Letni delovni načrt JZ OŠMajšperk - Osnovna šola Majšperk

Letni delovni načrt JZ OŠ MajšperkMAJS-BANKA012010/2011Z letnim delovnim načrtom (LDN) se v skladu z 31. členom Zakona oosnovni šoli (Ur. l. RS, št. 70/05 in 60/2006 določijo vsebina, obseg inrazporeditev vzgojno-izobraževalnega dela v skladu s predmetnikomin učnim načrtom ter vsebina, obseg in razporeditev razširjenegaprograma, ki ga izvaja šola v šolskem letu 2010/11.Majšperk 32 b, 2322 MajšperkTelefon: 02 795 01 40Fax: 02 795 01 49

Kazalo1 OPREDELITEV POMENA DOKUMENTA ........................................................................................... 82 TEMELJNA USMERITEV IN PREDNOSTNE NALOGE ......................................................................... 92.1 Prednostne naloge: ................................................................................................................. 92.2 Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ......................................................... 102.3 Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci ............................................................................... 102.4 Trajnostni razvoj .................................................................................................................... 102.5 Projekt - Rastem s knjigo ....................................................................................................... 112.6 Projekt – e- šola ..................................................................................................................... 112.7 Mednarodni projekt Nasilje je out, mi smo in ....................................................................... 112.8 Projekt Knjigobube ................................................................................................................ 112.9 Učitelj svetovalec – učencem ................................................................................................ 112.10 Zlati sonček ........................................................................................................................ 112.11 Krpan ................................................................................................................................. 112.12 Turizmu pomaga lastna glava ............................................................................................ 112.13 Literarni, likovni in drugi natečaji ...................................................................................... 112.14 Nacionalno preverjanje znanja .......................................................................................... 122.15 Poskusno uvajanje obveznega drugega tujega jezika (nemščine) ..................................... 122.16 ŠKL ..................................................................................................................................... 122.17 Projekt: Policist Leon svetuje ............................................................................................ 122.18 Projekti Dan šole ................................................................................................................ 122.19 Koncert zavodovih pevskih zborov .................................................................................... 122.20 Pozdrav pomladi ................................................................................................................ 122.21 Zdrav življenjski slog .......................................................................................................... 122.22 Naša mala knjižnica ........................................................................................................... 132.23 Berimo skupaj .................................................................................................................... 132.24 Zelišča in zdravilne rastline ................................................................................................ 132.25 Zdrava šola ......................................................................................................................... 132.26 Srednjeročni razvojni načrt: .............................................................................................. 132.27 Dolgoročna vizija razvoja: .................................................................................................. 133 DEJAVNOSTI ZAVODA IN ORGANI ZAVODA .................................................................................. 133.1 Dejavnosti zavoda ................................................................................................................. 133.2 Organi zavoda ........................................................................................................................ 143.3 Ustanovitelj ........................................................................................................................... 143.3.1 Ime in sedež šole ........................................................................................................... 143.3.2 Organi upravljanja so:.................................................................................................... 153.3.2.1 Svet zavoda ................................................................................................................ 153.3.2.5 Svet staršev................................................................................................................ 182

4 Organiziranost .............................................................................................................................. 184.1 Šolski okoliš ........................................................................................................................... 184.2 Prevoz v šolo .......................................................................................................................... 194.3 Varna pot v šolo ..................................................................................................................... 194.4 Strokovni organi .................................................................................................................... 204.4.1 Učiteljski in vzgojiteljski zbor ......................................................................................... 204.4.2 Oddelčni učiteljski zbor ................................................................................................. 204.4.3 Strokovni aktivi .............................................................................................................. 204.4.3.1 Sestava strokovnih aktivov ........................................................................................ 214.4.4 Razrednik ....................................................................................................................... 224.5 Osnovna organizacija pouka .................................................................................................. 224.5.1 Osnovni podatki o oddelkih in številu učencev ............................................................. 234.6 Podatki o delavcih in njihovi delovni obveznosti .................................................................. 244.6.1 Vloga in naloge učitelja ................................................................................................. 244.6.2 Spremljava pouka – hospitacije ..................................................................................... 264.6.3 Učitelji za dodatno strokovno pomoč ........................................................................... 264.6.4 Svetovalna služba .......................................................................................................... 264.6.5 Program vzgojno- izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci ..................................... 274.6.6 Šolska knjižnica - knjižničar ............................................................................................ 274.6.7 Šolska skupnost in Otroški parlament ........................................................................... 294.6.7.1 Program Šolske skupnosti ......................................................................................... 305 predstavitev programa ................................................................................................................. 315.1 Predmetnik za devetletno osnovno šolo ............................................................................... 315.2 Oblike diferenciacije v šolskem letu 2010/11 ....................................................................... 325.3 Razširjen program ................................................................................................................. 325.3.1 Urnik jutranjega varstva ................................................................................................ 325.3.2 Jutranje varstvo vozačev ............................................................................................... 335.3.3 Podaljšano bivanje ......................................................................................................... 335.3.3.1 Splošni cilji podaljšanega bivanja so: ......................................................................... 335.3.3.2 Izobraževalni cilji podaljšanega bivanja: ................................................................... 345.3.3.3 Vzgojni cilji podaljšanega bivanja: ............................................................................. 345.3.3.4 Sprostitvena dejavnost .............................................................................................. 345.3.3.5 SAMOSTOJNO UČENJE............................................................................................... 355.3.3.6 USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASA ........................................................................... 365.3.3.7 PREHRANA ................................................................................................................. 365.3.3.8 DELOVNI URNIK PODALJŠANEGA BIVANJA................................................................ 375.4 Dopolnilni in dodatni pouk .................................................................................................... 375.4.1 Dopolnilni pouk ............................................................................................................. 373

5.4.2 Dodatni pouk ................................................................................................................. 385.4.3 Individualna in skupinska pomoč .................................................................................. 385.5 Šola v naravi, plavalni tečaji .................................................................................................. 385.5.1 Zimska šola v naravi ....................................................................................................... 385.5.2 Poletna šola v naravi...................................................................................................... 385.5.3 CŠOD - naravoslovni teden ........................................................................................... 395.5.4 Plavalni tečaji ................................................................................................................. 395.6 Nadstandardni programi naših šol ........................................................................................ 395.6.1 Zgodnje uvajanje tujega jezika »Jezikovna kopel in fakultativni pouk angleščine« ...... 395.6.2 Računalniško opismenjevanje ....................................................................................... 405.6.3 Interesne dejavnosti ...................................................................................................... 406 šolski koledar ................................................................................................................................ 406.1 Šolski koledar za osnovne šole za šolsko leto 2010/11 ......................................................... 406.2 Ocenjevalne konference in pedagoške konference .............................................................. 416.2.1 Ocenjevalne konference ................................................................................................ 416.2.2 Pedagoške konference .................................................................................................. 426.2.3 Tematske razstave ......................................................................................................... 426.3 Nacionalno preverjanje znanja .............................................................................................. 426.4 Vloga in naloge učencev ........................................................................................................ 426.4.1 Zagotavljanje varnosti ................................................................................................... 446.4.2 Razredne ure ................................................................................................................. 456.5 Dnevi dejavnosti .................................................................................................................... 456.5.1 Kulturni dnevi ................................................................................................................ 466.5.1.1 Predlagane vsebine: .................................................................................................. 466.5.1.2 Tim za pripravo kulturnih dni .................................................................................... 466.5.2 Naravoslovni dnevi ........................................................................................................ 466.5.2.1 Predlagane vsebine ................................................................................................... 476.5.2.2 Tim za pripravo naravoslovnih dni ............................................................................ 476.5.3 Športni dnevi ................................................................................................................. 476.5.3.1 Tim za pripravo športnih dni ..................................................................................... 486.5.4 Tehniški dnevi ................................................................................................................ 486.5.4.1 Vsebinski sklopi tehniških dni .................................................................................... 486.5.4.2 Predlagane vsebine tehniških dni .............................................................................. 486.5.4.3 Tim za pripravo tehniških dni .................................................................................... 496.5.4.4 Vključevanje staršev .................................................................................................. 496.5.5 Program dni dejavnosti ................................................................................................. 496.5.5.1 Kulturni, naravoslovni in tehniški dnevi .................................................................... 496.5.5.2 Športni dnevi ............................................................................................................. 524

6.5.6 Ekskurzije ....................................................................................................................... 546.5.7 Tekmovanja ................................................................................................................... 546.5.7.1 Pridobitev statusa kulturnika oziroma športnika ...................................................... 557 delavci šole ................................................................................................................................... 567.1 Strokovni delavci v OŠ Majšperk ........................................................................................... 567.2 Podružnična šola Ptujska Gora .............................................................................................. 567.3 Podružnična šola Stoperce .................................................................................................... 577.4 Administrativno tehnični delavci ........................................................................................... 577.5 Individualne govorilne ure strokovnih delavcev ................................................................... 577.6 Izobraževanje delavcev ......................................................................................................... 587.6.1 Projekt kolektivnega izobraževanja UČENJE UČENJA .................................................... 588 Letni delovni načrt vrtca Majšperk ............................................................................................... 598.1 ENOTA VRTEC MAJŠPERK ...................................................................................................... 599 KADRI ............................................................................................................................................ 599.1 TEHNIČNO OSEBJE ................................................................................................................. 5910 SKUPNI PROGRAM AKTIVNOSTI ZA OTROKE ................................................................................ 59Prednovoletni čas .................................................................................................................................. 6010.1 TEMELJNA NALOGA ........................................................................................................... 6010.2 CILJI IN NALOGE VRTCA: .................................................................................................... 6011 SODELOVANJE S STARŠI ................................................................................................................ 6112 SODELOVANJE Z OKOLJEM ........................................................................................................... 6112.1 Sodelovanje z Osnovno šolo Majšperk .............................................................................. 6112.2 Sodelovanje z občino, društvi in ustanovami .................................................................... 6112.3 Sodelovanje z Zdravstvenim centrom ............................................................................... 6112.4 Obogatitvene dejavnosti ................................................................................................... 6112.5 Tekmovanja, natečaji......................................................................................................... 625

OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETAVsak izobraževalni proces stremi h kvaliteti. Tudi na naši šoli se vedno znova trudimo, da bi bilnaš prispevek k znanju čim bolj kakovosten. Kaj je kakovostno izobraževanje?Kvalitetno izobraževanje je vsekakor tisto, ki učencem omogoča, da pridobljeno znanjeuporabijo v praksi, da učence usposobi za samostojno učenje. Zato so potrebna različna znanja insposobnosti vseh akterjev odgovornih za učence in učenke. Eno najpomembnejših takšnih znanj jevsekakor učenje učenja. Da bi se to lahko doseglo, je potrebno otroke vrtca, učence in učenkeusmerjati. Usmerjati v sodelovanje drug z drugim, jim priskočiti na pomoč pri pridobivanju nekaterihsocialnih kompetenc, ki so potrebne za sodelovanje in timsko delo. Prav tako pa jih je potrebnousmerjati, jim pomagati, da pridobljeno znanje uporabijo v novih okoliščinah.Današnji čas zahteva povsem nov in drugačen pogled na izobraževanje, tako učiteljev kot tudistaršev.V dobi zgodnjega kapitalizma (pri nas v dobi socializma) in industrializacije je veljalo pojmovanje, daje znanje nekaj, kar se je enkrat osvojilo in se brez zadržkov lahko prenaša na učence. Takrat (in tudidanes še veliko ljudi tako razmišlja, ker so prehodili pot takšnega izobraževanja), se je pod kvalitetnoizobraževanje pojmovalo dejstvo, da se učencem prenese čim več znanja. Pod znanje se jerazumevalo različne pojme in postopke, a od učencev se je zahtevalo, da čim bolj natančnoreproducirajo posredovano znanje. Takšen pristop je bil zasnovan na razumevanju, da je potrebnoučence pripraviti in usposobiti za delo. Pogoji dela se v tem času, skozi delovno kariero, niso bistvenospreminjali. Tako je z znanji, ki jih je pridobil v šoli in nekaj prakse v zgodnji delovni dobi lahkodočakal upokojitev. Filozofija je bila naslednja: šola mora naučiti tista znanja, ki so potrebna nadelovnem mestu, saj se le ta znanja, potrebna za določeno delovno mesto, ne bodo bistvenospreminjala.Čas industrializacije je preteklost, temeljiti na prej omenjeni filozofiji je zgrešeno. Današnji čas jepopolnoma nekaj drugega, je čas informatike.Osnovna značilnost informacijske dobe je naglo naraščanje znanja. Druga pomembna značilnost jedostopnost znanja. Znanje nenehno visi nekje nad nami v nevidnem oblaku in do njega lahkopridemo z nekaj kliki na računalniški miški.Vse to nam danes omogoča povezovanje in timsko delo tudi z ljudmi, kateri ustvarjajo na geografskona različnih koncih sveta. S tem želim poudariti, da mora biti naš učenec pripravljen za življenje, vkaterem se znanje množi z veliko hitrostjo, v katerem se pojavljajo nove tehnologije in v katerem bosam usmerjen, da sam išče potrebne informacije in znanja. Da bo pripravljen za takšno življenje pamora biti kompetentno usposobljen.Na šoli se trudimo pripraviti temelje in nadgraditi kompetentnost učencev, da se bodo čim lažjevključevali v nadaljnje izobraževanje in sodoben svet, ki ga zahteva informacijska doba in da bodotudi sami participirali svoje dosežke k tej družbi.Danes vsekakor ni smiselno pričakovati, da bodo učenci ob koncu šolanja pridobili vsa znanja, ki sopotrebna za njihovo delovno kariero. Vsekakor bi bilo bolje rečeno, da učenci ob koncu šolanja nebodo pridobili vsega potrebnega strokovnega znanja za njihovo delovno kariero.Zato se je potrebno tukaj in sedaj zavedati, da se bo potrebno v tej družbi in tej dobi učiti vseživljenje. Prav zaradi tega se današnja družba vse pogosteje imenuje družba vseživljenjskega učenja ineden od temeljnih ciljev naše šole je učenje učenja. To pomeni, da učenec osvoji vsa potrebna znanjain sposobnosti, kako priti do potrebnih informacij. Za doseganje tega cilja je vsekakor potrebna širšapodpora in razumevanje današnje informacijske družbe.6

Temeljni cilji današnje osnovne šole so: zagotavljati splošno izobrazbo, spodbujati skladen,spoznaven, čustven, duhovni in socialni razvoj posameznika, spodbujati zavest o integritetiposameznika, razvijati pismenost, sposobnost za razumevanje, sporočanje in izražanje, razvijatizavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, spoznati zgodovino Slovenije in sveta, vzgajatiza obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, oblikovati in spodbujatizdrav način življenja, usposabljati za vseživljenjsko učenje in odgovoren odnos do narave.Zastavljeni cilji so ambiciozni, a le tako bomo boljši in bolj prepoznavni v svojem kot tudi v širšemokolju - pa naj bo to v domovini ali izven nje. Osnovni cilj vsake vzgojno-izobraževalne organizacije,tudi naše, je kakovostno delo v razredu, ki bo dalo učencem dovolj znanja za uspešno nadaljevanješolanja. Ob kvalitetnem znanju, ki ga učenci pridobivajo tudi v okviru dodatnega pouka,interesnih dejavnosti, projektov, šol v naravi, obveznih izbirnih predmetov, raziskovalnih nalog,učencem pomagamo tudi pri oblikovanju vrednot in pri razvoju zdrave in samozavestne osebnosti.Skupaj odkrivamo učenčeva močna področja, spodbujamo njegov raziskovalni duh in ga učimoodgovornosti za lastno delovanje in učenje. Pomagamo mu odkrivati življenjske cilje in ga skušamousmeriti na pot, kjer jih bo lahko našel in uresničeval.Kakovost šole se kaže tudi v nudenju učne pomoči učencem, ki teže osvajajo učno snov, prekodopolnilnega pouka in individualne ali skupinske učne pomoč in pri odkrivanju nadarjenih, da bi vučencih spodbudili razvoj nadarjenosti na intelektualnem, športnem in umetniškem področju.Vse te zahtevne naloge lahko resnično dobro opravimo le ob dobrem sodelovanju vseh, ki so vpeti všolsko delo: učiteljev, strokovnih sodelavcev, tehničnega osebja in učencev ter njihovih staršev. Le čehodita dom in šola z roko v roki, lahko pričakujemo napredek in želene rezultate.V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih in v našem sodelovanju je ključ do prijetne in ustvarjalneklime, ki je pogoj za aktivno udejstvovanje - vse to pa prinaša veselje do dela, raziskovanja terodkrivanja vedno novih znanj. S tem pa oblikujemo pot do uspeha vsem učencem in zaposlenim.Ni dovolj le priložnost za samopotrjevanje, potrebno se je učiti tudi izbirati in odločati, svoj časkoristno izrabiti, kultivirati svojo osebnost in se naučiti živeti v skupnosti, sprejematidrugačnost ter iskati dobro v sebi in v drugih. Razvijati je potrebno pravilen odnos do narave, vzavedanju, da moramo naravo zapustiti zanamcem tako, da bodo lahko še oni preživeli svoježivljenje.Z odkrivanjem in s spodbujanjem tistega najboljšega v učencih in v učiteljih se tako pogumnopodajmo na pot v novo šolsko leto in skupaj odkrivajmo vrednote in skrivnosti, ki nam jih prinašanaše skupno šolsko življenje.Ravnatelj:Branko Lah, profesor7

