkih zmogli igralci Salonitain set zmagali 25:23 in s končnimrezultatom 3:1 osvojili naslov državnihprvakov.Žužemberčani so tako že tretjeleto zapored osvojili 2. mesto v konkurencimladincev. V naslednjemletu lahko ponovno pričakujemoskok na najvišja mesta, saj so vsiigralci tudi naslednje leto še mladinci.Ob trdem delu in zavedanju,da lahko še napredujejo, tudi rezultatne bo izostal.2. mesto ekipe Outsider ŠD Krajna v Grosupeljski ligi malega nogometaekipam, v katerih so nastopali tudiigralci z izkušnjami igranja za državnoreprezentanco Slovenije, je tauspeh še toliko večji. V zadnji tekmiso fantje iz Hinj in njene okolice premagalineposrednega konkurenta zauvrstitev v drugo ligo, ekipo Harbašz rezultatom 3:0. Še enkrat iskrenečestitke fantom, ki so dokazali, da setudi v naših krajih igra dober nogomet.Pod okriljem Športnega društvaKrajna so fantje postali prava»klapa« in prav gotovo tudi druženjeizven nogometnih igrišč pripomorek boljšim igram in rezultatom.Damjan Novak

46 KMETIJSKI KOTIČEKapril 2010,Obvestila in navodila izKmetijske svetovalne službePosadimo malineSadjarstvo niso samo jabolka in hruške in jagodičje, niso samo jagode.Tudi s pridelavo malin lahko žena majhnih površinah dosežemodober rezultat. V prid dvigu povpraševanjater porabe in s tem tudipridelave malin govorijo tudi zadnjirezultati raziskav o biološki dostopnostipolifenolov v organizmu.Polifenoli delujejo v telesu kot antioksidantiin delujejo preprečevalnona veliko množico nevarnih bolezni.Le-teh pa je zelo veliko v vseh vrstahjagodičja. Tako jagode, maline,ribezi in ostalo jagodičje ne smejomanjkati v domačih vrtovih. Vpreteklosti je bila večina pridelanihmalin namenjenih predelavi, danespa je slovenska pridelava namenjenasveži porabi in temu je prilagojenizbor sort in tehnologija.Rezultati triletnih sortnih poskusnihnasadov malin veliko obetajoin sedaj v specializiranih trgovinahže lahko nabavimo visoko kakovostnesadike malin primerne zanaše okolje.Maline zahtevajo dobra in rodovitnatla z rahlo kislo reakcijo (pH5,5 do 6,50). Priporočena vrednosthumusa je od 3 – 5 %. Boljše rezultatedajejo dobimo na dvignjenih terenih,v območju od 300 m do 1.100 mnadmorske višine. Kot pri vsem jagodičju,padavine povzročajo gnitje,razpad in hitrejšo pokvarljivost plodov,zato večjo varnost pridelka patudi daljše jesensko obiranje omogočamos pokrivanjem nasada z nekolikovišjimi rastlinjaki ali prilagojenokritino. Maline slabo prenašajo poletnopripeko, zato je priporočljivotudi senčenje nasadov. Pozimi sokritične temperature pod – 23 st. C.Ker pozno cveti, spomladanske pozebepri malinah ne povzročajo večješkode. Maline potrebujejo 700do 1000 mm padavin letno.Maline so lahko enkrat ali dvakratrodne. Zaradi različne dinamike di-ferenciacije cvetnih brstov se tuditehnologije pridelave malin obehtipov razlikujejo. Maline so samooplodneali delno samooplodne. Sozelo medonostne rastline, zato jihčebele rade obiskujejo. Z primernotehnologijo in pravim izborom sortlahko v našem klimatu pridelujemomaline za trg od junija pa do resnejšihjesenskih oziroma zimskih mrazov.Z dodatnim ogrevanjem in zposebnimi tehnikami pa je obiralnasezona malin še daljša.Enkrat rodne maline rodijo v junijuin juliju. Po obiranju do tal porežemopoganjke, ki so odrodili. Pravtako je koristno, če preredčimo v temletu izrasle poganjke. Tako so letošnjimladi poganjki bolj osvetljeni, lepšedozorijo, pa