Letni delovni naÄrt JZ OÅ MajÅ¡perk - Osnovna Å¡ola MajÅ¡perk
Letni delovni naÄrt JZ OÅ MajÅ¡perk - Osnovna Å¡ola MajÅ¡perk Letni delovni naÄrt JZ OÅ MajÅ¡perk - Osnovna Å¡ola MajÅ¡perk
se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo vskupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine).5.3.3.6 USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASAUstvarjalno preživljanje časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in v kateriučenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri.Učitelj usmerja učence v aktivnosti, ki imajo določen cilj, ob čemer upošteva in omogoča razvojnjihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih področjih razvoja osebnosti: spoznavnem,telesno-gibalnem, socialnem, čustvenem, motivacijskem, estetskem in moralno-etičnem.Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj pa je animator dejavnosti.Učitelj lahko učence motivira za aktivno odzivanje na aktualne kulturne, umetniške, športne in drugedogodke, ki se jim zdijo zanimivi, in jih spodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom, staršem inučiteljem. Če šola v okviru podaljšanega bivanja organizira interesne dejavnosti, jih v skladu s svojiminagnjenji in znanji poleg drugih učiteljev vodijo tudi učitelji podaljšanega bivanja. V tem primeruskupine niso sestavljene zgolj iz učencev iz oddelkov podaljšanega bivanja, kar dejavnosti prinesenovo dinamiko.5.3.3.6.1Temeljni cilji pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa so, daučenci:razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih;razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebnirazvoj;utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja,še zlasti:se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese;se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob temspoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost;se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstavprikažejo tudi drugim.5.3.3.7 PREHRANAKosilo je dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo, s poudarkom na kulturi prehranjevanja,in prehranjevanja učencev v organizaciji šole. V nižjih razredih je treba nameniti pripravi na kosilo veččasa kot v višjih.5.3.3.7.1CiljiUčenci:se učijo pri jedi primerno obnašati, pravilno uporabljati jedilni pribor in pri hranjenju uživati;spoznajo pomen higienskih navad (umivanje rok pred obrokom, čiščenje zob po obroku,čistoča miz, pravilna uporaba pribora, pomoč pri razdeljevanju hrane, pospravljanje pokončanem obroku, uporabljanje vljudnostnih izrazov – prosim, hvala, izvoli) in jih pridobivajo;razumejo pomen obrokov in ritem prehranjevanja;36
spoznajo različne prehranjevalne navade in pomen zdrave in uravnotežene prehrane začlovekov razvoj.5.3.3.8 DELOVNI URNIK PODALJŠANEGA BIVANJAUrnik 1 Urnik 2Čas Aktivnost Čas Aktivnost11.50 – 12.40 Sprostitvena dejavnost 12.40 – 13.00 Kosilo12.40 – 13.30 Kosilo 13.00 – 13.50 Ustvarjalno preživljanje prostegačasa13.30 – 14.20 Ustvarjalno preživljanje 13.50 -- 14.40 Samostojno učenjeprostega časa14.20 – 15.10 Samostojno učenje15.10 – 16.00 Ustvarjalno preživljanjeprostega časa5.3.3.8.1Urnik oddelkov podaljšanega bivanjaOŠ MajšperkDan Ura Skupina UčiteljPonedeljek - petek 11.50 – 16.00 1. Rajko JurgecPonedeljek - petek 11.50 – 14.40 2. Klavdija MurkoPonedeljek - petek 11.50 – 14.40 3. Sandra Pišek, Milenka Kovačec, Danica Pompe,Tatjana PeršuhPonedeljek - petek 13.00 – 14. 40 4./5. Nada Planinc, Marjetka Kotnik, Nuša Čuček,Draga Krošel, Sonja ŠterbalOŠ Ptujska GoraDan Ura Skupina UčiteljPonedeljek - petek 11.50 – 16.00 1. Marija Vuzem, Lili Kamenšek, Barbara RajhOŠ StoperceDan Ura Skupina UčiteljPonedeljek - petek 11.50 – 15.20 1. Katja Kelenc5.4 Dopolnilni in dodatni pouk5.4.1 Dopolnilni poukUčencem, ki ob rednem pouku potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in pomoč učitelja, jenamenjen dopolnilni pouk. Z drugačnim načinom dela učenci laže osvojijo temeljne učne cilje instandarde znanja. Pouk poteka po urniku, objavljenem v septembru.Glede na to, da imamo na šoli:30 učencev in učenk, ki imajo status učenca s posebnimi potrebami, in s tem pravico dododatnih ur individualne pomoči,da se učenci, ki imajo specifične učne težave, povežejo v skupine, katerim se zagotavljaskupinska pomoč učiteljev različnih predmetnih področij,da so učitelji pri pouku dolžni delo v razredu diferencirati glede na zmožnosti učencev(notranja diferenciacija),37
- Page 1 and 2: Letni delovni načrt JZ OŠ Majšpe
- Page 3 and 4: 4 Organiziranost ..................