1 OPREDELITEV POMENA DOKUMENTAZ letnim delovnim načrtom (LDN) se v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 70/05 in60/2006) določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela v skladu spredmetnikom in učnim načrtom ter vsebina, obseg in razporeditev razširjenega programa, ki gaizvaja šola v šolskem letu 2010/11.V LDN so določeni tudi: delo svetovalne službe, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šolavključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblikesodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje vseh delavcev, sodelovanje z visokošolskimizavodi, ki izobražujejo učitelje, z raziskovalnimi institucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oz.svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitevprograma osnovne šole. Pri oblikovanju LDN upoštevamo veljavne predpise in zakone s področjavzgoje in izobraževanja, normative in standarde ter interese okolja, kolikor jih šola lahko uresničuje.Ob zaključku preteklega šolskega leta in na začetku novega skupno oblikujemo osnove inusmeritve, ob katerih opredelimo svoje aktivnosti vsi nosilci načrtovanja, posamezniki in skupine.Letni delovni načrt je oblikovan v skladu z dosežki preteklega leta in cilji v novem šolskem letu.Pogovori o osnutku programa dela naše šole so se pričeli že v mesecu maju 2010, seintenzivneje nadaljevali v juniju in še bolj v avgustu. Pri načrtovanju našega dela smoupoštevali kadrovske in prostorske pogoje, ki jih ima šola. LDN je torej vsestransko pretehtandokument, ker vsebuje naloge, ki so tako ali drugače pomembne za šolo v tem šolskem letu.Predlog LDN se je po delih obravnaval na sestankih strokovnih aktivov, v celoti pa na pedagoškikonferenci v mesecu septembru. O njem bo nato razpravljal Svet staršev kot posvetovalni organ,dokončno pa ga bo potrdil in sprejel Svet šole OŠ Majšperk ob koncu meseca septembra.Vodstvo šole, vodje aktivov in drugi strokovni delavci šole so dolžni spremljati in vrednotitinačrtovano delo. Na predlog učiteljskega zbora, Sveta šole in na predlog vodstva šole se lahko LDNmed letom dopolni oziroma spremeni.K LDN sodijo naslednji dokumenti:program dela strokovnih aktivov ( pripravili so ga vodje aktivov),program stalnega strokovnega izpopolnjevanja ( pripravil ga je ravnatelj s sodelavci),letne priprave na pouk ( so oddali vsi učitelji),program dela za oddelčno skupnost (razredniki),program interesnih dejavnosti (nosilci),program svetovalnega dela (socialna delavka),program dela knjižnice (knjižničar),program dela šolske prehrane (vodja šolske prehrane, zadolžena oseba).Programi so se oddali ravnatelju v pisni (natisnjeni) in tudi v elektronski obliki do 15. 9. 2010.8

2 TEMELJNA USMERITEV IN PREDNOSTNE NALOGEŽelimo, da bi bila naša šola sodobna, aktualna in vsebinsko bogata. Temeljna usmeritev JZ OŠMajšperk je tradicionalno in kakovostno poučevanje z uporabo sodobnih oblik in metod dela priučenju. Učence želimo opremiti z dobrim, osmišljenim znanjem za življenje, kar jim bo omogočalouspešno nadaljevanje šolanja v hitro se spreminjajoči in zahtevni družbi.JZ OŠ Majšperk se na različnih področjih tesno povezuje z okoljem, v katerem živi in dela, s svojimiaktivnostmi ter dosežki pa želi biti vse bolj prepoznavna tudi v slovenskem merilu. Prav tako pabomo navezovali stiki s sorodnimi šolami na mednarodnem področju.Veseli nas, da smo bili izbrani v 2 projekta: Poizkusnega uvajanja drugega obveznega tujega jezika(nemščine) in Zdrav življenjski slog, katerima bomo posvetili veliko pozornosti.Prizadevali si bomo zagotavljati čim bolj zdrav razvoj vsakega posameznika ter vzgajali učence zaozaveščeno ravnanje z odpadki in s čutom odgovornosti odnosa do okolja - narave.Tako kot do sedaj, bomo tudi v bodoče sprejeli vse študente na njihovo obvezno prakso, kjer bodopod vodstvom naših mentorjev pridobivali izkušnje in znanja iz določenih področij.Učencem želimo ponuditi več, kot jim zagotavlja obvezni program, zato na šoli zravenrazširjenega programa (dodatni in dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, ekskurzije,interesne dejavnosti) želimo izvajati tudi nadstandardni program: uvajanje zgodnjega učenja tujegajezika v prvem in drugem razredu, fakultativni pouk tujega jezika v tretjem in računalništva v drugemrazredu, raziskovalne naloge, interesne dejavnosti zunanjih mentorjev, šole v naravi, plavalne tečaje,delo v različnih projektih, nastope in prireditve, z učenci se pripravljamo in sodelujemo na številnihtekmovanjih iz različnih področij. Prav tako pa je novost v tem šolskem letu poseben individualiziranprogram za delo z evidentiranimi nadarjenimi učenci.Temeljna in prednostna naloga v šolskem letu 2010/2011 bo dvig bralne pismenosti, uvajanje IKtehnologije in drugačnih metodičnih in didaktičnih pristopov k pouku, z namenom postaviti vospredje pomembnost vseživljenjskega učenja, skrb za učence z učnimi težavami, ob tem pa tudinadarjenim ponuditi, ob rednem delu čim več drugih aktivnosti. Strokovni delavci bodo aktivnosodelovali pri nadaljevanju prenove učnih načrtov, kljub temu da je proces trenutno zaustavljen.Posebno pozornost bomo posvetili spremljanju izvedbe programov, pravočasnemu ugotavljanjupomanjkljivosti, intenzivnemu sodelovanju s starši, delu s kolektivom ter s širšim okoljem.2.1 Prednostne naloge:zagotavljanje ustreznih materialnih in varnostnih pogojev za delo v šoli,izvajanje sodobnih metod in oblik poučevanja znotraj vseh predmetnih področij,ustvarjanje spodbudnega učnega okolja,skrb za dobre medsebojne odnose z manj nasilja in veliko strpnosti in spoštovanja,razvijati odgovornost pri učencih za delo v šoli in doma in dajati poudarek pomembnostivseživljenjskega učenja (naučiti, kako se učiti),razvijati odgovornost do lastnega zdravja in zdravega okolja,posebna skrb za učence s posebnimi potrebami in skrb za nadarjene učence,aktivno vključevanje v različne projekte, programe, natečaje,osvestiti učence o pomenu gibanja za zdrav razvoj posameznika,9

izvajanje izobraževanja in spodbujanje samoizobraževanja vseh strokovnih in drugihdelavcev,nadaljnje usposabljanje strokovnih delavcev za uporabo sodobne informacijsketehnologije,spodbujati pomen branja,sodelovanje z Zavodom za šolstvo RS, MŠŠ ter z ostalimi institucijami s področja vzgoje inizobraževanja,sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami v občini in izven nje (CSD Ptuj, Zavod zazaposlovanje Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj in Maribor, Policijska postaja Podlehnik, srednješole in delovne organizacije),kvalitetna priprava na nacionalno preverjanje znanja v okviru pouka v 6. in 9. razredu,priprava in vključevanje učencev v različna tekmovanja z različnih področij,priprava vseh potrebnih internih aktov (popraviti ali dopolniti),prizadevali si bomo, da bodo naši učenci in učenke prijazni, samostojni, kritični,prijateljski, solidarni, iznajdljivi, razmišljujoči, kreativni, inovativni, delovni, predvsem pazadovoljni s seboj in uspešni v vsakdanjem življenju.2.2 Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebamiUčenci s posebnimi potrebami imajo v skladu z individualnim programom dela zagotovljeno dodatnostrokovno pomoč. Zagotovljene so jim prilagoditve pri učenju in preverjanju ter ocenjevanjuznanja, s čimer učencem omogočamo pogoje za doseganje predpisanih standardov znanja. Pripripravi programa sodelujejo tudi starši. Razvoj in napredek otroka spremlja Šolska strokovnakomisija, ki jo sestavljajo: koordinatorica dela z učenci s posebnimi potrebami (specialnapedagoginja), socialna delavka ter učitelji, ki otroka poučujejo.2.3 Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenciIzhaja iz sodobnega pojmovanja nadarjenosti. Šola v sodelovanju s starši opravi najprej evidentiranje,kasneje pa še identificiranje nadarjenih učencev. Nato se izdelajo individualizirani programi zavsakega učenca posebej, ti se realizirajo preko individualiziranih programov, notranje in zunanjediferenciacije in v okviru drugih aktivnosti, ki jih šola organizira: dodatni pouk, interesne dejavnosti,kreativne delavnice, raziskovalne naloge, priprave na tekmovanja in natečaje, preko izbirnihpredmetov …2.4 Trajnostni razvojGre za projekt kot način življenja, katerega glavni namen in cilj je izobraževanje in vzgajanje mladih vodgovorne prebivalce našega planeta, ki se zavedajo, kako pomembno je uresničevanjesonaravnega razvoja. Predvsem gre za spodbujanje h kritičnemu razmišljanju o odnosu do narave.Vse to pa se kaže skozi aktivnosti, kot so:zbiranje odpadnega papirja,ločeno zbiranje odpadkov,zbiranje starih baterij, tonerjev in kartuš,skrb za zelenice v okolici šole in skrb za čisto okolje,skrb za ptice,pomen vode in posledično varčevanje z njo,10

zdrav duh v zdravem telesu (zdrava prehrana, pomen gibanja),moralne in etične vrednote.Projekt se izvaja skozi program Šolske skupnosti.2.5 Projekt - Rastem s knjigoProjekt poteka v okviru MŠŠ, Ministrstva za kulturo ter Zvezo splošnih knjižnic Slovenije. Namen jepredvsem dvigniti bralno kulturo osnovnošolcev, ti dobijo v 7. razredu v lokalni knjižnici eno knjigobrezplačno. Knjižnica učencem predstavi svoje delovanje in načine izposoje gradiv.2.6 Projekt – e- šolaTudi v tem šolskem letu bomo nadaljevali z uvajanjem IK tehnologije. Na šolski spletni strani bomopostavili e-učilnice za vse naše učence. V projektu sodelujejo vsi strokovni delavci šole.2.7 Mednarodni projekt Nasilje je out, mi smo inZaključili bomo z mednarodnim projektom, v katerega je vključenih 10 šol ptujskega območja. Nosilecprojekta je OŠ Cirkovce. Z vsemi nalogami bomo sproti obveščali učence, učenke in starše naše šole.Za našo šolo projekt koordinira Marija Pernek.2.8 Projekt KnjigobubeProjekt je namenjen učencem prvih in drugih razredov, s ciljem, vsem čim bolj približati knjigopredvsem kot množični medij pridobivanja znanja.2.9 Učitelj svetovalec – učencemUčitelji bodo nadaljevali s pogovornimi urami za učence, pri katerih bodo učenci lahko dobili dodatnapojasnila, razlago ali nasvet.2.10 Zlati sončekV okviru projekta učenci prve triade pridobivajo določene sposobnosti, znanja in spretnosti spodročja športne vzgoje. Za uspešno opravljene naloge dobijo medaljo oziroma priznanje.2.11 KrpanProjekt je namenjen učencem 4., 5. in 6. razredov, s katerim nadgrajujejo znanja na športnempodročju, za značko Krpan morajo opraviti določene naloge na športnem področju.2.12 Turizmu pomaga lastna glavaV okviru tega projekta, ki ga organizirata MŠŠ in TZS, učenci na osnovi raziskovalnega pristopaobdelajo in prikažejo določeno področje, ki je značilnega pomena za turizem domačega kraja.2.13 Literarni, likovni in drugi natečajiRazni natečaji so stalnica ali pa se pojavijo na novo med šolskim letom. Naša šola bo sodelovala naštevilnih omenjenih natečajih (naravne in druge nesreče, literarni natečaj Slovenskih železnic,Planica, Bučna dežela, Dišiš mi po pomladi, natečaj DARS-a, Petrola …), na katerih si učenci11

pridobivajo določena nova znanja, se primerjajo in tekmujejo z ostalimi sovrstniki v Sloveniji, kotpotrdilo, da so dobri, prejmejo številna priznanja in nagrade.2.14 Nacionalno preverjanje znanjaUčenci 6. razreda bodo v mesecu maju 2011 s pisnimi preizkusi preverjali znanje izslovenščine, matematike in tujega jezika. Rezultat preizkusa bo služil izključno kot informacija učencuo doseženem znanju, starši pa bodo o številu zbranih točk obveščeni pisno. Preverjanje jeprostovoljno, vendar je naša želja, da se v preverjanje vključijo vsi učenci šestih razredov.Učenci 9. razreda bodo preverjali svoje znanje z nacionalnimi preizkusi iz slovenščine,matematike in tretjega predmeta, ki ga bo v mesecu marcu 2011 določil minister. Znanje bodopreverjali prav tako v mesecu maju 2011. Doseženi rezultati preverjanja bodo vpisani vzaključno spričevalo kot število točk in število doseženih odstotkov.O vseh postopkih in časovni razporeditvi bodo starši učencev šestih in devetih razredov podrobnoseznanjeni na roditeljskem sestanku v mesecu septembru in februarju.Cilj je, da na preverjanju dosežemo nadpovprečne rezultate v primerjavi s slovenskim povprečjem.2.15 Poskusno uvajanje obveznega drugega tujega jezika (nemščine)V okviru tega projekta, ki je pod okriljem MŠŠ in smo bili izbrani, bomo v naslednjem šolskem letuizvajali program poskusnega obveznega drugega tujega jezika v sedmem razredu. Vodja projekta jeučiteljica Lilijana Kamenšek.2.16 ŠKLV prihajajočem šolskem letu bomo nadaljevali s sodelovanjem v vseslovenski športni prireditvi : ŠKL.2.17 Projekt: Policist Leon svetujeProjekt poteka v okviru MNZ in je namenjen učencem petih razredov. Namen projekta je spoznati vsopreventivno delo policije.2.18 Projekti Dan šoleVse tri organizacijske enote bodo pripravile Dan šole.2.19 Koncert zavodovih pevskih zborovV mesecu juniju 2011 bomo izvedli koncert vseh zavodovih pevskih zborov.2.20 Pozdrav pomladiTudi v letošnjem šolskem letu bomo skupaj z občino Majšperk pripravili občinsko prireditev,posvečeno dnevu žena in materinskemu dnevu. Prireditev bo v sredini meseca marca.2.21 Zdrav življenjski slogV mesecu avgustu smo bili uspešni pri pridobitvi projekta »Zdrav življenjski slog«, ki traja do 31.avgusta 2013. V ta projekt so vključene vse tri šole: centralna in obe podružnici. Cilj projekta jezagotavljanje dodatnih ur športne vzgoje vsem učencem naših šol.12

2.22 Naša mala knjižnicaV podružnični šoli Ptujska Gora bodo izvajali projekt: Naša mala knjižnica, s ciljem približati tiskanobesedo našim najmlajšim. Vodja projekta je učiteljica Barbara Rajh.2.23 Berimo skupajV prvem razredu bo učiteljica Andrejka Nemec izvajala projekt Berimo skupaj. V projekt bodo zravenučencev v I. triadi, vključeni tudi starši. V popoldanskem času se bodo izvajale Urice branja.2.24 Zelišča in zdravilne rastlineNa podružnični šoli Stoperce bo potekal projekt »Zelišča in zdravilne rastline«, katerega vodi IdaŽunkovič.2.25 Zdrava šolaV sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja bomo nadaljevali s projektom Zdrava šola. Projektvodi in koordinira Marija Pernek.2.26 Srednjeročni razvojni načrt:zagotovitev široke podpore informacijsko komunikacijske tehnologije,zagotavljanje osebnostne rasti strokovnih delavcev,redna materialna rast (didaktični pripomočki, knjižni fond…),rekonstrukcija vrtca Majšperk,nujna obnovitvena dela na matični šoli in podružničnih šolah Stoperce in Ptujska Gora(zamenjava oken, obnova strešne kritine in fasade ter notranji oplesk na Ptujski Gori,zamenjava oljnega gorilnika in peči na Ptujski Gori in Stopercah, ker le- ta ne ustrezataminimalnim ekološkim standardom , obnova fasade v Stopercah in notranji oplesk v matičnišoli, ureditev pralnice in likalnice za potrebe vrtca v prostorih na Bregu).2.27 Dolgoročna vizija razvoja:prepoznavna pedagoška kakovost strokovni delavcev,inovativna in odprta šola.3 DEJAVNOSTI ZAVODA IN ORGANI ZAVODA3.1 Dejavnosti zavodaPo standardu klasifikacije so dejavnosti zavoda:M/80.101 dejavnost vrtcev in predšolska vzgoja,M/80.102 osnovnošolsko splošno izobraževanje,O/92.511 dejavnost knjižnic,O/92.61 obratovanje športnih objektov,O/70.20 oddajanje lastnih nepremičnin,H/55.51 storitev menz.Dejavnost zavoda se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Zavod opravljajavno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, kot zahteva zakon.13