tudi bolezni je v takemprezračenem grmu manj. V kolikorgojimo maline v vrsti oziroma nažični opori, naj bo presledek medpoganjki v vrsti okoli 10 do 20 cm,odvisno od sorte in moči poganjkov.Pred zimo je koristno mlade poganjkemalin privezati ob žico, da nam jihsneg ne polomi. Tudi če vzgajamomaline kot grm, je koristno poganjkeprivezati ob količke.Pri dvakrat rodnih malinah istipoganjek rodi dvakrat. Prvič od sredinepoletja pa do prvih mrazov inpotem še naslednjo leto. Temu je potrebnoprilagoditi tudi obrezovanje.Maline obiramo do prvih mrazov. Kose po obiranju vrh poganjka posušiali oveni, ga porežemo do brstov, izkaterih več ne izraščajo poganjki, kinosijo cvetove. V naslednjem letu sena istem poganjku razvijejo nastavkiza drugi pridelek, ki ga pobiramosočasno z enkrat rodnimi malinami.Ko isti poganjki dvakrat odrodijo, jihporežemo do tal kakor enkrat rodnemaline. Za domači vrt so večkratrodne maline bolj primerne, saj setako lahko sladkamo s temi zdravimiin dobrimi plodovi dlje časa. V kolikorekonomika v tržno usmerjenemnasadu bolje kaže jesenski kot pajunijski pridelavi, lahko z ustreznotehnologijo tudi dvakrat rodne malineobiramo samo enkrat, in sicerod julija pa vse do takrat, ko nizketemperature ustavijo zorenje in uničijoplodove. Potem pa v februarju tepoganjke porežemo do tal.Najbolj razširjena vzgojna oblikaje enovrstni sistem ob žični opori.Zaradi lažje obdelave in boljših rezultatovtudi maline sadimo na visokegrebene, kjer lažje kontroliramovodo, prehrano in izraščanje novihpoganjkov. Trajnost nasada malinje odvisen od tehnologije, pedoklimatskihrazmer in sort ter traja od5 do 10 let. Manj intenzivni nasadidoživijo tudi preko 15 let.Izbor sort je vsako leto širši, selekcijapa gre predvsem v smer nabolezni odpornejših sort in sort sčim daljšo »polično« obstojnostjo.Razdalje sajenja prilagajamo tehnologijiin sortam in znašajo v vrstiod 0,30 do 0,35 m in 2 do 2,8 mmed vrstami.Glede na vse dobre lastnosti novejšihsort malin, vse večje povpraševanjepo teh zdravih sadežih inokoljsko sprejemljivost tehnologijepridelave, se pridelavi malin obetajodobri časi.Naj bo dovolj za začetek, naslednjičpa kaj več o izkušnjah z boleznimi inškodljivci v nasadu malin in našimiizkušnjami z zatiranjem le-teh.Andreja BrenceKGZS – zavod Novo mestoRavnanje z odpadki v kmetijstvuRavnanje z odpadki je eno najpomembnejšihpodročij varovanjaokolja. Pravilno odlaganje odpadkoviz kmetijstva je pomemben elementNavzkrižne skladnosti in standardovHACCP, EUROPGAP in GLO-BALGAP. Za odpadke iz kmetijstvavelja, da ne sodijo med komunalneodpadke in jih zato ni dovoljeno odlagatiskupaj z mešanimi komunalnimiodpadki ali kot ločeno zbranofrakcijo komunalnih odpadkov. Prepovedanojih je odlagati v okolje alisežigati. Pomembno je, da na kmetijini odlagališč odpadkov. Lastnikikmetijskih gospodarstev ste dolžniobvestiti okoljski inšpektorat tudi,če nastaja odlagališče odpadkov navašem zemljišču, za katerega nisteodgovorni sami. V kmetijstvu načelomanastajajo tri frakcije odpadkov:1. Odpadna embalaža, 2. Nevarniodpadki s kmetijstva in 3. Odpadkiiz kmetijstva.Odpadna embalaža je pravilno,po navodilih proizvajalca, izpraznjenain z vodo očiščena embalažafitofarmacevtskih sredstev(embalaža označena T, T+, E, in Ospada v drugo skupino, v nevarneodpadke iz kmetijstva) Na kmetijihranimo očiščeno in suho embalažodo oddaje na zbirno mesto vzaprti plastični vrečki. Odpadnaembalaža je tako ločena od ostalihodpadkov. Na kmetiji se sme odpadnaembalaža začasno skladiščiti ledo 12 mesecev. Pripravljeno odpadnoembalažo se brezplačno oddana zbirno mesto pooblaščenim organizacijamza zbiranje odpadneembalaže, ki imajo podpisano pogodbos koncesionarji.V kmetijstvu nastaja več vrstnevarnih odpadkov. Za vse vrste