- Page 5 and 6: 6.5.6 Ekskurzije ..................
- Page 7 and 8: Temeljni cilji današnje osnovne š
- Page 9 and 10: 2 TEMELJNA USMERITEV IN PREDNOSTNE
- Page 11 and 12: zdrav duh v zdravem telesu (zdrava
- Page 13 and 14: 2.22 Naša mala knjižnicaV podruž
- Page 15 and 16: - podružnična šola Ptujska Gora,
- Page 17 and 18: Evalvira delovne načrte učiteljev
- Page 19 and 20: Podružnično šolo Ptujska Gora ob
- Page 21 and 22: opravljajo druge strokovne naloge,
- Page 23 and 24: učence od prvega do petega razreda
- Page 25 and 26: urejanje kabinetov, zbirk, šolskih
- Page 27 and 28: Vloga in naloge svetovalne delavke:
- Page 29 and 30: gradiva in posredno spoznavajo bibl
- Page 31 and 32: 5 PREDSTAVITEV PROGRAMA5.1 Predmetn
- Page 33 and 34: Zaradi premajhnega vpisa v 1. razre
- Page 35: azvijajo smisel za humor;širijo iz
- Page 39 and 40: V PŠN bodo ,v skladu z 32., 33. in
- Page 41 and 42: 26. december 2010 DAN SAMOSTOJNOSTI
- Page 43 and 44: podajanje predlogov in pobud o orga
- Page 45 and 46: učenke in učence pred nadlegovanj
- Page 47 and 48: 6.5.2.1 Predlagane vsebineBiologija
- Page 49 and 50: 6.5.4.3 Tim za pripravo tehniških
- Page 51 and 52: OKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVN
- Page 53 and 54: Vsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP
- Page 55 and 56: Biologija Tatjana Peršuh OKTOBERNe
- Page 57 and 58: JELKA TRAFELA 1, 2 razredni pouk 1.
- Page 59 and 60: 8 LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA MAJŠP
- Page 61 and 62: oblikovanje pogojev za večje izra
se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo vskupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine).5.3.3.6 USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASAUstvarjalno preživljanje časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in v kateriučenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri.Učitelj usmerja učence v aktivnosti, ki imajo določen cilj, ob čemer upošteva in omogoča razvojnjihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih področjih razvoja osebnosti: spoznavnem,telesno-gibalnem, socialnem, čustvenem, motivacijskem, estetskem in moralno-etičnem.Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj pa je animator dejavnosti.Učitelj lahko učence motivira za aktivno odzivanje na aktualne kulturne, umetniške, športne in drugedogodke, ki se jim zdijo zanimivi, in jih spodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom, staršem inučiteljem. Če šola v okviru podaljšanega bivanja organizira interesne dejavnosti, jih v skladu s svojiminagnjenji in znanji poleg drugih učiteljev vodijo tudi učitelji podaljšanega bivanja. V tem primeruskupine niso sestavljene zgolj iz učencev iz oddelkov podaljšanega bivanja, kar dejavnosti prinesenovo dinamiko.5.3.3.6.1Temeljni cilji pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa so, daučenci:razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih;razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebnirazvoj;utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja,še zlasti:se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese;se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob temspoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost;se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstavprikažejo tudi drugim.5.3.3.7 PREHRANAKosilo je dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo, s poudarkom na kulturi prehranjevanja,in prehranjevanja učencev v organizaciji šole. V nižjih razredih je treba nameniti pripravi na kosilo veččasa kot v višjih.5.3.3.7.1CiljiUčenci:se učijo pri jedi primerno obnašati, pravilno uporabljati jedilni pribor in pri hranjenju uživati;spoznajo pomen higienskih navad (umivanje rok pred obrokom, čiščenje zob po obroku,čistoča miz, pravilna uporaba pribora, pomoč pri razdeljevanju hrane, pospravljanje pokončanem obroku, uporabljanje vljudnostnih izrazov – prosim, hvala, izvoli) in jih pridobivajo;razumejo pomen obrokov in ritem prehranjevanja;36