Zavod izvaja program devetletne osnovne šole in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do9. razreda OŠ. Izdaja spričevala o izobrazbi, kar se šteje kot javna listina.Oddelki vrtca pri OŠ Majšperk izvajajo vzgojno-varstveno delo za predšolske otroke od 11. mesecastarosti do vstopa v šolo in pripravo na šolo.3.2 Organi zavodaORGANI UPRAVLJANJASVET ZAVODARAVNATELJg. Branko LahPomočnica ravnateljaga.Terezija PintarTAJNIŠTVOga. Branka ŽnidarkoRAČUNOVODSTVOga. Ana Krajncga. Silva GorišekSVET STARŠEVSTROKOVNI ORGANIPedagoški zbor-učiteljice 1. triade,- učitelji 2. triade,- učitelji 3. triade,- svetovalna služba- vzgojiteljski zborKnjižnicag. Milan KumerTEHNIČNO IN VZDRŽEVALNO OSEBJESPREMLJEVALKA GIBALNOOVIRANEGA OTROKAga. Marjeta Kozoderc3.3 UstanoviteljUstanovitelj zavoda je Občina Majšperk, ki je na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni listRS, št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), 40. in 41. členZakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/7-UPB5 in 118/06ZUOPP-A) in 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03), sprejel odlok oustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda: Osnovna šola Majšperk.3.3.1 Ime in sedež šoleJavni zavod OŠ Majšperk ima sedež v Majšperku 32b, 2322 Majšperk.V sklop javnega zavoda sodijo:- OŠ Majšperk,14

- podružnična šola Ptujska Gora,- podružnična šola Stoperce,- enota Vrtec Majšperk.3.3.2 Organi upravljanja so:Svet zavoda,ravnatelj,Svet staršev instrokovni organi.3.3.2.1 Svet zavodaZavod OŠ Majšperk upravlja Svet zavoda.Sestavlja ga enajst članov:trije predstavniki ustanovitelja,pet predstavnikov delavcev zavoda,trije predstavniki staršev.Predstavnike staršev izvolijo starši izmed članov Sveta staršev. Predstavnike delavcev zavoda volijodelavci izmed strokovnih, upravno – administrativnih in tehničnih delavcev. Predstavnike zaposlenihizvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah in po postopku in načinu, ki ga določajo zakon inpravila zavoda. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Majšperk.Člani sveta na konstituitivni seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Svet na sejahveljavno odloča z večino glasov svojih članov. Mandat sveta traja štiri leta. Za člana Sveta zavoda jeista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v Svetu zavoda jepovezan s statusom njihovih otrok v zavodu.Predsednica Sveta zavoda je ga. Danica Lorber.Naloge Sveta zavoda so:imenuje in razrešuje ravnatelja (s soglasjem ministra),sprejema programe razvoja zavoda,sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,obravnava poročila o izobraževalni problematiki,odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca,odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnegarazmerja,sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drugi splošni aktizavoda,določa finančni načrt in sprejema zaključne račune,predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,razpisuje volitve predstavnikov delavcev v Svet zavoda,razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda,sprejema program razreševanja presežnih delavcev,odloča o najemanju kreditov,imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah,15

odloča o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih inračunovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del v soglasju z ustanoviteljem,opravlja druge z zakonom in drugimi splošnimi akti določene naloge.3.3.2.2 RavnateljZavod zastopa in predstavlja ravnatelj in je odgovoren za zakonitost njegovega dela. Je pedagoški inposlovodni organ šole. Naloge, ki jih mora opravljati, podrobneje določa 49. člen ZOFVI.Dela in naloge ravnatelja:organizira, načrtuje in vodi delo zavoda,pripravlja program razvoja zavoda,pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo,uresničuje pravice in dolžnosti učencev,vodi delo učiteljskega zbora,oblikuje predlog nadstandardnih programov,spodbuja strokovno izobraževanje in izpolnjevanje strokovnih delavcev,organizira mentorstvo za pripravnike,prisostvuje vzgojno-izobraževalnemu delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev vplačilne razrede v skladu s pravilniki in uredbami,spremlja delo svetovalne in strokovne službe,skrbi za sodelovanje zavoda s starši,obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic otrok in obveznosti učencev,odloča o vzgojnih ukrepih,določa kadrovsko politiko,odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodje podružnic,skrbi za sodelovanje zavoda z zdravstveno službo inopravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.Pedagoško delo ravnateljaPedagoško in svetovalno deloSpremlja delo učiteljev pri pouku, dodatnem in dopolnilnem pouku, interesnih dejavnostih in voddelkih podaljšanega bivanja. Pregleduje šolsko dokumentacijo in usmerja delo pripravnikov inrazrednikov.Svetovalno delo s staršiOrganizira in vodi Zbore staršev in omogoča staršem individualne razgovore.Skupinske oblike instruktivno-svetovalnega dela z učitelji:pedagoške in redovalne konference učiteljskih zborov,pomoč pri načrtovanju dela šolskih strokovnih aktivov,oblikovanje tima za pripravo športnih, naravoslovnih, kulturnih in tehniških dnevovdejavnosti,pomoč in svetovanje pedagoškim delavcem pri izdelavi letne priprave za vzgojnoizobraževalnodelo.Analitično in študijsko delo16

Evalvira delovne načrte učiteljev z realizacijo v dnevnikih, s poročili učiteljev in z lastnimi opažanji.Programiranje dela:usmerja priprave na letni delovni načrt šole,predstavi Letni delovni načrt šole na Svetu zavoda in Svetu staršev,seznani starše na roditeljskih sestankih z bistvenimi usmeritvami iz LDN in opozarja na vlogostaršev v vzgojo-izobraževalnem procesu.Organizacijske in materialne naloge:organizira pouk in drugo delo ob pouku,organizira delo vsem delavcem šole,skrbi za sprotna popravila in nabavo učnih in didaktičnih sredstev,skrbi za redno nagrajevanje delavcev šole (finančne nagrade, Žgečeva priznanja in plakete …).Sodelovanje s strokovnimi delavciSodeluje s socialno delavko in mobilno pedagoginjo pri reševanju vzgojnih, socialnih in učnih težavučencev.Sodelovanje z drugimi institucijami in organizacijami:MŠŠ,ZRSŠ,z županjo Občine Majšperk in z Občinskim svetom občine,z zdravstvenimi organizacijami, CSD, z drugimi šolami, z društvi v občini Majšperk …Delo s pedagoško dokumentacijoskrbi za redno in pravilno izpolnjevanje šolske dokumentacije.Usmerjanje medsebojnih odnosov:v učiteljskem zboru vseh treh šol,med učenci in učitelji ter med učenci in učenkami,med delavci šole,med šolo in starši.Načrtovanje in evidentiranje dela:skrbi, da vsi delavci šole poznajo svoje delo, ga opravijo in ustrezno evidentirajo.3.3.2.3 Delo pomočnice ravnateljaPomoč ravnatelju pri organiziranju poslovanja zavoda in pedagoškega dela:izdela strokovna statistična poročila,pripravlja navodila o hišnem redu za učence in učitelje in spremlja izvajanje,načrtuje in spremlja realizacijo finančnega načrta šole (v sodelovanju z računovodstvom šolein ravnateljem),občasno nadomešča odsotne pedagoške delavce,sodeluje v strokovnem timu, ki ga sestavljajo ravnatelj, pom. ravnatelja, svetovalna delavka,mobilni pedagog in usposobljeni učiteljici za izvajanje DSP,sodeluje v kolegiju ravnatelja, ki ga sestavljajo ravnatelj, pom. ravnatelja, vodji podružnic invodja vrtca,skrbi za pripravo Letnega načrta šole in za izdajo šolske publikacije,skrbi za pripravo pedagoškega poročila šole,piše šolsko kroniko,17

sodeluje v organih upravljanja zavoda,nadomešča ravnatelja v času njegove odsotnosti.Analitično in študijsko delo:analizira učni uspeh in stopnja realizacije delovnega načrta,primerja delovne načrte učiteljev z realizacijo v dnevnikih (s poročili učiteljev in z lastnimiopažanji),analizira letne in dnevne priprave učiteljev,analizira programe dela interesnih dejavnosti,analizira stopnje realizacije predmetnika in učnih načrtov,izdela poročila za ZRSS, ustanovitelja ter druga poročila o delu šole.Opravlja druga dela po navodilih ravnatelja.3.3.2.4 Delo pedagoških vodij obeh podružničnih šolDelo vodij podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce je enako pedagoškim nalogam ravnatelja.Vodita kroniko šole in skrbita za šolsko dokumentacijo. Izvršujeta sklepe Sveta šole, ki se nanašajo nadelo podružničnih šol in skrbita za zakonitost dela.3.3.2.5 Svet starševZa organizirano uresničevanje interesa staršev je v zavodu oblikovan Svet staršev šole. Njegov sestavje takšen, da ima v njem vsak oddelek enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na 1. roditeljskemsestanku oddelka v tekočem šolskem letu. Svet staršev imata tudi podružnični šoli Ptujska Gora inStoperce ter vrtec Majšperk. Svet staršev ima toliko članov, kolikor je oddelkov na šoli plus štirjepredstavniki vrtca.Svet staršev razpravlja o vseh vprašanjih iz življenja in dela zavoda ter oblikuje stališča, ki jihzastopajo starši na roditeljskih sestankih. Daje predloge in pobude učiteljskemu in vzgojiteljskemuzboru zavoda.Prvi sklic Sveta staršev opravi ravnatelj.Predsednica Sveta staršev je ga. Valerija Grobelšek.Dela in naloge sveta staršev:predlaga soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,predlaga nadstandardne programe,daje mnenje o programu razvoja zavoda in letnem delovnem načrtu,razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,voli predstavnika v Svet zavoda,opravlja naloge v skladu z zakonom.4 ORGANIZIRANOST4.1 Šolski okolišV OŠ Majšperk se vključujejo učenci in učenke iz območja Občine Majšperk.V matično šolo Majšperk se vključujejo učenci iz vasi oziroma naselij: Majšperk, Breg, Jelovice,Koritno, Lešje, Medvedce, Sestrže, Naraplje, Planjsko, Preša, Sitež, Skrblje, Stanečka vas in SpodnjaSveča.18

Podružnično šolo Ptujska Gora obiskujejo učenci in učenke iz Doklec, Janškega Vrha, Podlož, PtujskeGore, Slap, Bolečke vasi in Stogovc.Podružnično šola Stoperce obiskujejo učenci iz naslednjih vasi: Grdina, Stoperce, Dol pri Stopercah,Kupčinji Vrh in Zgornja Sveča.4.2 Prevoz v šoloUčenci, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km, imajo zagotovljen prevoz v šolo in domov. Zagotovljenprevoz imajo tudi učenci, ki imajo do šole manj kot 4 km, vendar nimajo varne poti.4.3 Varna pot v šoloOtroci in mladostniki v cestnem prometu sodelujejo kot pešci, kolesarji, potniki v osebnih vozilih inavtobusih, kasneje pa tudi kot vozniki koles z motorjem.Razredniki so na roditeljskih sestankih dolžni opozoriti starše, naj spodbujajo otroke k pravočasnemuodhodu v šolo, učenci naj hodijo po pločniku, sicer pa po levi strani vozišča (v nasprotni smeri kotpoteka promet).Prvošolčka starši pospremijo do šolskih vrat učilnice in ga vedno znova poučujejo o nevarnostih vcestnem prometu. Pokažejo naj mu, kje in kako varno prečka cesto. Prvošolčki v šolo nosijo rumenorutico in po potrebi tudi kresničko.Ne pozabimovarnost v prometu ni le en nasvet ali opozorilo starša, ampak pomeni način življenja. Šola instarši s svojim ravnanjem, zgledom in s prometno vzgojo skupaj oblikujemo varne oblikeravnanja v prometu;starši naj skupaj z otrokom načrtujejo pot v šolo. Vedno izberite najvarnejšo in ne najkrajšopot;starši morajo poskrbeti, da bo otrok do sedmega leta imel ustrezno spremstvo na poti v šoloin domov. Spremljevalci so lahko tudi otroci starejši od 10 let, če soglašajo starši prvošolca instarši otroka – spremljevalca.Obvestilo o izvajanju pouka izven šolskega prostora (na drugi lokaciji)Na podlagi Pravilnika o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št.64/99) v skladu z 8alinejo 13. člena, starše vsako leto z obvestilom obveščamo, da pri posameznih predmetih nekatereučne enote (ure pouka) izpeljemo izven šolskega prostora.V skladu s cilji učnih načrtov, ki jih učenci usvajajo pri posameznem predmetu, učitelji/-ice načrtujejov svojih letnih pripravah za pouk takšne didaktične in metodične prijeme, ki učence in učenkemotivirajo k aktivnostim in s tem zagotavljajo možnost za učenje učencev in učenk, ki imajo pri le-tehaktivno in odgovorno vlogo:raziskovalno učenje,reševanje problemov,terensko delo,učni sprehodi,ogledi krajevnih razstav, znamenitosti, posebnosti …V zvezek posameznega predmeta učenec/-ka na pobudo učitelja/-ice zapiše: dan, predmet in vsebinoučne enote, ki se bo izvajala izven šolskega prostora.Starši so dolžni poskrbeti, da bo njihov otrok vremenu in vsebini primerno obut in oblečen.19

4.4 Strokovni organiStrokovni organi so:učiteljski zbor,vzgojiteljski zbor,oddelčni učiteljski zbor,strokovno aktivi inrazrednik.4.4.1 Učiteljski in vzgojiteljski zborSestavljajo ga strokovni delavci zavoda inobravnavajo ter odločajo o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,dajejo mnenje o Letnem delovnem načrtu,predlagajo uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,odločajo o posodobitvi programov vzgoje in izobraževanja ter o njihovi izvedbi v skladu spredpisi,dajejo mnenje o predlogu za ravnatelja in pomočnika ravnatelja,odločajo o vzgojnih ukrepih,opravljajo druge naloge v skladu z zakonom.Sklic učiteljskega ali vzgojiteljskega zbora opravi ravnatelj, tudi na pobudo učiteljev oziromavzgojiteljic.4.4.2 Oddelčni učiteljski zborSestavljajo ga učitelji/-ice, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v oddelku:obravnavajo vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,oblikujejo program dela z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki teže napredujejo,odločajo o vzgojnih ukrepih,opravljajo druge naloge v skladu z zakonom.Sklic oddelčnega ali razrednega učiteljskega zbora opravi razrednik na pobudo učiteljev.4.4.3 Strokovni aktiviSestavljajo ga učitelji istega predmeta oziroma učitelji sorodnih predmetnih področij, povezani pohorizontali in vertikali kurikuluma.Obravnavajo:problematiko predmeta oziroma predmetnega področja,usklajujejo merila za ocenjevanje,dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela,obravnavajo pripombe staršev in učencev,opravljajo druge strokovne naloge, določene z Letnim delovnim načrtom šole.Strokovni aktiv v vrtcu sestavljajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic.Obravnavajo:vzgojno delo,dajejo ravnatelju predloge za izboljšanje vzgojnega dela,obravnavajo pripombe staršev,20

opravljajo druge strokovne naloge, določene v Letnem delovnem načrtu.Organizacijske naloge aktiva:izdelajo program dela šolskih aktivov,pripravijo mrežni načrt za usklajeno in z zakonom opredeljeno ocenjevanje pisnih izdelkov zaobe ocenjevalni obdobji,izvajajo zadolžitve ob prireditvah in tekmovanjih.Študijsko analitične naloge:Opravijo analizo:učnega uspeha ob vsaki redovalni konferenci,vzgojnih dejavnosti šole – vsak mesec,ocenjevanja na šoli – ob ocenjevalnih obdobjih,realizacijo kulturnih, naravoslovnih in športnih dni,poklicnega usmerjanja in svetovanja – zadolžena je socialna delavka,prometne varnosti.4.4.3.1 Sestava strokovnih aktivovI. triada II. triada III. triadaJelka TrafelaSonja ŠterbalDanica LorberMilena Širec Draga Krošel Marjetka KotnikJadranka Frlež Katja Kelenc Milan KumerSLOAndrejka Nemec Jadranka Frlež Jadranka FrležJelka Rakovec Mirica Marinič Slavica Taciga - vodjaBarbara Rajh Barbara Rajh - vodja Sonja ŠterbalBarbara VedlinVesna KoržeDanica Pompe Klaudija Murko Martina GrobelnikTJ Maruška VekjedLilijana KamenšekOPBAndrejka Nemec - vodjaKatja PredikakaKlavdija MurkoRajko JurgecMarija VuzemStrokovno svetovalni delavciTadeja Lesjak - vodjaMarija PernekMilenka KovačecTatjana PeršuhMATNITŠVZD in UMarjetka KotnikEvelin Brglez - vodjaTerezija PintarSlavica TacigaMira MariničJelka RakovecTatjana Peršuh - vodjaNada PlanincMatjaž KranerSonja ŠterbalDraga KrošelJože RežekEvelin BrglezDarko KafelSandra PišekBarbara RajhVesna KoržeDarko SupančičMilenka KovačecJanko MariničStankaErjavecMarjetka KotnikKlavdija Murko21