april 2010, GOZDARSKI KOTIČEK 47nevarnih odpadkov velja ustreznahramba in ločeno sortiranje gledena naravo nevarnega odpadka.Tako npr. za sintetična olja velja,da jih hranimo v zato namenjenihposodah ločeno od drugih odpadkov.Nevarne odpadke je potrebnooddajati pooblaščenim organizacijam.Nevarni odpadki iz kmetijstvaso tudi ostanki od rabe FFS, kijih uporabnik ni mogel uporabiti,jim je pretekel rok veljavnosti oziromaembalaže ni mogel spraznitioziroma embalaža od FFS, ki sovsebovale nevarne snovi (oznakaT, T+, E in O). Nevaren odpadekod FFS se brezplačno odda distributerjutorej v trgovini, kjer je FFSkupljeno, razen, če je največ 5 kmod prodajnega mesta zbiralnicaodpadnih FFS oziroma pooblaščenaorganizacija. Distributer moraimeti urejen prostor za odpadnaFFS ali namestiti obvestilo o možnostibrezplačne oddaje v najbližjizbiralnici. Na zahtevo končnegauporabnika mora prevzemnik nevarnihodpadkov izdati potrdiloo prevzemu odpadkov. Nevarneodpadke od FFS, ki jih ni mogočetakoj odstraniti na primeren način,hranimo v posebnih, pokritih,nevnetljivih in nekorozivnih posodahizven dosega nepooblaščenihoseb največ do 12 mesecev.Ker se v kmetijstvu večkrat srečujemos problemom, kaj nareditiz odpadki, si poglejmo še folije odsilažnih bal, folije iz vrtnarstva inprekrivke. Vsi našteti odpadki nisoodpadna embalaža, ampak so odpadkiiz kmetijstva. Potrebno jihje oddati zbiralcu oziroma predelovalcute frakcije. Svetujemo vam,da se že ob nakupu materialov pozanimatepri prodajalcu ali je pooblaščenza sprejemanje odpadkovoziroma o načinih ravnanja z nastalimiodpadki.Splošno lahko navedemo, da jeproblematika odpadkov iz kmetijstvapereča. Če prodajalec ali pooblaščenopodjetje zavrača sprejemodpadne embalaže oziroma nevarnihodpadkov iz kmetijstva, je šenajbolje, da se obrnete na kmetijskiali okoljski inšpektorat.Predpisi s področja ravnanja zodpadki določajo tudi obveznostipovzročiteljev odpadkov. Povzročiteljiodpadkov se delijo na povzročiteljeodpadkov, pri katerihnastane 200 kg nevarnih odpadkovali več kot 150 t vseh odpadkov.Ti so dolžni pripraviti načrtgospodarjenja z odpadki za obdobještirih let. Povzročitelji odpadkov,pri katerih nastane več kot5 kg nevarnih odpadkov ali več kot10 t vseh odpadkov, morajo Ministrstvuza okolje do 31. marcaporočati o nastalih odpadkih in oravnanju z njimi za preteklo koledarskoleto.Natalija PelkoKmetijsko gozdarski zavod Novo mestoGOZDARSKI KOTIČEKVzdrževanje daljnovodaV letošnjem letu bo Elektro Ljubljana izvajal čiščenje podrasti in posekdrevja ob 110kV daljnovodu Hudo – Kočevje. Bralcem Suhokranjskih poti bobolj razumljivo, če povem, da gre za daljnovod, ki se poteka od Brezove Rebripreko Sel, Boršta, Hriba proti Vinkovemu Vrhu, Podgozdu in Laščam.Zakonodaja določa, da mora biti trasa daljnovoda očiščena rastja 15 metrovod osi vodnika, obstajajo pa še izjeme, zaradi katerih je trasa lahko širša.Tako je lahko trasa široka tudi do 40 metrov in več.Pri Elektro Ljubljana trenutno čakajo, da skopni sneg, a bodo z deli kmaluzačeli, saj čiščenje praviloma izvajajo izven rastne sezone.Elektro Ljubljana glede poseka dreves ob trasi pokliče našo službo, daoznačimo drevesa in izdamo odločbe za sečnjo. Lahko se zgodi, da bo imelposamezni lastnik kar nekaj označenih dreves za posek. Izvedel sem, da imajopri Elektro Ljubljana za podiranje dreves ob daljnovodih najete podizvajalce– sekače, ki so za ta dela posebej usposobljeni in za njih izvedejo posek.Zaradi zagotavljanja varnosti in preprečitve nenapovedanih izpadov terpoškodb daljnovoda zelo radi vidijo, če jim lastniki gozda dovolijo, da posekob daljnovodnih trasah izvedejo njihovi sekači.Zavedati se moramo, da je posek dreves ob daljnovodu za izvajalca dellahko življenjsko nevaren. V primeru, da se posekano drevo dotakne vodnika,ki je pod napetostjo 110000V, lahko pride do napetostnega udara, ki jelahko zelo nevaren za sekača in ostale ljudi, ki se nahajajo v bližini.Predvsem zaradi zagotovitve varnosti in neljubih zapletov, ki so povezaniz visokimi stroški, ki nastanejo, kadar nekdo drug ob sečnji „obesi“ drevona daljnovod, Elektro Ljubljana sečnjo opravi zastonj, lastnikov strošekostane samo vlačenje lesa iz gozda.Za vse lastnike gozda, ki bi želeli, da jim posek dreves ob daljnovodu izvedeElektro Ljubljana, priporočam, naj se dogovorijo z odgovornimi osebamina sledečih telefonskih številkah: 041 382 849 in 041 780 122.Miloš KECMAN, univ. dipl. inž. gozd.V SUHI KRAJINIKUPIM GOZD( 041 315 122VABILOZavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto, Krajevna enota Žužemberk, na podlagi5. in 13. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - odl. US, 56/99 - ZON,67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06 in 110/07) ter 65. člena Pravilnika o gozdnogospodarskih ingozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08) vabi lastnike gozdov naPREDSTAVITEV OSNUTKOV GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOVza K.O. Reber (1435), odsek 9 in odsek 10 - območje Ulce, odsek 11 - območje Volčjein odsek 12 - območje Pod Liscem;za K.O. Ajdovec (1444), odsek 50B - območje Hrib;za K.O. Šmihel pri Žužemberku (1437), odsek 73B - območje Šmihel, odsek 73C - območjeDrašča vas - ob Krki, odsek 77 - območje Stevnica, odsek 78C - območje Dešečavas - ob Krki, odsek 79C - območje Prelesje in odsek 94 - območje Draški boršt;za K.O. Žužemberk (1436), odsek 111 - območje Bačknica;za K.O. Stavča vas (1442), odsek 116 - območje Primož;za K.O. Veliko Lipje (1441), odsek 139A - območje Pri Smerjaku, odsek 144A - območjePlešivski dol in odsek 144B - območje Plešivski dol;za K.O. Sela pri Hinjah (1440), odsek 148B - območje Vrhovske lipe in odsek 152 -območje Uršen Dol;za K.O. Hinje (1439), odsek 165B - območje Mala senožet;za K.O. Žvirče (1438), odsek 169A - območje Rateljsko cerje, odsek 170A - območjeMladje, odsek 174A - območje Kokošji hrib, odsek 189 - območje Logi in odsek 190- območje Stelnice.Razgrnitev osnutkov gozdnogojitvenih načrtov bo potekalav dneh 12. april do 16. april 2010, med 7.00 in 9.00 uro,v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Žužemberk,Grajski trg 26, 8360 Žužemberk.Predstavitev osnutkov gozdnogojitvenih načrtov bo potekaladne 16. april 2010, ob 9.00 uri,v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Žužemberk,Grajski trg 26, 8360 Žužemberk.Terenski ogled obravnavanih območij se bo izvajal po predhodnem dogovoru z lastnikigozdov.Miloš KECMAN, univ. dipl. inž. gozd.