Strokovni aktivi se sestajajo praviloma po naslednjem urniku:a) Aktiv 1. triade ob ponedeljkih.b) Aktiv 2.triade in OPB ob torkih.c) Ostali aktivi v sredo, četrtek ali petek.4.4.4 RazrednikRazrednik usklajuje delo v Oddelčni skupnosti, sodeluje z vsemi strokovnimi delavci, starši in drugimi.V svojem letnem delovnem načrtu načrtuje spremljanje pouka in drugega dela z učenci v oddelku.Načrtuje vodi in usmerja razredne ure, skupne in individualne razgovore s starši in učenci, oddelčneali razredne roditeljske sestanke in spremlja realizacijo sprejetih sklepov. Pri načrtovanju upoštevaposebnosti razvoja in kolektivnega dela učencev in učenk. Usklajuje vzgojne usmeritve z vzgojnimnačrtom šole.Naloge razrednika:sodeluje pri konstituiranju Oddelčne skupnosti,ureja pedagoško dokumentacijo in jo vestno, sproti ter pravilno izpolnjuje – dnevnik,redovalnica, matični knjiga, matični list, imenik …upošteva dogovorjene roke za izdelavo poročil, programov,izdela in realizira vzgojni načrt oddelka,spremlja učence na ekskurzije, delovne akcije, dneve dejavnosti ter realizira naloge, za katereje zadolžen,analizira učni uspeh v oddelku in predlaga ukrepe za izboljšanje,sodeluje in pripravlja individualne programe za učence s posebnimi potrebami, skupaj sstrokovnim timom.4.5 Osnovna organizacija poukaV šolskem letu 2010/2011 obiskuje OŠ Majšperk 301 učenec v 18-ih oddelkih po programudevetletne osnovne šole. Pouk na podružničnih šolah Ptujska Gora in Stoperce poteka v dvehkombiniranih oddelkih. Podaljšano bivanje je organizirano za učence od 1.- 5. Razreda, tako namatični šoli, kot na obeh podružnicah, v 6-ih oddelkih.Jutranje varstvo imamo organizirano za učence 1. in delno tudi 2. razreda, dve uri na dan odponedeljka do petka, (od 6.20 do 8.20) na matični šoli Majšperk in podružnični šoli Ptujska Gora, napodružnični šoli Stoperce pa od 7. do 8. ure in 20 minut.Na šoli je zaposlenih 33 strokovnih delavcev in mobilni specialni pedagog iz OŠ Ljudevita Pivka.Šolo vodi ravnatelj Branko Lah.Večina učencev sodi v naš šolski okoliš.Pouk je enoizmenski in se začne s prvo uro ob 8.20, zaključi pa s šesto uro ob 13.45 oziroma sedmouro ob 14.35. Za učence od 6. do 9. razreda je do začetka pouka zjutraj in do razvoza domovorganizirano varstvo vozačev, učenci od 1. do 5. razreda pa ostanejo v oddelkih podaljšanega bivanja.Dodatni in dopolnilni pouk ter obvezni izbirni predmeti se izvajajo večinoma sedmo šolsko uroali pa v času predure od 7. 30 do 8.15, kakor tudi ure oddelčne skupnosti, pevskega zbora ali zaradizapolnitve urnika izbirni predmeti. V prvih razredih bo zraven učiteljic razredničark pri polovici ur (10ur tedensko) prisotna še druga strokovna delavka.Za učence 1. razreda je organizirano tudi JUV; in sicer od 6.20 do 8.20. Če pa bo kateri odučencev 2. razreda potreboval JUV, se bo lahko pridružil skupini JUV. Poleg tega imamo šeorganizirane oddelke (6) podaljšanega bivanja, (štiri čiste in 2 kombinirana oddelka) za22

učence od prvega do petega razreda; in sicer v tedenskem obsegu 132 ur. OPB bo organiziran do14.45. Za učence prvih razredov pa do 16. ure V času podaljšanega bivanja se učenci zravensamostojnega učenja in opravljanja domačih nalog udeležujejo tudi različnih aktivnosti, ki jih vodijonaši učitelji, nekatere pa tudi zunanji (interesne dejavnosti, pevski zbor, plesne vaje …).Interesne dejavnosti (ID) potekajo večinoma po pouku, učenci od 1. do 5. razreda pa obiskujejo ID včasu podaljšanega bivanja.Delovni urnikDelovni urnik podaljšanega bivanjaUra Od do Od Do Učno-vzgojna aktivnostpredura 7. 30 8.15 11. 50 12. 40 Neusmerjen prosti čas1. 8. 20 9. 05 malica 12. 40 13. 00 Kosilo, neusmerjen prosti čas2. 9. 25 10. 10 13. 00 13.50 Neusmerjen prosti čas3. 10. 15 11. 00 13. 50 14.40 Samostojno učenje4. 11. 05 11. 50 14. 40 15.30 Samostojno učenje5. 11. 55 12. 40 kosilo 15. 30 16. 00 Neusmerjen prosti čas6. 13. 00 13. 457. 13.50 14. 358. 14. 40 15. 254.5.1 Osnovni podatki o oddelkih in številu učencevOddelki na OŠ Majšperk v šolskem letu 2009/10:1. triadarazred razrednik učenciM Ž ∑ učilnica1. a Andrejka Nemec 8 10 18 UP/12. a Jadranka Frlež 10 7 17 UP/23. a Jelka Rakovec 9 9 18 UP/3∑ 27 26 532. triadarazred razrednikučenciM Ž ∑ učilnica4. a Mira Marinič 10 10 21 UN/205. a Draga Krošel 10 8 18 UN/175. b Sonja Šterbal 11 7 18 UN/196. a Darko Kafel 10 9 19 UN/6. b Milenka Kovačec 8 9 18 UN/18∑ 49 43 923. triadarazred razrednikučenciM Ž ∑ učilnica7. a Tatjana Peršuh 8 8 16 UN/87. b Marjetka Kotnik 5 10 15 UP/8. a Nada Planinc 12 9 21 UN/138. b Jože Režek 11 10 21 UN/169. a Evelin Brglez 8 8 16 UN/119. b Sandra Pišek 5 9 15 UN15∑ 3. triada 49 54 10323

OŠ Majšperk∑ 1., 2. in 3. triadaM Ž ∑126 123 249Podružnična šola Ptujska Gorarazred razrednik učenciM Ž ∑ učilnica1. c Jelka Trafela 2 5 7 42. c Jelka Trafela 2 6 9 43. c Barbara Rajh 6 1 7 54. c Barbara Rajh 4 2 6 5∑ Ptujska Gora 14 14 28Podružnična šola Stopercerazred razrednik učenciM Ž ∑ učilnica1. d Milena Širec 0 2 2 42. d Milena Širec 2 3 5 43. d Vesna Korže 4 4 8 54. d Vesna Korže 2 4 6 5∑ Stoperce 8 13 21OŠ Majšperk∑ VSIM Ž ∑126 123 24914 14 288 13 21149 152 2984.6 Podatki o delavcih in njihovi delovni obveznosti4.6.1 Vloga in naloge učitelja119. člen ZOFVI pravi: »Delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela zučenci (v nadaljnjem besedilu – učna obveznost), pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanjeizdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.«Priprava na pouk obsega:sprotno vsebinsko in metodično pripravo,pripravo didaktičnih pripomočkov.Drugo delo obsega:sodelovanje s starši,sodelovanje v strokovnih organih šole,opravljanje nalog razrednika,organizirano strokovno izobraževanje,zbiranje in obdelavo podatkov, v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega dela indrugega dela,mentorstvo pripravnikom,24

urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic,telovadnic, igrišč, nasadov…,organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerihsodelujejo otroci,pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jihorganizira šola inopravljanje drugih nalog, določenih z Letnim delovnim načrtom.Naloge učitelja, določene z LDN so:vodi učno-vzgojni proces,pripravlja letne in sprotne učno-vzgojne programe,spremlja, vrednoti in ocenjuje uspešnost učencev,pripravlja in vodi razredne roditeljske sestanke ter govorilne ure,se nenehno samoizobražuje in izpopolnjuje,pripravlja analize, poročila, statistike,skrbi za estetski videz učilnice in šole v celoti,predstavlja svoje delo širši javnosti,vodi interesne dejavnosti,je mentor mladim raziskovalcem,vodi dneve dejavnosti,pripravlja razredne sestanke in okrogle mize,skupaj z učenci pripravlja odprte roditeljske sestanke in govorilne ure,sodeluje s šolsko svetovalno službo,sodeluje z ravnateljem šole,udeležuje se vseh učiteljskih sej in konferenc, delovnih sestankov, aktivov,predlaga organizacijske in vsebinske spremembe,je mentor študentu,je mentor pripravniku,da svoj letni delovni načrt za vzgojno-izobraževalni delo izdela do 15. septembra tekočegašolskega leta in da na njegovi osnovi oblikuje vsebinsko in metodično pripravo na pouk indrugo delo,da njegova priprava na pouk in na druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti, v obsegu učnegasklopa, teme ali enote, vsebuje operacionalizirane cilje in naloge, vsebinsko razčlenitev učnesnovi, utrjevanje in preverjanje, nove pojme, oblike in metode dela, aktivnost učencev inučitelja, učna sredstva in pomagala, ki so potrebni za notranjo diferenciacijo vzgojnoizobraževalnegadela,pedagoški delavci pišejo sprotne priprave na pouk za vse ure neposrednega vzgojnoizobraževalnegadela. Pri redni ali izredni hospitaciji so jih dolžni predložiti ravnatelju šole,inšpektorju ali svetovalcu.po nalogu ravnatelja opravlja dela in naloge, vezane na vzgojno-izobraževalno delo.25

4.6.2 Spremljava pouka – hospitacijeV šolskem letu 2010/11 bodo hospitacije pri pouku potekale vse šolsko leto. Vsak teden od mesecaoktobra naprej bodo ravnatelj in drugi strokovni delavci aktiva učiteljev, prisostvovali pouku prinajmanj dveh učiteljih, po mesečnem razporedu (seznam za tekoči mesec bo visel na tabli vzbornici). Pogosteje in večkrat bo ravnatelj hospitiral pri učiteljih začetnikih in mlajših, pa tudi tam,kjer se bodo pojavile kakšne težave. Po potrebi lahko ravnatelj pride v razred kadarkoli kot izredniobisk.Pri spremljavi pouka bomo dali poudarek uvajanju novosti in vključevanje sodobnih, predvsemaktivnih oblik in metod dela pri pouku ter skrb za učence z učnimi težavami. Po hospitaciji se bopregledala tudi zakonsko opredeljena dokumentacija učitelja, predvsem Letni delovni načrt učitelja.Strokovni aktivi tekom leta pripravijo medsebojne hospitacije - vsak učitelj vsaj eno uro za kolege alikolega, odvisno od urnika učiteljev.4.6.3 Učitelji za dodatno strokovno pomočV šolskem letu 2010/11 bomo za opravljanje dodatne strokovne pomoči (zaradi velikega obsega ur),pri predmetih slovenščine, matematike in angleščine izkoristili možnost sodelovanja z učitelji izdrugih zavodov. Tako bosta izvajali dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, primatematiki, slovenščini in angleščini, profesorici Maruška Vekjed in Slavica Taciga. Maruška Vekjed vobsegu 10,5 ur in Slavica Taciga v obsegu 9,5 ur. Ves preostali fond ur pa bodo opravili naši učitelji.Priprava na vzgojno-izobraževalno delo:izvaja priprave na individualno delo;pripravlja didaktične pripomočke za delo z učenci, v skladu s pravili stroke.Neposredno izvaja vzgojno-izobraževalno delo:sodeluje pri pripravi, spremljanju in evalvaciji individualiziranega programa;individualno in skupinsko pomaga otrokom pri izvajanju programa;prepoznava in razvija otrokova močna področja;opazuje in spremlja otroka v smeri prepoznavanja njegovega učnega stila;pripravlja odprte učne ure za starše;izbira posebne metode dela in pomoči pri obvladovanju učne snovi;pomaga pri usmerjanju v aktivnost, otrokom zagotavlja neposredno učno pomoč;nudi jim dodatno razlago, spodbudo, pohvalo, pomoč pri krepitvi samozaupanja, prirazvijanju pozitivne samopodobe, pomaga jim pri lažji vključitvi v razredno skupnost.Opravlja drugo delo v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom:sodeluje z učitelji in razredniki obravnavanih otrok;sodeluje s starši;sodeluje s šolsko svetovalno službo in z vodstvom šole;sodeluje z drugimi ustreznimi ustanovami;sodeluje v strokovnih in drugih organih zavoda.4.6.4 Svetovalna službaSvetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom zavoda pri načrtovanju, spremljanju inevalvaciji razvoja zavoda, pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in pri poklicnem svetovanju.

Vloga in naloge svetovalne delavke:Temeljna področja dela:dela s šolskimi novinci, dela z učenci s posebnimi potrebami in dela z nadarjenimi učenci terpoklicno usmerja učence naše šole,osebno in skupinsko svetuje učencem in staršem,obravnava učno, vedenjsko in socialno problematiko učencev,odkriva in spremlja učence s posebnimi potrebami (nadarjeni učenci, učenci z učnimitežavami …),predava za starše in vodi delavnice za starše,sodeluje z učitelji,sodeluje pri individualnih in skupinskih pogovorih z učenci in starši,sodeluje z vodstvom šole:- pri novih oblikah in metodah dela,- na strokovnih srečanjih,- na redovalnih konferencah,povezuje šolo z drugimi institucijami,analizira aktualne pojave na šoli (nasilje, disciplina),preventivno dela s starši in učenci,koordinira okrogle mize, koordinira sestanke Šolske skupnosti in Otroškega parlamenta termladinskih delavnic,izdela razvojne in sleditvene študije,sodeluje na seminarjih in posvetih,preglejuje strokovno literaturo,analizira šolsko svetovalno delo,sodeluje na študijskih skupinah in v šolskem strokovnem aktivu,vodi dnevnik dela,vodi zbirke osebnih podatkov,sestavlja dopise, poročila, sezname, vabila,vodi statistiko o učencih,opravlja druga dela po nalogu ravnatelja.4.6.5 Program vzgojno- izobraževalnega dela z nadarjenimi učenciV letošnjem šolskem letu bomo začeli izvajati poseben program za nadarjene učence, in sicer napodročjih, na katerih so bili le-ti identificirani kot nadarjeni. Razdeljeni so na področje družboslovjain naravoslovja v drugi in tretji triadi. Program dela bo za vsako skupino prilagojen, učenci pa bodoimeli individualizirane programe. Ker je ta program v nekaterih pogledih tudi nadstandarden, bo zanjpotrebna tudi participacija staršev. Višina prispevka bo določena, ko bodo programi za delo znadarjenimi učenci potrjeni.Dela in naloge, ki se vežejo na delo z nadarjenimi učenci, vodi ga. Marija Pernek.4.6.6 Šolska knjižnica - knjižničarZbira knjižnična gradiva, jih strokovno obdeluje, hrani, predstavlja jih učencem in zaposlenim in jimjih izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot del vzgojno-izobraževalnega dela našoli.Vodi Učbeniški sklad.27

Vloga in naloge knjižničarjaStrokovno delo v knjižnici:nabavlja knjige za šolo,strokovno obdeluje knjižnično gradivo,seznanjanje učitelje z novostmi v strokovni literaturi,predstavlja leposlovno in strokovno literaturo učencem,vodi statistiko knjižničnega gradiva,odpiše knjižnično gradivo in izvede inventuro,izposoja knjižnično gradivo, učencem in učiteljem,pripravlja knjižne razstave,vodi ure pravljic in organizira literarne večere,skrbi za učbeniški sklad,pripravlja učencev za sodelovanja v kvizih ali na tekmovanjih,vodi Bralno značko,sodeluje v različnih projektih šole,izdaja šolsko glasilo.Pedagoško delo v knjižniciMed temeljne cilje vzgojno-izobraževalnega dela spadajo tudi poznavanje knjižnično-informacijskihznanj. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v osnovni šoli, so tiste kompetence, kimu omogočajo vseživljenjsko učenje, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli inzaznav.Knjižnično-informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti, s poudarkom nauporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnostpridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.Cilji in vsebine knjižničnih-informacijskih znanj so vpeti v obdobje od 1. do 9. razreda osnovne šole.Njihovemu izvajanju so namenjene štiri pedagoške ure na leto.Knjižnično -informacijska znanja izvaja knjižničar, skupaj z učitelji drugih predmetnih področji.Splošni cilji:navajati učence na knjižnično okolje in na vzdušje knjižničnega prostora ter zavzematipozitiven odnos do knjižnice, njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, namotivaciji za branje in na estetiki prikazanega gradiva,učiti učence uporabiti knjižnično gradivo in druge informacijske vire kot učinkovito strategijoza reševanje problemov,razvijati različne spretnosti in sposobnosti, ki vodijo v knjižnično kompetentnost.Individualno delo z uporabniki knjižniceIndividualno biblio-pedagoško delo poteka vsak dan od 7.30 do 8.15 in od 12.00 do 14. 15 za učence.Za potrebe pouka lahko učenci in učenke ter učitelji uporabljajo knjižnico od 7.30 do 14.00.Biblio-pedagoško delo obsega:individualno svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo knjižničnega gradiva,pomoč učencem in učiteljem pri iskanju literature za individualno uporabo, iskanje informacijza izdelavo domačih nalog, iskanje gradiva za zapis seminarskih nalog, iskanje gradiva zaučiteljevo pripravo na pouk in druge oblike strokovnega dela,skupinsko biblio-pedagoško svetovanje, kjer učenci spoznavajo knjižnični fond in drugeinformacijske vire v šolski knjižnici, se seznanjajo z bibliografskimi podatki knjižničnega28

gradiva in posredno spoznavajo bibliografijo kot znanstveno vedo, spoznavajo primarne insekundarne informacijske vire ter uporabljajo globalno informacijsko omrežje kot orodje zapridobivanje informacij in podatkov.4.6.7 Šolska skupnost in Otroški parlamentV šolskem letu bo ob ustaljenih vseslovenskih aktivnostih Otroški parlament našega zavoda, ki ga vodiin usmerja učiteljica Marjeta Kotnik, skupaj z mentoricama iz obeh podružničnih šol, razpravljal oaktualni temi na državni ravni: Vpliv medijev in družbe na oblikovanje samopodobe mladostnikov.TIM:Marjetka Kotnik – mentorica na OŠ Majšperk,Barbara Rajh – mentorica na OŠ Ptujska Gora,Katja Predikaka – mentorica na OŠ Stoperce.Program dela Šolske skupnosti temelji na:7. členu, II. Uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti učenca, kar je zapisano vPravilniku o pravicah in dolžnostih učencev v Osnovni šoli, objavljeno v Šolskih pravilih,Ljubljana, 1996,Vzgojnem načrtu Osnovne šole Majšperk, september 2009,predlogih in novih idejah Oddelčnih skupnosti za šolsko leto 2010/2011.Cilji delovanja Šolske skupnosti:Znanje je naša največja vrednota. Zato ga bomo pridobivali, razvijali in spreminjali vustvarjalno delo in čim večje in boljše ocene. Tekmoval bo vsak sam s seboj, svoj značaj borazvijal v osebnost.Vse učitelje in delavce šole ter vse učence bomo spoštovali in bomo strpni do drugačnihod nas. Vsak ima na svetu svoj košček prostora in na vsakega sonce enako sije. Vsak imana svetu svoje poslanstvo.Z vsemi učenci JZ OŠ Majšperk bomo sodelovali pri projektih, prostovoljnih akcijah, prihumanitarnih akcijah, ustvarjalnih delavnicah, na zanimivih predavanjih, na skupnihrazrednih urah vseh oddelčnih skupnosti kot oblikah zasedanja Otroškega parlamenta inrazvijali bomo prijateljstva ter krepili ustvarjalno klimo na šoli.Teoretična izhodišča Vzgojnega načrta JZ OŠ Majšperk bomo izvedli v praktičnem šolskemživljenju.Veseli bomo vseh idej učencev, katere bodo izboljšale in polepšale naše šolsko sobivanje.Obravnavali bomo razpisano temo na Šolskem, Občinskem in Državnem otroškemparlamentu: Vpliv družbe in medijev na oblikovanje samopodobe mladostnikov.Podružnični šoli bosta delali po svojem specifičnem programu in s pomočjo svojihmentoric.Sestanki predstavnikov Šolske skupnosti bodo potekali 1 x mesečno.Vsak mesec bodo Oddelčne skupnosti oddale predloge in želje glede življenja učencev našoli Šolski skupnosti v obravnavo na mesečnih sestankih.Razvijali bomo prostovoljno ustvarjalno delo učencev.29

4.6.7.1 Program Šolske skupnostiProgram dela Šolske skupnosti in Otroškega parlamenta je priloga temu dokumentu.30

5 PREDSTAVITEV PROGRAMA5.1 Predmetnik za devetletno osnovno šolo

5.2 Oblike diferenciacije v šolskem letu 2010/11Na podlagi 40. člena Zakona o osnovni šoli (UL RS št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 60/60) inPravilnika o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (UL RS 63/06) ter na predlog ravnateljaJavnega zavoda OŠ Majšperk, je Svet zavoda, na svoji 18. redni seji, 19. 06. 2009 soglasno sprejelSKLEP O IZVAJANJU OBLIK DIFERENCIACIJE PRI POSAMEZNIH PREDMETIHPredmet Oblika diferenciacije Razred in oddelek Št. ur nivojskega poukaSLOVENŠČINAMATEMATIKAANGLEŠČINA5.3 Razširjen programNivojski pouk vhomogenih skupinahNivojski pouk vhomogenih skupinah4. a 1 (od aprila)5. a 15. b 16. a 16. b 17. a/b 18. a/b 3,59. a/b 4,54. a 1 (od aprila)5. a 15. b 16. a 46. b 47. a/b 48. a/b 49. a/b 4Notranja diferenciacija 4. a 2Notranja diferenciacija 5. a 3Notranja diferenciacija 5. b 3Notranja diferenciacija 6. a 4Notranja diferenciacija 6. b 4Nivojski pouk vhomogenih skupinah7. a/b 48. a/b 39. a/b 3Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesnedejavnosti in šole v naravi. V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.5.3.1 Urnik jutranjega varstvaOŠ Majšperkdan ura učiteljicaOd ponedeljka do petka 6.30 – 8.20 Danica PompePodružnična šola Ptujska Goradan ura učiteljaOd ponedeljka do petka 6.20 – 8.20 Milan Kumer in Jelka Trafela

Zaradi premajhnega vpisa v 1. razred na Podružnični šoli Stoperce smo izgubili ure jutranjega varstva,kljub temu pa bomo z nekaj notranjih rezerv in angažiranostjo učiteljic otrokom zagotovili jutranjevarstvo v enakem obsegu kot prejšnja leta.Podružnična šola Stopercedan ura učiteljicaOd ponedeljka do petka 7.00 – 8.20 Milena Širec, Katja Kelenc, Vesna Korže5.3.2 Jutranje varstvo vozačevdan ura učiteljponedeljek 7. 30 – 8. 15 Po razporedutorek 7. 30 – 8. 15 Po razporedusreda 7. 30 – 8. 15 Po razporedučetrtek 7. 30 – 8. 15 Po razporedupetek 7. 30 – 8. 15 Po razporedu5.3.3 Podaljšano bivanjePodaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga šola organizira po pouku(od 11.50 do 16.00) in je namenjeno učencem razredne stopnje ( od 1. do 5. razreda).Vanj se učenci vključujejo prostovoljno, s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določi šola.Cilji dejavnosti podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi ciljipouka. Vsebine dejavnosti v podaljšanem bivanju izhajajo iz vzgojno-izobraževalnih ciljev pouka inciljev posameznih dejavnosti ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev in njihovih staršev.Delo v podaljšanem bivanju se prepleta skozi naslednje dejavnosti:kosilo,sprostitvena dejavnost,samostojno učenje,ustvarjalno preživljanje časa.5.3.3.1 Splošni cilji podaljšanega bivanja so:zagotoviti spodbudno, zdravo in varno psiho-socialno in fizično okolje za razvoj in izobraževanjeučencev;omogočiti učencem redno, samostojno in uspešno opravljanje obveznosti za šolo in jim v primerupotrebe nuditi ustrezno strokovno pomoč;omogočiti skupno načrtovanje in izbiranje aktivnosti in s tem sooblikovati program posameznedejavnosti;omogočiti učencem razumevanje pomena vednosti in znanja za odraščanje in osebni razvoj;omogočiti razumevanje pomena kakovostnih odnosov v skupini vrstnikov za dobro počutje inskupne dosežke.33

5.3.3.2 Izobraževalni cilji podaljšanega bivanja:učenci v podaljšanem bivanju vadijo in utrjujejo snov, pridobljeno pri rednem pouku,sposobnejši učenci samostojno rešujejo domače naloge in ko te končajo, še dodatne naloge,učenci, ki imajo težave, rešujejo domačo nalogo s pomočjo učitelja ali sošolcev,učenci ob tem urijo, utrjujejo, preverijo, ponovijo in tudi poglobijo svoja znanja.5.3.3.3 Vzgojni cilji podaljšanega bivanja:Vzgojne cilje bomo dosegali predvsem v usmerjenem prostem času, saj bomo ta čas namenililikovnim, glasbenim, športnim, raziskovalnim in literarnim dejavnostim. Pri usmerjenem prostemčasu se učitelj podaljšanega bivanja posveti otrokom in njihovim željam. V tem času učenci: rišejo,slikajo, modelirajo, lepijo, barvajo, ilustrirajo, pojejo, plešejo, poslušajo, opazujejo, se igrajo,tekmujejo, raziskujejo, pišejo ...Preko nalog se bodo navajali na skupinsko delo in vztrajnost, trudili se bodo, da bodo strpnido vrstnikov in odraslih.Spoštovali bomo delo vsakega posameznika po principu: vsak zna nekaj najbolje.Dejavnosti v podaljšanem bivanju bodo spodbujale in navajale na koristno izrabo prostegačasa, učenci se bodo učili organizirati svoj prosti čas tako, da jim bo zraven časa za šolo,ostalo še dovolj časa za igro in hobije.5.3.3.4 Sprostitvena dejavnostSprostitvena dejavnost je namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev in seodvija v aktivni in pasivni obliki. Sprostitvene aktivnosti se časovno ujemajo z biološko manjšoaktivnostjo\sposobnostjo učencev. Po možnosti bodo organizirane neposredno po kosilu. V tem časuse učenci spočijejo in si naberejo novih moči za delo. Učitelj zagotovi pogoje za sprostitev in pri temučence spodbuja, jim svetuje, se dogovarja in sodeluje z njimi.Osnovne dejavnosti za dosego ciljev so:igra (športne, družabne, razvedrilne, socialne, rajalne in opazovalne igre);likovno ustvarjanje;poslušanje glasbe in prepevanje;ogled videokaset;branje pravljic in zgodbic;pogovor, pripovedovanje;sprehod.Aktivnost in prostor si učenci s pomočjo učitelja izberejo sami glede na možnosti: učilnica, igralnica,knjižnica, telovadnica , igrišče, okolica šole…5.3.3.4.1Cilji sprostitvene dejavnosti:Učenci:razumejo in doživijo sprostitev in oddih med delom kot nujni element zdravega načina življenja;se učijo sprejemljivih in učinkovitih načinov sproščanja in pridobivajo tovrstne mentalnohigienskenavade;zadovoljujejo svoje potrebe po počitku, gibanju, socialnih stikih, igri;se v situaciji igre vživijo in utrjujejo znanje, različne intelektualne spretnosti, socialne veščine,sprejemajo pravila in norme, razvijajo domišljijo;34

azvijajo smisel za humor;širijo izkušnje s področja narave, kulture, umetnosti;se na poti do izbranega ambienta učijo primernega in prometno varnega vedenja.5.3.3.5 SAMOSTOJNO UČENJESamostojno učenje je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev nasamostojno opravljanje različnih učnih aktivnosti. Učenci znanje, ki ga pridobijo pri pouku ali zunajpouka, dodatno utrdijo, razširijo, poglobijo, sistemizirajo in uporabijo v novih situacijah. V okviru tedejavnosti se skrbi za redno, kakovostno in samostojno opravljanje učnih obveznosti. Poteka lahko narazlične načine, ki jih učitelj izbere skupaj z učenci. Učitelj mora poznati različne oblike, tehnike inmetode uspešnega učenja in možnost njihovega smiselnega prilagajanja učencem in učnim vsebinam.Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa izhaja iz ciljev pouka, ki jih v sodelovanju zrazrednimi učitelji individualizira.Glede na to, da pri učencih koncentracija niha, je smiselno omejiti tudi čas za samostojno učenje. Primlajših učencih je ta čas krajši, pri starejših učencih pa je ta čas daljši. Tako naj traja neprekinjenodelo pri mlajših učencih največ 10 do 15 minut, pri starejših pa 20 minut. Temu naj sledi kratekpremor, nato pa učenci spet nadaljujejo z delom. Samostojno učenje ne sme trajati več kot 50 minut.Po presoji lahko učitelj učence dodatno zaposli glede na njihove interese.Pri samostojnem učenju je treba upoštevati naslednja didaktična načela:načelo miselne aktivnosti, samostojnosti, postopnosti, sistematičnosti, upoštevanje razvojnih inindividualnih razlik med učenci ter socializacijski vidik.5.3.3.5.1Operativni cilji samostojnega učenja:Učenci:povezujejo, utrjujejo in poglabljajo učno snov in se učijo samostojno pripravljati na pouk;se učijo uporabljati pridobljena vedenja in spoznanja in tako razvijajo motivacijo za nadaljnjeučenje;se skozi izkušnjo učijo razumevati, kakšen učni tipi so (vidni, slušni, gibalno-taktilni,kombinirani);se učijo oblikovati lastno učno metodo, tako da s pomočjo učitelja opustijo manj učinkovitemetode in prevzamejo tiste, ki so na individualni ravni bolj učinkovite;se učijo učiti različne predmete različno;se učijo načrtovati svoje delo (čas dela in aktivnosti, vmesne individualne počitke, časponavljanja) in pripraviti delovni prostor (priprava pripomočkov in organizacija prostora);se učijo zbrano začeti in delo tudi opraviti;se učijo upoštevati navodila;se učijo uporabljati učbenike;se učijo uporabljati različne vire (slovarje, priročnike, literaturo v knjižnici, na internetu …);se učijo znanje predstaviti drugim: pripovedovati, dokazovati, argumentirati, vizualnoprikazati;se učijo partnerskega učenja, v katerem je učitelj le animator (kar mu omogoča dojeti, kakoučenci snov razumejo in jim nato učinkoviteje pomagati);se učijo nuditi učno pomoč ali jo poiskati;se učijo reflektirati in evalvirati svoje delo: interpretirati rezultate, razumeti napake in jihpopraviti;35

se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo vskupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine).5.3.3.6 USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASAUstvarjalno preživljanje časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in v kateriučenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri.Učitelj usmerja učence v aktivnosti, ki imajo določen cilj, ob čemer upošteva in omogoča razvojnjihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih področjih razvoja osebnosti: spoznavnem,telesno-gibalnem, socialnem, čustvenem, motivacijskem, estetskem in moralno-etičnem.Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj pa je animator dejavnosti.Učitelj lahko učence motivira za aktivno odzivanje na aktualne kulturne, umetniške, športne in drugedogodke, ki se jim zdijo zanimivi, in jih spodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom, staršem inučiteljem. Če šola v okviru podaljšanega bivanja organizira interesne dejavnosti, jih v skladu s svojiminagnjenji in znanji poleg drugih učiteljev vodijo tudi učitelji podaljšanega bivanja. V tem primeruskupine niso sestavljene zgolj iz učencev iz oddelkov podaljšanega bivanja, kar dejavnosti prinesenovo dinamiko.5.3.3.6.1Temeljni cilji pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa so, daučenci:razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih;razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebnirazvoj;utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja,še zlasti:se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese;se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob temspoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost;se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstavprikažejo tudi drugim.5.3.3.7 PREHRANAKosilo je dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo, s poudarkom na kulturi prehranjevanja,in prehranjevanja učencev v organizaciji šole. V nižjih razredih je treba nameniti pripravi na kosilo veččasa kot v višjih.5.3.3.7.1CiljiUčenci:se učijo pri jedi primerno obnašati, pravilno uporabljati jedilni pribor in pri hranjenju uživati;spoznajo pomen higienskih navad (umivanje rok pred obrokom, čiščenje zob po obroku,čistoča miz, pravilna uporaba pribora, pomoč pri razdeljevanju hrane, pospravljanje pokončanem obroku, uporabljanje vljudnostnih izrazov – prosim, hvala, izvoli) in jih pridobivajo;razumejo pomen obrokov in ritem prehranjevanja;36

spoznajo različne prehranjevalne navade in pomen zdrave in uravnotežene prehrane začlovekov razvoj.5.3.3.8 DELOVNI URNIK PODALJŠANEGA BIVANJAUrnik 1 Urnik 2Čas Aktivnost Čas Aktivnost11.50 – 12.40 Sprostitvena dejavnost 12.40 – 13.00 Kosilo12.40 – 13.30 Kosilo 13.00 – 13.50 Ustvarjalno preživljanje prostegačasa13.30 – 14.20 Ustvarjalno preživljanje 13.50 -- 14.40 Samostojno učenjeprostega časa14.20 – 15.10 Samostojno učenje15.10 – 16.00 Ustvarjalno preživljanjeprostega časa5.3.3.8.1Urnik oddelkov podaljšanega bivanjaOŠ MajšperkDan Ura Skupina UčiteljPonedeljek - petek 11.50 – 16.00 1. Rajko JurgecPonedeljek - petek 11.50 – 14.40 2. Klavdija MurkoPonedeljek - petek 11.50 – 14.40 3. Sandra Pišek, Milenka Kovačec, Danica Pompe,Tatjana PeršuhPonedeljek - petek 13.00 – 14. 40 4./5. Nada Planinc, Marjetka Kotnik, Nuša Čuček,Draga Krošel, Sonja ŠterbalOŠ Ptujska GoraDan Ura Skupina UčiteljPonedeljek - petek 11.50 – 16.00 1. Marija Vuzem, Lili Kamenšek, Barbara RajhOŠ StoperceDan Ura Skupina UčiteljPonedeljek - petek 11.50 – 15.20 1. Katja Kelenc5.4 Dopolnilni in dodatni pouk5.4.1 Dopolnilni poukUčencem, ki ob rednem pouku potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in pomoč učitelja, jenamenjen dopolnilni pouk. Z drugačnim načinom dela učenci laže osvojijo temeljne učne cilje instandarde znanja. Pouk poteka po urniku, objavljenem v septembru.Glede na to, da imamo na šoli:30 učencev in učenk, ki imajo status učenca s posebnimi potrebami, in s tem pravico dododatnih ur individualne pomoči,da se učenci, ki imajo specifične učne težave, povežejo v skupine, katerim se zagotavljaskupinska pomoč učiteljev različnih predmetnih področij,da so učitelji pri pouku dolžni delo v razredu diferencirati glede na zmožnosti učencev(notranja diferenciacija),37

da se v 4., 5. in 6. razredu delo pri pouku matematike in slovenščine organizira kot temeljniin nivojski pouk (sicer pa se izvaja notranja diferenciacija),da v III. triadi poteka nivojski pouk,da je povprečno število učencev v oddelkih 17 učencev in učenk in da so učne skupine, ko seizvaja nivojski pouk majhne,se skupina dopolnilnega pouka organizira izjemoma, in sicer, če je vanjo vključenih vsaj 8 učencev inučenk.5.4.2 Dodatni poukUčencem z boljšim učnim uspehom in nadarjenim učencem, ki pri posameznih predmetih presegajostandarde znanja, je namenjen dodatni pouk, s poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimididaktičnimi pristopi omogoča učencem doseganje višjih učnih ciljev. Pouk poteka po urniku,dogovorjenem v septembru.Fond ur, namenjen za dopolnilni in dodatni pouk, je razviden iz tabele Predmetnik devetletneosnovne šole.5.4.3 Individualna in skupinska pomočFond ur ,namenjen ISP, bomo v letošnjem šolskem letu namenili posebnemu programu za nadarjeneučence.5.5 Šola v naravi, plavalni tečajiZa učence organiziramo šole v naravi in dejavnosti v CŠOD ter plavalni tečaj za učence I. triade. Omorebitnih spremembah načrtovanih terminov, o vsebini in možnostih obročnega plačevanja sestarši in razredniki dogovorijo na 1. roditeljskem sestanku.5.5.1 Zimska šola v naraviUčenci 6. razredov bodo v zimsko šolo v naravi, ki bo na Lukovem domu na Kopah (slovenjegraškoPohorje) odšli 7. 2. in se vrnili 11. 2. 2011. Okvirna cena na učenca znaša 136 €, brez avtobusnegaprevoza in smučarske vozovnice.V ZŠN bodo ,v skladu z 32., 33. in 34. členom Odredbe o normativih in standardih ter elementih zasistematizacijo delovnih mest v OŠ (UL RS št. 81/2004), odšli štirje učitelji in vaditelji smučanja, ki sotudi vaditelji smučanja, ter dva razrednika , saj je normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem poukusmučanja 12 učencev oziroma 10 za začetnike smučanja. Vodja ZŠN je učitelj Darko Kafel.Splošni podatki:Oddelek Št. učencev Razredničarke Učiteljica v ZNŠ Smučarski vaditelji6. a 16 Darko Kafel Milenka Kovačec Barbara Vedlin6. b 16 Milenka Kovačec Darko Kafel∑ 32 Katja Kelenc5.5.2 Poletna šola v naraviUčenci 4. razredov bodo v poletno šolo v naravi, ki bo na Debelem Rtiču, odšli od 13. 6. in se vrnili 17.6. 2011. Okvirna cena na učenca znaša 136,00€, brez avtobusnega prevoza.38

V PŠN bodo ,v skladu z 32., 33. in 34. členom Odredbe o normativih in standardih ter elementih zasistematizacijo delovnih mest v OŠ (UL RS št. 81/2004), odšli trije učitelji - vaditelji plavanja, ki so tudivaditelji plavanja ter tri razredničarke. Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku plavanjaje 12 učencev oziroma 8 za neplavalce. Vodja PŠN je učiteljica Mirica Marinič.Splošni podatki:Oddelek Št. učencev Razredničarke Učiteljica v PNŠ Vaditelji plavanja4. a 21 Mirica Marinič Mirica Marinič Barbara Vedlin4. c 6 Barbara Rajh Barbara Rajh Barbara Rajh4. d 9 Katja Kelenc Katja Kelenc Sandra Pišek∑ 36 Katja Kelenc5.5.3 CŠOD - naravoslovni tedenUčenci petih razredov se bodo v mesecu aprilu udeležili naravoslovnega izobraževanja v centru CŠOD,Rak v Škocjanu. Okvirna cena na udeleženca je 80 €.Učenci prvih in drugih razredov se bodo udeležili skrajšanega naravoslovnega tedna (2 nočitvi 1.razredi in 2 nočitvi 2. razredi).Splošni podatki:Oddelek Št. Razredničarka Dodatni Spremljevalec/-kaučencev5. a 19 Draga Krošel Določimo po urniku5. b 18 Sonja Šterbal∑ 371.a, c, d 26 Andrejka Nemec,Jelka Trafela2.a, c, d 30 Širec Milena,Jadranka Frlež∑5.5.4 Plavalni tečajiKakor v prejšnjih letih bomo tudi v tem šolskem letu pripravili tečaje plavanja v Termah Ptuj, znamenom odpravljanja plavalne nepismenosti pri osnovnošolski mladini. Plavalni tečaji bodo potekaliv obsegu 20-urnih tečajev. Cene tečajev bodo znane, ko bomo dobili potrjen termin izvajanjaplavalnih tečajev.5.6 Nadstandardni programi naših šol5.6.1 Zgodnje uvajanje tujega jezika »Jezikovna kopel in fakultativni poukangleščine«Zavedamo se, da je znanje tujih jezikov danes vse pomembnejše, saj nas globalizacija in usmeritve EUenostavno silijo v to, da postanemo čim bolj široko izobraženi. Naši učenci so v šolskem letu 2009/10izkoristili možnost uvajanja fakultativnega pouka tujega jezika v 1. in 3. razredu. Učenci in učenke sose 100% vključili v ponujeni projekt uvajanja tujega jezika. Glavni cilj ponujenega projekta »Jezikovnakopel« je usposobiti učence, da znajo samozavestno in suvereno uporabiti znanje tujega jezika v vsehživljenjskih situacijah zasebnega okolja in da na koncu svojega osnovnošolskega izobraževanjaaktivno govorijo angleški jezik. Z jezikovno kopeljo bomo nadaljevali tudi letos. V ta program bodo39

vključeni učenci prvih in drugih razredov vseh treh enot, medtem ko so učenci tretjih razredovvključeni v fakultativni pouk angleščine.5.6.2 Računalniško opismenjevanjeOsnovni namen je računalniško opismeniti učence I. triade, da bodo pridobili osnovna znanja zaobvladovanje IKT in si bodo pridobili temeljne kompetence za vseživljenjsko učenje. Program jenamenjen učencem prvega in drugega razreda.5.6.3 Interesne dejavnostiINTERESNA DEJAVNOST Mentor ŠT. URCankarjevo tekmovanje Marjetka Kotnik 1Zgodovinski krožek Milenka Kovačec 1Šport 1 Darko Kafel 1Šport 2 Darko Kafel 1Bralna značka Danica Lorber in Marjetka Kotnik 2Logika Evelin Brglez 1Krožek RK Marija Pernek 1Mladinske delavnice CSD zunRačunalništvo Matjaž Kraner 3Čebelarski Tatjana Vedlin zunŠahovski krožek Darko Supančič 1Prometni krožek Jože Režek 1Mladinski pevski zbor Stanka Erjavec 4Otroški pevski zbor Stanka Erjavec 6Ure pravljic Suzana Kodrič 1Vzgoja za demokracijo Marjetka Kotnik 1Računalniški Katja Predikaka 1Oblikovalni Katja Predikaka 1Družboslovni Milenka Kovačec 1Dramski Barbara Vedlin 1Mladi radioamaterji Miroslav Kužner zunKulturni Janko Marinič 1Tehniški Jože Režek 1Kulturno, tehniški Milena Širec 0,5Kulturno, tehniški Jelka Trafela 0,56 ŠOLSKI KOLEDAR6.1 Šolski koledar za osnovne šole za šolsko leto 2010/11DATUMAKTIVNOST1. september 2010 ZAČETEK POUKA25. do 29. oktober 2010 JESENSKE POČITNICE1. november 2010 DAN SPOMINA NA RAJNE13. november NADOMEŠČANJE 7. FEBRUARJA 201125. december 2010 BOŽIČ40

26. december 2010 DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI27. do 31. december NOVOLETNE POČITNICE1. in 2. januar 2011 NOVO LETO31. januar 2011 ZAKLJUČEK 1. OCENJEVALNEGA OBDOBJA7. februar 2011 POUKA PROST DAN, DAN SE NADOMESTI 13. NOVEMBRA 20108. februar 2011 PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK11. in 12. februar 2011 INFORMATIVNI DAN ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE21. do 25. februar 2011 ZIMSKE POČITNICE25. april 2011 VELIKONOČNI PONEDELJEK26. april 2011 POUKA PROST DAN SE NADOMESTI 7. MAJA 201127. april 2011 DAN UPORA PROTI OKUPATORJU28. do 29. april 2011 PRVOMAJSKE POČITNICE1. in 2. maj 2011 PRAZNIK DELA7. maj 2011 NADOMEŠČANJE 26. APRIL 201115. junij 2011 ZAKLJUČEK POUKA ZA 9. RAZREDE, SPRIČEVALA24. junij 2011 ZAKLJUČEK POUKA OD 1. DO 8. RAZREDA, SPRIČEVALA25. junij 2011 DAN DRŽAVNOSTI28. junij do 31. avgust LETNE POČITNICE ZA UČENCE IN IZPITI PO RAZPOREDU6.2 Ocenjevalne konference in pedagoške konference6.2.1 Ocenjevalne konferenceVzgojno-izobraževalno delo po obveznem predmetniku osnovna šola izvaja v dveh ocenjevalnihobdobjih:prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 31. januarja,drugo ocenjevalno obdobje od 1. februarja do 24. junija, razen za učence devetih razredov,za katere traja do 15. junija.Ocenjevalno obdobje Trajanja Datum konference1. ocenjevalno obdobje 1. 09. 2010 – 31. 01. 2011 27. 01. 2011, ob 13. uri za1. triado in za 4. in 5.razrede,ob 15. uri za 6. razrede in 3.triado2. ocenjevalno obdobje 1. 2. – 24. 6 2011 13. 6. za 9. razrede,21. 6.,ob 15. uri, za 8. in 7.razrede ter 1. in 2. triadoPred vsako redovalno konferenco morajo biti opravljene Oddelčne konference.V skladu z 12. členom Pravilnika o napredovanju in ocenjevanju učencev v devetletni šoli, 5 dni predocenjevalno konferenco učenci ne pišejo pisnih izdelkov za oceno.V skladu s Predmetnikom učenci od 1. do 8. razreda opravijo 35 tednov pouka in tako opravijo 191delovnih dni, 9. razredi pa opravijo 32 tednov pouka ali 181 delovnih dni.41

6.2.2 Pedagoške konferenceZap. št. Tema Datum Izvajalec1. LDN 9. 9., ob 16. uri Ravnatelj2. Spremljava LDN, predavanje: »Otrok naprehodu iz predšolskega v šolsko4. 11., ob 16. uri Ravnatelj, VlastaPolaničobdobje«3. Poročila iz izobraževanj, predavanje: 13. 1., ob 16. uri Učitelji, aktiv NIT»Personalizirano učenje«4. Evalvacija opravljenega dela, predavanje:»Konstruktivistični pristop k poučevanju«3. 3., ob 16. uri Vodje aktivov,Aktiv 2. triade5. Predavanje: »Pomen mreženja in inovacijza dvig kvalitete vzgojnoizobraževalnegadela«14. 4., ob 16. uri Aktiv 1. triade6. Izbirni predmeti in nivojski pouk,predavanje: »Kako do kroskulikularnihpovezav v dnevih dejavnosti«7. Zaključna konferenca (analiza LDN,načrtovanje za naslednje šolsko leto,evalvacija opravljenega dela)6.2.3 Tematske razstave26. 5., ob 16. uri Ravnatelj,Aktiv D in U4. 7., ob 8. uri Ravnatelj,vodje aktivovOb pomembnih svetovnih dnevih bomo v šolskih atrijih pripravili tematske razstave. V letošnjemšolskem letu bomo pripravili sedem tematskih razstav.Datum Dan obeležja Razstavo pripravi26. 9. Svetovni dan jezikov Aktiv učiteljev tujega jezika3. 10. Svetovni dan otroka Aktiv I. triade20. 11. Mednarodni dan otrokovih pravic Aktiv II. triade11. 2. Mednarodni dan materinega jezika Aktiv slovenščine6. 3. Mednarodni dan varčevanja z energijo Aktiv NIT22. 4. Mednarodni dan Zemlje Aktiv NIT15. 5. Svetovni dan družine Aktiv svetovalnih delavcevRazstave se pripravijo za vse tri šole.6.3 Nacionalno preverjanje znanjaTudi v tem šolskem letu bo potekalo nacionalno preverjanje znanja za devetošolce in šestošolce. Tudiv tem šolskem letu bomo dali poudarek pomembnosti nacionalnega preverjanja znanja, saj ima taoblika povratne informacije za naše strokovne delavce velik pomen. Vse aktivnosti bomo peljali vsoglasju in urnikom Ric-a tako, da bodo starši in učenci pravočasno obveščeni o vseh aktivnostih.6.4 Vloga in naloge učencevso:aktivno sodelovanje pri pouku,redno prihajanje k pouku,42

podajanje predlogov in pobud o organizaciji dela, o vsebinah dni dejavnosti, izletov, ekskurzij,okroglih miz, tečajev …,aktivno sodelovanje v:- interesnih dejavnostih,- projektih in raziskovalnih nalogah,- fakultativnem pouku,- razrednih in oddelčnih skupnostih,- šolski skupnosti,organizaciji družabnega življenja na šoli,izdajanje šolskega glasila,biti izvoljen in voditi oddelčno, šolsko skupnost, šolski parlament,predstavljanje in zastopanje šole,sodelovanje na govorilnih urah, roditeljskih sestankih,aktivno sodelovanje na vseh prireditvah šole,vsakodnevno sprotno, poglobljeno delo v šoli in doma, kar je pogoj za dobre rezultate,krojiti življenje in delo v šoli ne pomeni samo soustvarjati, temveč tudi prevzematiodgovornosti za rezultate, tako na vzgojnem kot izobraževalnem področju.Pri tem pa se moramo vsi zaposleni v našem zavodu zavedati dejstva, da je:osnova vzgojnega dela v šoli, nadgradnja vzgojnega dela v družini,temelj vzgojnega dela v zavodu je demokratična vzgoja, ki jo razvijamo:- s posluhom za potrebe, interese in želje vsakega otroka,- s spodbujanjem sprejemljivega vedenja, ki omogoča življenje in nemoteno delo v socialnihskupinah,- s spoštovanjem dogovorjenih pravil in realizacijo sprejetih dogovorov,- z usklajevanjem lastnih interesov z interesi drugih,- z občutljivostjo za potrebe, interese in želje drugih.Zgoraj opisano razvijamo pri vsakodnevnem stiku z učenci in učenkami na vseh področjih dela,predvsem pa pri:razrednih urah,interesnih dejavnostih,šolski skupnosti inšolskem parlamentu.Naše skupne interese bomo oblikovali v šolski red, ki omogoča moralni in socialni razvoj posameznikater dobro in varno počutje v skupnosti. S skupnimi usmeritvami bomo oblikovali skupna stališčastrokovnih delavcev z upoštevanjem oblikovanih stališč učencev in učenk naših šol. Le tak način namomogoča, da bomo vrednote iz vzgojnega načrta uspešno osmislili. To pomeni, da bomo vzgojneprobleme reševali s pogovorom, brez klasičnih (deklariranih) kazni.Do prijetnega počutja v šoli naj nas pripeljejo skupni dogovori nas vseh:PRED PPOUKOM:- svoj mobilni telefon pustim v omarici,- imam dobre odnose s sošolci inučitelji,NA HODNIKU:- skrbim za urejenost garderobneomarice,- smeti odmetavam izključno v koše,43

- skrbim za lep videz učilnice,- v šolo prihajam točno.MED POUKOM:- sem pozoren/-a, sodelujem,- postavljam vprašanja, dobivamodgovore,- sem upoštevan.- sem v copatih,- mirno menjavam učilnice,- preberem obvestila,- cenim razstavljene izdelke sošolcev,- upoštevam mlajše učence in učenke,- sprostim se ob glasbi šolskega radia.PO POUKU:- svoj delovni prostor zapustim urejen,- s prijatelji odidem domov v prijetnemrazgovoru,- sem prijazen do starejših (nasmehdela čudeže),- pazim na svojo varnost in varnostdrugih v prometu.Do sošolcev; skratka do vseh učencev in učenk na naši šoli, se vedem tako, kot bi želel/-a,da se oni vedejo do mene.Ker želim imeti svoje predmete zaščitene, ne bom kratil/-a te pravice svojim sošolcem insošolkam.6.4.1 Zagotavljanje varnostiVsi zaposleni v JZ OŠ Majšperk so po Zakonu o osnovni šoli dolžni poskrbeti za varnost učencev. S temnamenom:1. učitelji zagotovijo:da so objekti, učila, opreme in naprave, v skladu z veljavnimi normativi instandardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih, tečajih plavanja,smučanja, kolesarjenja ipd., zagotovijo ustrezno število spremljevalcev vskladu z veljavnimi normativi in standardi ter z navodili za izvajanje učnihnačrtov (o potrebi pravočasno obvestijo ravnatelja),da učenci poznajo, razumejo šolski hišni red, s katerim so urejena vprašanja,pomembna za življenje in delo v šoli,učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolskeokolice,nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizirašola,način informiranja;2. razredniki s pomočjo svetovalne službe:izvajajo ciljne razredne ure, na katerih organizirajo različne aktivnosti inukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja, pri čemersledijo ciljem in vzgojnemu načrtu šole;3. šola kot subjekt mora varovati:44

učenke in učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem,diskriminacijo, pred nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonomin splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,učenke in učence pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci, delavcišole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor;4. dežurstvo učiteljev:seznam dežurstva na OŠ Majšperk pripravi učiteljica Terezija Pintar, na PŠPtujska Gora Jelka Trafela in na PŠ Stoperce Milena Širec. Seznam visi naoglasni deski zbornice in na oglasnih deskah v avlah vseh treh šol,učitelj na dan dežurstva zagotavlja varstvo učencem vse odmore, vključno zdežuranjem na šolski avtobusni postaji, ko ni zagotovljena prisotnost učiteljaiz OPB,dežurni učitelj si je v primeru opravičene zadržanosti, dolžan organiziratinadomestno dežuranje sodelavca,dežurni učitelj učence spodbuja k strpnosti in jih z lastnim vzgledom usmerjak medsebojnemu spoštovanju in k mirnemu reševanju sporov.Vsi delavci šole vedo, da je kajenje in uživanje alkohola in drog v prostorih šole in na šolskih površinahprepovedano. Če katerikoli delavec ugotovi, da učenec uživa prepovedane substance, posedujedrogo, je dolžan o tem obvestiti razrednika in šolsko svetovalno službo, ki ustrezno ukrepa.6.4.2 Razredne ureSo oblika poglobljenega dela oddelčne skupnosti, s katerim navajamo protagoniste na medsebojnodogovarjanje, zrelo in odgovorno sodelovanje z razrednikom, učitelji in ostalimi sošolci. Razredne urese bodo izvajale po urniku, nanje pa se bodo učenci in razredniki skrbno pripravili.Okvirne vsebine razrednih ur:volitve oddelčnih predstavnikov in oblikovanje razrednih pravil,izdelava podrobnega programa razrednih ur,izdelava razrednih pravil,seznanitev s cilji šolskega dela in vzgojnim načrtom šole,sodelovanje v šolski skupnosti,pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev,pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja,pravila hišnega reda,načrtovanje o temah meseca,praznovanja, izleti dejavnosti,razredna klima, prosti čas,druge vsebine po izboru učencev in učenk.6.5 Dnevi dejavnostiDnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejopredmetna področja, katera so vključena v predmetnik osnovne šole. Mednje sodijo: kulturni,naravoslovni, tehniški, športni dnevi in delovne akcije.45

V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v devetih letih šolanja znese 135 dni. Posamezni dandejavnosti se izvede v obsegu 5 šolskih ur. Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtušole, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo.Cilji dejavnosti so omogočiti učencem in učenkam utrjevanje in povezovanje znanj, pridobljenih priposameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabo znanj in njihovo nadgrajevanje spraktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivajo se na aktualne dogodke vožjem in širšem družbenem okolju.6.5.1 Kulturni dnevi6.5.1.1 Predlagane vsebine:priprava in izvedba srečanja z umetnikom, kulturnim delavcem ali družboslovcem,priprava in izvedba ogleda zgodovinskih, spominskih krajev, kulturnih spomenikov innaravnih ter kulturnih znamenitosti,obisk filmskega ali dramskega gledališča, oziroma kulturno-umetniške ustanove,raziskovalne dejavnosti ,v povezavi s spoznavanjem in varovanjem narave in kulturnedediščine,priprava in izvedba literarnega natečaja, srečanje mladih literarnih, likovnih in glasbenihustvarjalcev,priprava šolskega glasila,kako se pripravi likovna ali knjižna razstava,priprava prireditve za starše,priprava dneva šole, proslav in praznovanj državnih praznikov (kulturni praznik),lutkovno gledališče.6.5.1.2 Tim za pripravo kulturnih dniKulturni dneviDanica LorberLili KamenšekJanko MariničDraga KrošelDanica PompeDarko Supančič6.5.2 Naravoslovni dneviAktivno in sistematično dopolnjevati, poglabljati, uporabiti in povezovati teoretična znanja v novihokoliščinah in jih povezati v nova spoznanja. Z dejavnostmi spodbuditi h kritičnemu mišljenju innavajati na timsko delo in medresorsko sodelovanje. Učenke in učence spodbuditi k intenzivnemudoživljanju narave, spodbujati in odkrivati njene lepote in oblikovati pozitiven odnosa do nje terozavestiti pomen varovanja okolja in zdravja.Cilji so uresničljivi, če vanje vključimo vsa naravoslovna področja, probleme pa poskušamo osvetlitiinterdisciplinarno, v povezavi z drugimi predmetnimi področji.46

6.5.2.1 Predlagane vsebineBiologija:polje, narava, vrt, sadovnjak, vinograd, mestni park, kmetija,geološka sestava tal in prsti v okolici šole, živi in neživi dejavniki okolja, onesnaževanje okoljain posledica le-tega,ogrožene in zavarovane rastline in živali v šolskem okolju, živalski vrt, botanični vrt,prirodoslovni muzej, pretok snovi in energije (raziskovanje prehranjevalnih spletov in verig),zdravje in prehrana iz narave, pomen mikroorganizmov v človekovem življenju.Geografija:domači kraj (površje, naselje, četrt, raba zemljišč, vaška hiša – spomenik na prostem),orientacija v naravi,Kras in kraško površje,vodni in obvodni svet,avtobusna in železniška postaja,tipi naselij,tipi pokrajin (rudarska, industrijska, kmetijska-vinorodna, gozdna, turistična …),slovenske pokrajine (alpski, dinarski, panonski, primorski svet).Gospodinjstvo, zdravje:skrb za zdrave zobe,naše telo in skrb za zdravje,zdravo živimo in se lažje učimo v čistih šolskih prostorih,zdravje higiena in rekreacija,hrana in zdrav način prehranjevanja,konzerviranje živil,analiza prehrane – uporaba računalnika,varujmo srce in ožilje,spolna vzgoja in AIDS,preprečevanje vseh vrst odvisnosti,svetovni dan invalidov.6.5.2.2 Tim za pripravo naravoslovnih dniNaravoslovni dneviEvelin BrglezTatjana PeršuhNada PlanincMira MariničBarbara Vedlin6.5.3 Športni dneviZadovoljevati potrebe po gibanju, ustvarjalnosti in izražanju z gibi. Osvojiti načine sprostitve inrazvedrila. Razvijati tovarištvo, medsebojno sodelovanje, spoštovati dosežke drugih, utrjevatisamozavest in pridobivati trajne športne navade. Seznaniti učence in učenke z različnimi in novimišportnimi dejavnostmi in usposabljati za samostojno športno dejavnost.47

Predlagane vsebine:pohodništvo,zimski športi, (smučanje, drsanje, igre na snegu, tek na smučeh),aerobne dejavnosti v naravi (kolesarjenje, kajakaštvo in veslanje, orientacija),medrazredna tekmovanja v moštvenih igrah,atletski mnogoboj,seznanjanje s športi (aerobika, ples, jahanje, lokostrelstvo, hokej na travi, softball…),plavanje in druge dejavnosti v vodi,kombinacije športnih dejavnosti.6.5.3.1 Tim za pripravo športnih dniŠportni dneviDarko KafelSandra PišekVesna KoržeJadranka Frlež6.5.4 Tehniški dneviRazvijati pozitiven odnos do tehniških dosežkov, raziskati njihov izvor in zgradbo, opaziti tehničniproblem v svojem okolju, zanj oblikovati rešitev in jo preveriti.Ob oblikovanju razstav izmenjati izkušnje in ideje, skušati izboljšati obstoječe tehnične rešitve teruporabljati sodobne informacijske tehnologije.6.5.4.1 Vsebinski sklopi tehniških dniTehniški dnevi se povezujejo s cilji tehnike in tehnologije ter gospodinjstva. Izbrane vsebinepoglabljajo in dopolnjujejo tako, da učenke in učenci aktivno rešujejo problem.6.5.4.2 Predlagane vsebine tehniških dnikako stanujemo (pohištvena oprema in ergonomske zahteve, vrste in izdelava maket),tekstil v stanovanju,ogrevanje, zračenje, razsvetljava stanovanjskega prostora,vzdrževanje in čiščenje,čisto okolje (odpadki, koš za smeti, načrtovanje, izdelava, vzdrževanje),raziskovanje tehnične zapuščine: tehnični izdelki naše preteklosti (mlini, mostovi, žičnice,žage, vozovi, orodja ...),priprava razstave izdelkov in demonstracija delovanja izdelka,tekmovanja v različnih tehničnih disciplinah,promet - kolesarski izpit,meteorologija,modelarstvo.48

6.5.4.3 Tim za pripravo tehniških dniTehniški dneviJože RežekMatjaž KranerBarbara RajhJelka Rakovec6.5.4.4 Vključevanje starševO vseh oblikah izvajanja dni dejavnosti, fakultativnih oblikah pouka, interesnih dejavnostih,ekskurzijah, šolah v naravi, tečajih …, bodo starši pravočasno obveščeni v pisni obliki. Starši se bodoneposredno (s soglasji) odločali o udeležbi svojega otroka.Svetovalna delavka skupaj z razrednikom, staršem s slabšim gmotnim položajem pomaga zagotovitimanjkajoča sredstva.Vodstvo šole si bo prizadevalo, da bodo starši lahko vse navedene oblike dela plačali v obrokih.Število dni dejavnosti v posameznih razredih je razvidno iz uradnega predmetnika (str 23).6.5.5 Program dni dejavnosti6.5.5.1 Kulturni, naravoslovni in tehniški dneviOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 1. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Varno v prometu šola september razrednik1. naravoslovni Ustna higiena in pregled zob šola oktober Pernek Marijadan1. tehniški dan Izdelovanje novoletnih šola november razrednikvoščilnic2. kulturni dan Gledališka predstava šola november Barbara Rajh2. naravoslovni Voda – vir življenja CŠOD junijdan2. tehniški dan Izdelovanje pustnih mask šola marec Pompe; Vuzem3. kulturni dan Novoletno praznovanje šola december Jadranka Frlež3. tehniški dan Izdelki iz naravnih materialov CŠOD junij razrednik3. naravoslovni Vse omeni šola september razrednikdan4. kulturni dan Gledališki dan šola maj razrednikOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 2. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Varno v prometu šola september razrednik1. naravoslovni Ustna higiena šola oktober Pernek Marijadan1. tehniški dan Izdelovanje voščilnic šola november razrednik49

2. kulturni dan Gledališka predstava šola november Barbara Rajh2. naravoslovni Kmetija CŠOD junijdan2. tehniški dan Izdelovanje pustnih mask šola marec Pompe; Vuzem3. kulturni dan Novoletno praznovanje šola december Jadranka Frlež3. tehniški dan Izdelki iz naravnih materialov CŠOD junij razrednik3. naravoslovni Snovi – mešanje, ločevanje, šola september razrednikdanokusi4. kulturni dan Gledališki dan šola maj razrednikOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 3. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Varno v prometu šola september razrednik1. naravoslovni Ustna higiena šola oktober Marija Pernekdan1. tehniški dan Izdelovanje voščilnic šola november Razredniki2. kulturni dan Gledališka predstava šola november Barbara Rajh2. naravoslovni Gozdna učna pot Majšperk oktober Jelka Rakovecdan2. tehniški dan Izdelava pustnih mask šola marec Pompe, Vuzem3. kulturni dan Novoletno praznovanje šola december Jadranka Frlež3. tehniški dan Poslovimo se šola junij razredniki3. naravoslovni Gibanje šola april Barbara Rajhdan4. kulturni dan Gledališki dan šola maj razrednikiOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 4. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Gledališka predstava šola november Barbara Rajh1. naravoslovni Mikroskopiranje šola marec razrednikidan1. tehniški dan Novoletna delavnica šola november razredniki2. kulturni dan Novoletno praznovanje šola december razredniki2. naravoslovni Čebela moja prijateljica šola april Nada Planincdan2. tehniški dan Varčevanje z energijo šola november Jože Režek3. kulturni dan Zgodovinsko mesto Piran Piran junij Barbara Rajh3. tehniški dan Vlečem, potiskam šola marec razredniki3. naravoslovni Drevesne vrste LŠN junij Barbara Rajhdan4. tehniški dan Izdelava pustnih mask šola marec razredniki,Pompe50

OKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 5. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Gledališka predstava november Danica Lorber1. naravoslovni Varno v prometu april razrednikidan1. tehniški dan Novoletne delavnice november razredniki2. kulturni dan Novo leto šola december razredniki2. naravoslovni Kulturne rastline CŠOD junij CŠODdan2. tehniški dan Varčevanje z energijo šola november Jože Režek3. kulturni dan Kmečko življenje ČŠOD junij CŠOD3. tehniški dan Čebela moja prijateljica šola april Nada Planinc3. naravoslovni Vreme in vremenski pojavi šola junij CŠODdan4. tehniški dan Pustne maske šola marec RazrednikiOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 6. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Gledališka predstava Celje november Danica Lorber1. naravoslovni Botanični vrt Maribor september Nada Planincdan1. tehniški dan Varčevanje z energijo šola november Jože Režek2. kulturni dan Haloze in Dravinjske gorice Šola februar Marjetka Kotnik2. naravoslovni Naravoslovna učna pot Majšperk junij Tatjana Peršuhdan2. tehniški dan Novoletna delavnica šola november razredniki3. kulturni dan Kulturno zgodovinska pot Majšperk junij MilenkaKovačec3. tehniški dan Pustna delavnica šola marec razredniki3. naravoslovni Čebela moja prijateljica šola april Nada Planincdan4. tehniški dan Urejanje učbenikov šola junij razrednikiOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 7. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Gledališke predstave Celje november Danica Lorber1. naravoslovni Gozd Majšperk oktober Nada Planincdan1. tehniški dan Varčevanje z energijo šola november Jože Režek2. kulturni dan Haloze in Dravinjske gorice šola februar Marjetka Kotnik2. naravoslovni Čebela moja prijateljica šola april Nada Planincdan2. tehniški dan Novoletna delavnica šola november razredniki51

3. kulturni dan Rastem s knjigo Ptuj oktober Milan Kumer3. tehniški dan Pustna delavnica šola marec razredniki3. naravoslovni Površina in obdelava podatkov šola junij Evelin Brglezdan4. tehniški dan Urejanje učbenikov šola junij razrednikiOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 8. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Gledališka predstava Celje november Danica Lorber1. naravoslovni Tehniški muzej Bistra Bistra december Jože Režekdan1. tehniški dan Varčevanje z energijo šola november Jože Režek2. kulturni dan Haloze in Dravinjske gorice šola februar Marjetka Kotnik2. naravoslovni Čebela moja prijateljica šola april Nada Planincdan2. tehniški dan Novoletna delavnica šola november razredniki3. kulturni dan Filmska predstava Ptuj oktober Milan Kumer3. tehniški dan Pustna delavnica šola marec razredniki3. naravoslovnidanStatistična obdelava geo.podatkovšola junij MilenkaKovačec4. tehniški dan Urejanje učbenikov šola junij razrednikiOKVIRNI PLAN KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH IN TEHNIŠKIH DNI ZA 9. RAZREDDejavnost Naslov vsebine Kraj Čas Vodja1. kulturni dan Gledališka predstava Celje november Danica Lorber1. naravoslovni Proizvodnja in potrošnja šola februar Tatjana Peršuhdan1. tehniški dan Varčevanje z energijo šola november Jože Režek2. kulturni dan Haloze in Dravinjske gorice šola februar Marjetka Kotnik2. naravoslovni Čebela moja prijateljica Šola april Nada Planincdan2. tehniški dan Pustna delavnica šola marec razredniki3. kulturni dan Znamenitosti Ljubljane Ljubljana september Danica Lorber3. tehniški dan Družina in stanovanje šola oktober Tatjana Peršuh3. naravoslovni Planiranje prehrane s pomočjo šola april Tatjana Peršuhdanrač.4. tehniški dan Pohištvena oprema šola december Tatjana Peršuh6.5.5.2 Športni dneviOKVIRNI PLAN ŠPORTNIH DNI1. razred52

Vsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Športne igre oktober razredniki3. Zimske aktivnosti januar razredniki4. Orientacijski pohod junij CŠOD5. Atletski troboj, kotalkanje, rolanje maj razredniki, SandraPišek2. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Športne igre oktober razredniki3. Zimske aktivnosti januar razredniki4. Orientacijski pohod junij CŠOD5. Atletski troboj maj Sandra Pišek3. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Športne igre oktober razredniki3. Zimske aktivnosti januar razredniki4. Orientacijski pohod junij CŠOD5. Atletski troboj maj Sandra Pišek4. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Športne igre s starši oktober razredniki3. Atletski troboj maj Sandra Pišek4. Plavanje Junij Barbara Rajh5. Pohodništvo Junij Barbara Rajh5. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Atletika troboj april Sandra Pišek3. Kolesarjenje maj razredniki4. S kanuji po Dravi junij CŠOD5. Ostro oko in mirna roka junij CŠOD6. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Športne igre oktober Sandra Pišek3. Zimske aktivnosti januar/februar Sandra Pišek4. Različne športne dejavnosti maj Sandra Pišek5. Plavanje junij Sandra Pišek7. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP September Darko Kafel53

2. Športne igre oktober Sandra Pišek3. Zimske aktivnosti Januar/februar Sandra Pišek4. Različne športne dejavnosti maj Sandra Pišek5. Plavanje junij Sandra Pišek8. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP September Darko Kafel2. Športne igre oktober Sandra Pišek3. Zimske aktivnosti Januar/februar Sandra Pišek4. Različne športne dejavnosti maj Sandra Pišek5. Plavanje junij Sandra Pišek9. razredVsebina Termin Vodja1. Pohod po HPP september Darko Kafel2. Športne igre oktober Sandra Pišek3. Zimske aktivnosti Januar/februar Sandra Pišek4. Različne športne dejavnosti maj Sandra Pišek5. Plavanje junij Sandra Pišek6.5.6 EkskurzijeRazred Smer Čas1. a in 2. a Maribor 2. junij3. in 4. a Ljubljana 2. junij5. a in b Prekmurje 3. junij6. a in b Dravska dolina in rudnik Velenje 9. junij7. a in b Gorenjska 9. junij8. a in b Dolenjska 10. junij9. a in b Primorska 10. junijStoperce in PtujskaGoraPtuj8. junij6.5.7 TekmovanjaUčence bomo spodbujali k sodelovanju na različnih tekmovanjih. Tekmovanja na šoli organizirajomentorji. Glede na uspešnost na šolskih tekmovanjih, se bodo učenci udeleževali tudivišjestopenjskih tekmovanj.TEKMOVANJA MENTOR ČASLogika Evelin Brglez SEPTEMBERTekmovanje o sladkorni bolezni Tatjana Peršuh OKTOBER54

Biologija Tatjana Peršuh OKTOBERNemščina Lilijana Kamenšek NOVEMBERAngleščina Maruška Vekjed NOVEMBERSlovenščina Marjetka Kotnik DECEMBERZgodovina Darko Supančič DECEMBERPreglovo priznanje (kemija) Nada Planinc JANUARTurizmu pomaga lastna glava Milenka Kovačec MARECStefanovo priznanje (fizika) Jože Režek MARECEPI Lesepreis Lilijana Kamenšek FEBRUARAngleška bralna značka Simona Eder MARECGeografija Milenka Kovačec FEBRUARŠKL Darko Kafel, Sandra Pišek OKTOBERVegovo priznanje (matematika) Zinka Pintar MARECZlata kuhalnica Tatjana Peršuh MAJZlati sonček razredniki I. triade VSE LETOBranje in pisanje je igra razredniki MAJRačunanje je igra razredniki MAJCici veselošolsko prev. znanja Danica Pompe APRILKaj veš o prometu Jože Režek MAJRokomet Darko Kafel in Sandra Pišek MARECOdbojkaKošarkaNogometKošarkaOdbojkaKošarkaMala odbojkaKošarkaNogometAtletikaPlavanjeDarko Kafel in Sandra Pišek NOVEMBERDarko Kafel in Sandra Pišek OKTOBERDarko Kafel in Sandra Pišek NOVEMBERDarko Kafel in Sandra Pišek JANUARDarko Kafel in Sandra Pišek DECEMBERDarko Kafel in Sandra Pišek MARECDarko Kafel in Sandra Pišek MARECDarko Kafel in Sandra Pišek APRILDarko Kafel in Sandra Pišek APRILDarko Kafel in Sandra Pišek MAJ, JUNIJDarko Kafel in Sandra Pišek JUNIJ6.5.7.1 Pridobitev statusa kulturnika oziroma športnikaStatus učenca kulturnika si lahko pridobi učenec, ki se hkrati vzporedno izobražuje v glasbenih,baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe.Status učenca športnika si lahko pridobi učenec, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zveziin tekmuje na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez.Status pridobi učenec, za katerega razrednik oz. oddelčni učiteljski zbor meni, da spoštuje šolski redin ima primeren odnos do učencev in delavcev šole.55

Pridobitev statusa pisno predlagajo starši ali zakoniti zastopniki učenca. K vlogi za pridobitev statusaje potrebno priložiti:za status učenca kulturnika potrdilo o vpisu v glasbeno, baletno oz. drugo šolo, ki izvaja javnoveljavni izobraževalni program ter urnik dejavnosti,za status učenca športnika potrdilo o članstvu v športnem klubu oz. društvu ter programtreningov in tekmovanj učenca.Predlog je potrebno predložiti socialni delavki do 30. septembra 2010.7 DELAVCI ŠOLE7.1 Strokovni delavci v OŠ MajšperkIme in priimek razrednik P O U KBRANKO LAHravnateljDANICA POMPEJUV,RP2, vzgojiteljicaJADRANKA FRLEŽ 2.A razredni poukJELKA RAKOVEC 3.A razredni poukANDREJKA NEMEC 1.A razredni poukMIRA MARINIČ 4.A razredni poukDRAGA KROŠEL 5.A razredni poukSONJA ŠTERBAL 5.B razredni poukTATJANA PERŠUH 7.A GOS, OPB, NPHMARJETA KOTNIK 7.B SLJ, OPB, RADNADA PLANINC 8.A KEM, BIO, NAR, OPBSLAVICA TACIGAMAT, DSPJOŽE REŽEK 8.B TIT, FIZ, OGKEVELIN BRGLEZ 9.A MAT, SLZMARUŠKA VEKJEDTJAMILENKA KOVAČEC 6.B DDE, GEO, RDK, TVZDARKO SUPANČIČGEO, ZGO, ŽČZDARKO KAFEL 6.A ŠVZ, ŠZZ, ŠSP, IŠPSTANKA ERJAVECGVZ, OPB, OPZDANICA LORBERSLJSIMONA EDERTJALILIJANA, KAMENŠEKOPB, NI1, NI2SANDRA PIŠEK 9.B ŠVZJANKO MARINIČLVZMATJAŽ KRANERMAT, ROM, UBERAJKO JURGECOPBTADEJA LESJAKdefektologinjaMILAN KUMERknjižničarMARIJA PERNEKsocialna delavkaNUŠA ČUČEK VTIČTJA, JK, DSP7.2 Podružnična šola Ptujska GoraIme in priimek razrednik P O U K56

JELKA TRAFELA 1, 2 razredni pouk 1.+ 2.BARBARA RAJH 3, 4 razredni pouk 3.+ 4.BARBARA VEDLINraz. pouk,MARIJA VUZEMOPBMILAN KUMERJV7.3 Podružnična šola StoperceIme in priimek razrednik P O U KMILENA ŠIREC 1, 2 razredni pouk 1.+ 2.KATJA PREDIKAKA 3, 4 razredni pouk 3.+ 4.KATJA PINTARIČ 2. str. d razredni pouk, RP27.4 Administrativno tehnični delavciIme in priimek delo enotaBRANKA ŽNIDARKO poslovna sekretarka OŠ MajšperkANA KRAJNC računovodkinja OŠ MajšperkSILVA GORIŠEK admin.-računovod. OŠ MajšperkVIKTOR KMETEC hišnik OŠ MajšperkMARJETA KOREZ kuharica OŠ MajšperkBISERKA PLANINC kuharica OŠ Ptujska GoraJANEZ LESKOVARhišnikOŠ Stoperce, OŠ Ptujska Gora,vrtecMARINKA HERTIŠ čistilka OŠ MajšperkDRAGICA KIDRIČ čistilka OŠ MajšperkTEREZIJA ŠERUGA čistilka OŠ MajšperkDANIJELA POGAČAR čistilka OŠ MajšperkMARJETA KOZODERC spremljevalka GOO OŠ MajšperkERNA KOLARIČ gospodinja OŠ StoperceMARTIN ŽELEZNIK pomočnik kuharice OŠ Majšperk7.5 Individualne govorilne ure strokovnih delavcevZap. št. Priimek in ime strokovnegaDan in uraProstordelavca1. VEKJED MARUŠKA torek, 9.25 – 10.15 KN112. BRGLEZ EVELIN petek, 10.15 – 11.00 KN103. ERJAVEC STANKA ponedeljek, 11.05 – 11.50 KN104. FRLEŽ JADRANKA torek, 11.55 – 12.40 KP35. EDER SIMONA torek, 9.25 – 10.15 KN116. JURGEC RAJKO torek, 11.05 – 11.50 KP37. KAFEL DARKO torek, 9.25 – 10.15 KP78. KAMENŠEK LILIJANA petek, 11.05 – 11.50 KP29. PINTARIČ KATJA torek, 11.05 – 11.50 ZBO10. KOTNIK MARJETA sreda, 9.25 – 10.10 UN1011. KOVAČEC MILENKA torek, 9.25 – 10.10 UN1112. KROŠEL DRAGA petek, 10.15 – 11.00 KN1757

13. LORBER DANICA torek, 11.05 – 11.50 KN1114. MARINIČ MIRICA ponedeljek, 9.15 – 10.00 UN2015. KRANER MATJAŽ petek, 10.15 – 11.00 KP516. NEMEC ANDREJKA četrtek, 11.55 – 12.40 KP317. PERŠUH TATJANA ponedeljek, 8.20 – 9.05 KN1318. PINTAR TEREZIJA četrtek, 9.25 – 10.10 PIS.19. PIŠEK SANDRA torek, 11.05 – 11.50 KP720. MARINIČ JANKO petek, 11.55 – 12.40 KN1021. PLANINC NADA torek, 10.15 – 11.00 KN922. POMPE DANICA četrtek, 11.55 – 12.40 KP323. RAJH BARBARA sreda, 11.55 – 12.40 ZBOR.24. RAKOVEC JELKA torek, 11.55 – 12.40 KP325. REŽEK JOŽE torek, 10.15 – 11.00 UP726. SUPANČIČ DARKO petek, 8.20 – 9.05 KN1127. ŠIREC MILENA petek, 10.15 – 11.00 ZBOR28. ŠTERBAL SONJA ponedeljek, 8.20 – 9.05 UN1929. TRAFELA JELKA ponedeljek, 10.15 – 11.00 ZBOR.30. VEDLIN BARBARA petek, 10.15 – 11.00 ZBOR:31. VUZEM MARIJA petek, 8.20 – 9.05 ZBOR32. ŽUNKOVIČ IDA ponedeljek, 11.05 – 11.55 ZBOR.33. PREDIKAKA KATJA ponedeljek, 11.05 – 11.55 KN1134. ČUČEK VTIČ NUŠA ponedeljek, 11.55 – 12.40 KN935. TACIGA SLAVICA sreda, 9.25 – 10.10 KN1036. MURKO KLAVDIJA četrtek, 11.05 – 11.50 KP337. PINTARIČ KATJA torek, 11.05 – 11.55 ZBOR.7.6 Izobraževanje delavcevV tem šolskem letu je omogočeno vsem delavcem šole strokovno spopolnjevanje. Delavci si lahko vobsegu odobrenih finančnih sredstev izberejo seminar, ki jim omogoča v skladu z LDN strokovno rast.Izbirajo se seminarji, ki jih v svojih katalogih objavi MŠŠ, ZŠRS, in druge strokovne institucije napodročju izobraževanja in so potrjeni s strani MŠŠ.7.6.1 Projekt kolektivnega izobraževanja UČENJE UČENJAVsi učitelji so vključeni v strokovno izobraževanje učenja učenja, ki ga izvaja Šola za ravnatelje.Projekt traja dve leti.58

8 LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA MAJŠPERK8.1 ENOTA VRTEC MAJŠPERKEnota Vrtec Majšperk je organizirana kot javni vrtec,v sklopu JZ OŠ Majšperk.1. DNEVNI RED05 30 – 08 00 - sprejem otrok08 00 – 08 30 - zajtrk09 00 – 11 00 - aktivnosti otrok v igralnici in na prostem11 00 – 11 30 - kosilo11 30 – 13 30 - počitek, aktivni počitek otrok13 30 – 14 00 - malica14 00 – 16 00 - aktivnosti otrok v igralnici in na prostem2. PROGRAM PREDŠOLSKE DEJAVNOSTI3. POSLOVNI ČAS VRTCAVrtec Majšperk je odprt na vseh treh lokacijah od 5. 30 ure do 16. 00 ure.ODDELKI VRTCA1 oddelek 1.–3. leta 14 otrok3 oddelki 3.–4. leta 19 otrok1 oddelek 4.–6. leta 24 otrok9 KADRI1–2 vzg. Dragica Klarič pomočnica Cvetka Plajnšek2–3 vzg. Vera Korže pomočnica Suzana Kodrič3–4 vzg. Irena Obreht in Jerica Babulč pomočnica Silva Novak4–5 vzg. Tatjana Bele pomočnica Helena Selinšek9.1 TEHNIČNO OSEBJEKuharica - Marija CvetkoČistilka - Milica Lipnik, Janez Leskovar čistilec in hišnikRačunovodsko-administrativna delavka: Silva Gorišek10 SKUPNI PROGRAM AKTIVNOSTI ZA OTROKEPROGRAM ČAS ODDELEK1. Sprejem otrok; lutkovna igra 1. sept. Vse vzg.2. Ples za občinski praznik; 12. sept. Bele3. Sadni piknik 23. sept. Obreht59

4. Teden otroka- poligon na igrišču,- oblikovanje koruznih storžev,- pečenje kostanjev,- lutkovna igra: Kuža Rihard,- iskanje skritega zaklada.4. okt.– 8. okt.Korže5. Ogled gasilskega doma okt. Obreht6. Miklavževanje - lutkovna igra dec. ObrehtPREDNOVOLETNI ČAS7.- zgodbica Mojca Pokraculja- izdelovanje okraskov za novoletno jelko iz storžev- zgodbica Ko so snežaki božič praznovali- izdelovanje novoletnih voščilnic- zgodbica: Božič v hlevu- izdelovanje svetilk iz jogurtove embalaže- prihod dedka Mraza in obdaritev otrok- lutkovna predstava: Sneg za dedka Mrazadec.Korže8. Pustovanje – delavnice za starše in povorka feb. Klarič9. Zlati sonček – izleti, rolkanje, plavanje, igre z žogo vse leto Bele10. Zobozdravstvena vzgoja – redno umivanje zob vse leto Vse vzg.11. Razstave: MTD, banka vse leto Vse vzg.12. Obiskujemo potujočo knjižnico vse leto Korže, Obreht13. Projekt - Zdrav vrtec vse leto Vse vzg.14. Krasitev novoletne jelke december Polanič15. Koncert pevskih zborov april Korže16. Dan vrtca 4. junij Bele17. Projekt – Gibanje v vrtcu Vse leto Bele18. CICIDO vesela šola Vse leto Vzg. 2. star. obdobja19. Plavalni tečaj za letnik 2005 Marec Bele17. Zaključni izlet otrok in staršev maj Korže10.1 TEMELJNA NALOGAOblikovanje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb, spoznavanje, da se ljudje in okolje,družba in kultura v času spreminjajo.10.2 CILJI IN NALOGE VRTCA:bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšolske otroke;pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih dejavnosti predšolske vzgoje vvrtcih;boj uravnotežena ponudba različnih področij in dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih,ki hkrati ne onemogoča poglobljenosti na določenih področjih;večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino;60

oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik(nediskriminiranost glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor,narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo);večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok;dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu;rekonceptualizacija in reorganizacija časa v vrtcu;rekonceptualizacija in reorganizacija prostora in opreme v vrtcu;večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev;povečanje vloge evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela vvrtcu;izboljšanja informiranja in sodelovanja s starši.11 SODELOVANJE S STARŠIRoditeljski sestanki, govorilne ure, delavnice za starše, pohodi, …MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI STARŠEV IN VRTCASo zapisane v zakonodaji, ki ureja področje predšolske vzgoje.12 SODELOVANJE Z OKOLJEM12.1 Sodelovanje z Osnovno šolo Majšperkpovezovanje vzgojiteljic s strokovnimi delavkami v OŠ,sodelovanje vzgojiteljic z učiteljicami 1. triade v OŠ,sodelovanje ob različnih priložnostih; šolska knjižnica, kino, 1. šolski dan, tedenotroka, zimske urice.12.2 Sodelovanje z občino, društvi in ustanovamisodelovanje ob raznih prireditvah; občinski praznik, miklavževanje, materinski dan,gasilsko društvo (ogled gasilskega doma),planinsko društvo (pohodi),KBM, MTD, ZD,pošta,potujoča knjižnica (bibliobus).12.3 Sodelovanje z Zdravstvenim centromVsebina: zobozdravstvena preventiva12.4 Obogatitvene dejavnostiPevski zborPlavalni tečajKnjigobubePredšolska bralna značka61

12.5 Tekmovanja, natečajiCicido vesela šolaNaravne in druge nesreče – Klic v sili 112Zdravo življenjeMed letom razpisani natečajiPredsednica Sveta zavodaDanica LorberOblikovano: Pisava: +Telo (Calibri),11 ptOblikovano: Pisava: +Telo (Calibri),11 ptOblikovano: Pisava: +Telo (Calibri),11 ptV Majšperku,30. 09. 201062