48 OGLASIapril 2010,BELJENJE, KITANJE NOTRANJIH PROSTOROVBARVANJE OKEN, VRAT, NAPUŠČABARVANJE VSEH VRST FASADSUHOMONTAŽNE STORITVE KNAUF(mansarde,spuščeni stropi,napušči)IZDELAVA FASAD (stiropor,kamena volna)IZKOPI IN UREDITEV DVORIŠČ Z MINI BAGROMGSM: 041/592-841TEL/FAX: 07/3065-697E-MAIL: darko.vidic1@siol.net

april 2010, OBVESTILA 49Prav tiho si zapustila nas:dom, družino, prijatelje in vas.Za vedno zdaj odšla si tja,kjer ni ne solz in ne gorja.ZAHVALALD Plešivica odda kočo v osrčju Suhe krajine nadSotesko z izrednim pogledom na reko Krko, kočaje primerna za več družin predvsem za tiste, ki cenijoneokrnjeno naravo, mir, tišino, ter ob tem združujejo aktivnopreživljanje prostega časa kot so pohodništvo, gobarjenje,kolesarjenje, foto safari itn. Na razpolago je 12 ležišč.Cena najema je po dogovoru, glede na termin.KONTAKT: SANDI 041 626697 ali lovska.d.p@siol.netV letu 80. Letu nas je nepričakovano zapustila in odšla k svojemuStvarniku naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tetain prijateljicaANA SKEBEroj.18.01.1931Martinčeva Ana iz HinjZahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkihstali ob strani, nam izrekali sožalje in tolažilne besede. Zahvalagre župniku gospodu dekanu Cirilu Murnu za lepo opravljenomašno daritev in pogreb, moškemu pevskemu zboru Ambrus zazapete žalostinke ter pogrebnemu zavodu Novak. Prav lepa zahvalatudi vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za nesebičnopomoč, darovane sveče, cvetje in svete maše ter druge dobrenamene. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremilina njeno večno počivališče.Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Marko,Matej in hči Anica z družinamiter sestra Marija.ZAHVALA8. novembra 2009 nas je v 98. letu starosti zapustila mama, staramama in prababicaIVANA HRIBARiz Vrha pri Križu 9Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetjein sveče, dar za maše in za vzdrževanje cerkve. Zahvaljujemo setudi gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcemza lepo zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Marije Novak , gospeFrancki Ožbolt za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, kiste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.Žalujoči: Jože, Ivanka, Jožica z družinami ter vnuki in pravnuki

50 NAGRADNI KOTIČEKapril 2010,Odkrivamo stare fotografijePoznate Vaš kraj?Prejeli smo 6 rešitev in nagrade dobijo: 1. Marija Jarc, Veliki Lipovec17,8361 Dvor, 2. Tilka Potočar, Stavča vas 4, 8361 Dvor, 3. PeterLavrič, Ul. Marjana Kozine 35.Zanimivo je, kako velik je bil odziv na objavljeno 'šolsko' fotografijo,vsak, ki je poslal odgovor, je kaj pripisal. Najbolj pa Peter Lavrič, ki je zapisalimena in priimke ter tudi, 'kako se reče po domače', iz katere vasi jebil vseh, ki so na sliki. Navedel je tudi vse tri 'tršice', ki so takrat poučevale100 in več otrok. Na sliki so, kot pravi zapisovalec, učenci 7./8. razreda vletu 1956/57, takrat še popolne osnovne šole na Ajdovcu. Poučevale so:Primc Jožica – Grum, Zdenka Oberman – Urbančič, Uršič Rozalija, učenci:Kužnik Ferdo/ Gliškov/, Srednji Lipovec, Lavrič Mirko /Medvedov/,Podlipa /Švica/, Mima Šuštar /Gerbečova/, Srednji Lipvec itd.Vprašanje za staro fotografijo: Kateri objekt na sliki gradijo naKriški planoti? Za naslednjo 37. številko pošljite odgovore na naslov:Suhokranjke poti, Grajski trg 37, 8360 Žužemberk s pripisom 'Odkrivamostare fotografije' do 15. junija 2010.R. Cer.Nagradno vprašanje: na fotografiji vidite fresko, Vaš odgovor: kraj inna kateri stavbi je naslikana freska. Če pa veste še kaj več o njej, mordakaj zanimivega o nastanku in še o čem, napišite tudi o tem. Odgovorena naslov Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk pošljite spripisom 'Poznte vaš kraj?' do 15. junija 2010.Zdaj pa rešitev iz 36. številke. Prejeli smo 10 pravilnih rešitev, nagradedobijo: 1. Ivanka Kumelj, Gornji Ajdovec 5, 8361 Dvor, 2. MarijaZupančič, Dolnji Ajdovec 11, 8361 Dvor, 3. Barbara Kužnik, SpodnjiLipovec 20, 8361 Dvor.Poleg rešitev smo dobili še več pojasnil o sami hiši in njenih stanovalcih.Najbolj se je razpisala Marija Zupančič, Dolnji Ajdovec, ki je karna dveh straneh A4 napisala zanimive podrobnosti o preteklosti zdaj,na žalost zapuščene hiše, in ljudeh, ki so nekoč živeli v njej. Nekaj utrinkov:Na objavljeni fotografiji je Petkova hiša v Dolnjem Ajdovcu /pravilen odgovor/. Opisala je natančno prostore v notranjosti te velikehiše za tiste čase pred 100 in več leti, torej so živeči v njej bili premožni.Navaja tri rodove, ki so živeli v tej hiši, nazadnje dve samski sestri. Apo njih smrti, ni bilo bližnjih sorodnikov, tako je ta nekoč kar mogočnadomačija ostala prazna in še sedaj žalostno propada. Kot zanimivostzapiše gospa Marija, da se spomni veliko cvetočih se rož, ki so cvetelaob hiši,dokler je hiša še dihala življenje. Zdaj ni več življenja v njej intudi rože so že zdavnaj ovenele.Za uredništvo: R. Cer.MOJCA NUČIČ'Domača peka'Rapljevo 3a1313 StrugeDomača peka peciva,potic, tort in drugih slaščicza poroke, rojstne dnevein druga praznovanja.Tel. št.: 01 787 00 11 • Gsm: 041 833 747

april 2010, NAGRADNI KOTIČEK 51Nagradna križankaSpet ste se reševalci križank izkazali, saj je prispelo 22 rešenih. Nagradebodo tokrat prejeli: 1. Lara Novak, Cesta 1. maja 62, 8000 Novo mesto, 2.Pina Longar, Dom starejših občanov, 8000 Novo mesto, 3. Albin Sajovec,Vavta vas 9, 8350 Straža. Nagrajencem čestitke!Rešitve križanke iz 37. številke pošljite na naslov Suhokranjske poti,Grajski trg 33, 8360 Žužemberk do 15. junija 2010 s pripisom 'Nagradnakrižanka'.SponzorGOSTILNAZUPANČIČGostgrad d.o.o.Grajski trg 4, Žužemberke-mail: gostgrad@volja.net( 07/ 3087290

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič. Uredniški odbor: Vlado Kostevc, Tinka Fric, Slavko Gliha in Mojca Oberstar.Zunanji sodelavci: Irena Blatnik, Damjan Novak, Silva Papež, Mateja Iskra, Miloš Kecman, Albert Lah, Petra Kastelic, Dušan Šetina in Polona Seničar sodelavka iz KGZS Straža. Lektor: RudiCerkovnik. Oblikovanje, grafična priprava in filmi: Pavlič Jože, GRAFIKA Novo mesto d.o.o. Tisk: Kastelic Zvone, s.p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov. Uredništvo Suhokranjskih poti si vskladu z uredniško politiko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov.