Junij 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

INTERNOInterno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Junij 2012 | številka 03AKTUALNO:MEDIACIJAv UKC LjubljanaUtrip UKCL: Bob Sapp,mojster borilnih veščin,na Stomatološki klinikiNAGRADNAKRIŽANKA

KAZALO04110 3 UVODNIKLjudje nas potrebujejobolj kot kdaj prej0 4 KDO SMO MIZadovoljstvo pacientovv UKC Ljubljana0 6 Vsaka ženska imapravico dobiti novo dojkoAKTUALNO08 Mediacija v UKC Ljubljana11 Sladkorna bolezen je predvsemv rokah bolnika12 UKC Ljubljana gre po potievropske odličnosti13 »Vaše roke sovrata v življenje«UKCL SMO LJUDJE14 »Časa mi nikoli ne zmanjka« -pogovor s prof. dr. Heleno MedenVrtovec, dr. med.16 »Če ne veste, vprašajte Nuško«UTRIP UKCL18 V UKC Ljubljana smozdravili tudi Boba Sappa18 Bolnike v parku spodbujakip Bojevnika19 Donacija Pediatrični kliniki19 Likovni praznik v razstaviščuljubljanskega Kliničnega centra20 Letošnje dejavnostiob dnevu higiene rok20 Vabilo za nove pevcev MePZ dr. Bogdana DerčaPediatrične klinike v Ljubljani0221 Letni koncert vokalneskupine Vox medicorum21 Kulturno življenje naNegovalnem oddelku UKCLjubljana22 »Ob mednarodnem dnevumedicinskih sester in babic24 10. svetovni kongresanestezijskih medicinskih sester24 Ruska delegacija naobisku v UKC Ljubljana24 Kitajska delegacija naobisku v UKC LjubljanaPREBERITE25 Protokolarna srečanjav UKC Ljubljana – seznamo obnašati?27 POGLED NAZAJ»Pri učiteljih je na prvem mestuljubezen do poslanstva«29 NAGRADNA KRIŽANKA30 ANKETAAli v službo prihajate s kolesom?31 KAJ MENIJO O NAS14 20Vabimo vas,da tudi visoustvarjatenaše glasiloTudi v letu 2012 je naša želja, dabi zaposleni čim bolj sodelovalipri vsebini glasila. Prispevke, obvestilain fotografije, ki jih želiteobjaviti v naslednji številki internegaglasila, nam pošljite v uredništvonajkasneje do 10. julija2012. V uredništvu si pridržujemopravico do krajšanja poslanihprispevkov in izbora fotografij,primernih za objavo. Prispevkelektoriramo.Prispevke in fotografijenam pošljite na naslovsabina.vrhnjak@kclj.siZaželena je pisava Arial (velikostfonta 12) in krajši prispevki, ki najne bodo daljši od 2.500 znakov spresledki vred. Fotografije oddajajteposebej (ne v besedilu) v digitalniobliki (jpg, tif) in obveznonavedite ime avtorja. Prispevkovin fotografij ne honoriramo.

UvodnikLjudje nas potrebujejo bolj kot kdaj prejRes, ljudje, bolni in zdravi, potrebujejo naše znanje, naše spretne roke, prijaznobesedo, nasmeh in spodbudo bolj kot kdaj prej. Takšen je bil letošnjimoto svetovnega dneva babic in nas vodi k razmišljanju, da je kriza priložnost,danost, da se ponovno zazremo vase in se zavemo, da medicinske sestre inbabice opravljamo ne le poklic, temveč poklic s poslanstvom. Naše poslanstvo jepomagati, preprečevati, lajšati trpljenje, skrbeti, vzgajati, svetovati. Ob tem jestrokovnost samoumevna, pričakovana, prijaznost in sočutje pa nas delata ljudi.Vse več državljanov, predvsem starejših, išče pomoč v naši bolnišnici, njihove stiskein stiske sorodnikov so velike.Večkrat me slišite reči: »UKC Ljubljana smo ljudje.« Gospod Žiga Vavpotič, našnedavni pacient, je v pismu generalnemu direktorju zapisal: »Med vami so ljudje,ki bi jim moral pripeti zlato medaljo, jih osebno pohvaliti in postaviti za zgled.Oni so bogastvo UKC Ljubljana, so tisti, ki jih mnogokrat ne opazijo niti vodje naoddelku, kaj šele vi v vodstvu.« Zavedamo se, mnogo vas je, ki s svojo podobo,delom, spoštovanjem in prijaznostjo do pacientov in sodelavcev ustvarjate uglednaše bolnišnice. Naša želja je, da bi bili taki vsi. Sodelavci – gospodje v belem,kot zdravnike spoštljivo imenuje gospod Žiga Vavpotič (medicinske sestre pa jespoštljivo poimenoval angele v modrem), zdravstvene administratorke, radiološkiinženirji, fizioterapevti – vse, kar potrebujemo na delovnem mestu, je spoštljivostin duh timskega dela. Drug brez drugega ne moremo.Timsko delo smo znali izjemno dobro uporabiti ob prvi prijavi za poslovno odličnostUKC Ljubljana leta 2011; prijavili smo se tudi letos, saj se naši kazalniki izboljšujejo.Prijava je resnično plod trdega dela dobre ekipe.Zato še enkrat: prepričana sem – kriza nas lahko nauči marsičesa, le dopustitimoramo. Lahko postanemo boljši, pristnejši in zadovoljnejši. Mnogi med nami sože najboljši in taki, si želim, da tudi ostanejo. Zato mi dovolite, da ob nedavnemprazniku medicinskih sester in babic izrečem čestitke in posebno zahvalo pravtem: Vesni, Romani, Elvedinu, Sonji, Marjani, Gregorju, Samirju, Jasminu, Olji ...na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike, ki jih je kot najboljše prepoznalgospod Žiga Vavpotič. Najboljše pa so tudi Anita Prelec, Asja Jaklič, DarinkaKlemenc, letošnje dobitnice najvišjega priznanja Zbornice zdravstvene in babiškenege – zlatega znaka. Čestitamo!Iskrena hvala in čestitke vsem in vsakemu posebej za vse, kar delate za dobro našihpacientov. Ob tem ne pozabite nase in na sodelavce. Dan bo lepši s prijaznimnasmehom, pozdravom, občutkom, da s svojimi težavami nisi sam – in kako lep jeobčutek, da vas potrebuje toliko ljudi. V imenu vseh medicinskih sester in babicse vam zahvaljujem za dobro sodelovanje.Ernestina Kos Grabnar,višja med. sestra,glavna medicinska sestraUKC Ljubljana - pomočnicageneralnega direktorja zazdravstveno negoINTERNOInterno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaJunij 2012, številka 03Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, SlovenijaGlavni urednik: mag. Simon VrhunecOdgovorna urednica:Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.Uredniški odbor:• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup,dr. med., višja svetnica• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.• Darinka Klemenc, dipl. m. s.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,dr. med., višja svetnica• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.• Blanka ŠetincLektoriranje :Abecednik, intelektualne storitve,Miha Knavs, s.p.Fotografije: Jolanda Kofol,Matjaž Žnidaršič in drugi;fotografija na naslovnici: Polona L. WallasOblikovanje: Ana VedlinTisk: Grafika Gracer d.o.o.Naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na:http://www3.kclj.si

Mag. Maja Klančnik Gruden in Renata JuršaZadovoljstvopacientov vUKC LjubljanaOsredinjenost na pacienta je enood šestih načel kakovosti, ki soopredeljena v Nacionalni strategijikakovosti in varnosti v zdravstvu.Če želimo nenehno izboljševatikakovost zdravstvene obravnave,je pomembno, da zadovoljujemopotrebe pacientov in od njihpridobimo povratne informacije oizkušnjah z zdravljenjem.Kdo smo miUrad za pritožbe in pohvaleV UKC Ljubljana deluje Urad za pritožbein pohvale od leta 1992. Pacientilahko nanj kadar koli naslovijo svojepisne pohvale, zahvale, pritožbe alizahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovihpravic. Pacientom so informacijeo možnosti pritožbe dosegljivena spletni strani UKC Ljubljana, v knjižiciUKC Ljubljana Informacije za pacientein obiskovalce in v Okrožnici opritožnih poteh, ki je dostopna v vsehjavnih prostorih UKC Ljubljana. Informacijedajemo tudi ustno, po telefonuali osebno med uradnimi urami.Trend pritožb narašča.Domnevamo, da to ni odrazposlabšanja našega dela, ampakvečje ozaveščenosti pacientovglede uveljavljanja pravic, sajhkrati narašča tudi število pohval.Pohvale in zahvale so napisane tudi navprašalnikih o zadovoljstvu pacientov.Leta 2010 smo med 11.716 obdelanimivprašalniki prejeli 3.607 pohval, leta2011 pa med 12.434 obdelanimi vprašalniki3.389 pohval.Najpogosteje se pacienti pritožijo zaradineprimernega odnosa, nestrokovneobravnave, dolgega čakanja, slabeorganizacije dela ali pomanjkljivegainformiranja. Na pritožbe pacientovodgovarjajo strokovni in poslovni di-rektorji, predstojniki klinik in kliničnihoddelkov v sodelovanju z glavnimimedicinskimi sestrami klinik in kliničnihoddelkov, vodje dejavnosti skupnegapomena ali vodja Urada za pritožbein pohvale. Na osnovi pritožb inpredlogov se izvede analiza in uvedejokorektivni ukrepi.Najboljšo skupno oceno zadovoljstvapacientov z bolnišnično zdravstvenoobravnavo so dosegli:1. Klinika za nuklearno medicino (4,90)2. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, Kirurška klinika (4,84)3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika (4,83)4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetskokirurgijo in opekline, Kirurška klinika (4,83)5. Klinični oddelek za reprodukcijo, Ginekološka klinika (4,80)04

Skupna ocena zadovoljstvapacientov z bolnišničnozdravstveno obravnavo v UKCLjubljana leta 2011 je bila 4,65na Likertovi lestvici od 1 do 5.Spremljanje zadovoljstvapacientov z anketnimivprašalnikiPoleg Urada za pritožbe in pohvalespremljamo zadovoljstvo pacientovv hospitalni in specialistično-ambulantnidejavnosti s standardiziranimianketnimi vprašalniki. Vsi pacienti dobijoob sprejemu brošuro Informacijeza paciente in obiskovalce, ki vsebujetudi standardiziran vprašalnik. Vprašalnikima petnajst vprašanj zaprtegatipa, na koncu pa imajo pacienti možnostpodati tudi pisne pohvale alipripombe. Leta 2011 je bilo vnesenih8.044 izpolnjenih vprašalnikov.Pacienti so pri bolnišnični obravnavinajbolje ocenili skrb za lajšanjebolečin, sledijo ocene glede količineinformacij, odnosa zaposlenih,razumljivosti informacij in spoštovanjapravice do zasebnosti.Najslabše so hospitalizirani pacientiocenili seznanjenost s pravicamiin dolžnostmi in možnostsodelovanja pri odločitvah ozdravstveni obravnavi. Indeksikažejo, da so se ocene na vsehmerjenih področjih v primerjaviz letom 2010 izboljšale(glejte tabelo).Med kvalitativnimi opombamiizstopajo pohvale odnosaosebja do pacientov, načinazdravljenja, postopkov sprejema, načinaobravnave (»Zaposleni so si vzeličas zame.«) in informiranosti medzdravljenjem. Največ pripomb pa sopodali na zastarelo opremo in prostore,prehrano, preskrbo z bolnišničnimperilom, organizacijo dela in varovanjemzasebnosti.KLJUČNA PODROČJA 2010 2011 INDEKSObravnava bolečine 4,88 4,89 1,00Količina informacij obolezni in zdravljenju4,79 4,79 1,00Varovanje zasebnosti 4,74 4,74 1,00Zadovoljstvo z odnosomzaposlenih4,70 4,78 1,02Razumljivost informacij 4,67 4,74 1,01Informiranost o pravicahpacientovMožnost sodelovanja prisprejemanju odločitev4,25 4,33 1,024,24 4,28 1,01SKUPNA OCENA 4,62 4,65 1,02Zadovoljstvo pacientov,obravnavanih v specialističnihambulantahPacienti, obravnavani v specialističnihambulantah, dobijo vprašalnike alipri sprejemnem okencu ali v sprejemnipisarni ali pa na prostodostopnih mestihv čakalnicah.Tabela: Zadovoljstvo hospitaliziranih pacientovNajboljšo skupno oceno zadovoljstvapacientov s specialistično ambulantnoobravnavo so dosegli:1. Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika (4,34)2. Stomatološka klinika (4,30)3. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika (4,23)4. Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnihstrok, Kirurška klinika (4,06)5. Center za vojne veterane, Interna klinika (4,05)Skupna ocena zadovoljstvapacientov s specialističnoambulantno obravnavo v letu 2011 jebila 3,85. Pacienti so v specialističniambulantni obravnavi najbolje ocenilispoštovanje pravice do zasebnosti,sledijo ocene glede odnosa zaposlenih,zdravstvene obravnave, prejetihinformacij, postopka naročanja in časačakanja na pregled. Najslabše so oceniliponovno obveščanje o pregledu(datum pregleda, oddaljen več kot 30dni) in seznanjenost z vzroki za daljšečakanje v čakalnici (več kot 60 minut).Kdo smo mi05

Tatjana Kušar dela kot prostovoljkana Kliničnem oddelkuza plastično kirurgijo, estetskokirurgijo in opekline Kirurške klinike.Vključena je v neposreden procesobravnave pacienta; to pomeni, dakot del zdravniškega konzilija ponujasvojo izkušnjo bolnicam, ki so zboleleza rakom in so pred odločitvijo o različnihmožnostih zdravljenja. Pomagajim lažje prebroditi strahove in se soočitiz bolečino.Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik WallasVsaka ženska imapravico dobiti novo dojkoTatjana Kušar, prostovoljka, bolnicam pomagaprebroditi strahove in je vključena v neposredenproces obravnave pacientaSami ste doživeli izkušnjo bolezniraka na dojki in odločili ste se zarekonstrukcijo. Kakšna je bila vašaizkušnja?Kdo smo mi»Lansko poletje sem doživela velik šok,ko mi je zdravnica po telefonu sporočiladiagnozo raka na dojki. Popolnomame je sesulo; takoj zatem pa so bilimoji napori usmerjeni v psihično infizično pripravo na operacijo, ki meje čakala. Po opravljenih preiskavahsem imela še toliko časa, da sem lahkošla na morje, kjer sem veliko plavala,kolesarila in zdravo jedla. Ko izvešza diagnozo, te zadene nekakšen krč,nisi sposoben dosti misliti. Sama semzadevo racionalizirala skozi številnedejavnosti, namenjene predvsempripravi na operacijo.«Operacijo ste dobro prestali.Predvsem pa vas je izkušnja naoddelku prepričala, da želitesvetovati drugim, ki so v enakempoložaju.»Na Oddelku za opekline sem ležaladeset dni. Navdušilo me je vse; odprijaznosti medicinskih sester dostrokovnosti vseh zdravnikov. To,kar počnejo vaši strokovnjaki, je naizredno visoki ravni; od pristopa doobravnave bolnice. Med ležanjem naoddelku me je ena od sester prosila, čebi s svojo pozitivno izkušnjo pomagalapomiriti neko bolnico, ki se je izrednobala operacije. V tistem trenutku sempomislila, da bi znala to z lahkotonarediti. Kasneje sem napisalazahvalno pismo predstojniku oddelka,prof. dr. Urošu Ahčanu, in mu v njemponudila svoje prostovoljno delo.Tako se je vse začelo. Kmalu zatem semopravila zahtevane formalnostiin postala prostovoljka v UKCLjubljana. Sodelovanje prikonziliju je bila ideja prof.Ahčana.«»Samo tam, kjer so telo, um in duša usklajeni,je tudi zdravje. Če zbolimo, delamo nekajnarobe,« pravi Tatjana Kušar, prostovoljka naKO za plastično kirurgijo, estetsko kirurgijo inopekline Kirurške klinike."»Kasneje semnapisala zahvalno pismopredstojniku oddelka, prof. dr.Urošu Ahčanu, in mu v njemponudila svoje prostovoljnodelo. Tako se je vse začelo.Kmalu zatem sem opravilazahtevane formalnosti in postalaprostovoljka v UKC Ljubljana.«06

Prihajate enkrat na teden in poopravljenem zdravniškem konzilijubolnice, ki to želijo, pridejo napogovor tudi k vam. Kaj jih najboljzanima?»Najbolj jih zanima bolečina. Koliko boli,koliko časa bo bolelo, kakšne so rane.Zanima jih, ali bodo dolgo časa nemočne,ali bodo potrebovale pri okrevanjupomoč. Ljudje imamo različne pragovezaznavanja bolečine, sama sem pojedlaeno samo protibolečinsko tableto. Zdise mi, da moraš biti tudi na bolečinopripravljen in to jim tudipovem;»Bolnice najboljzanima bolečina.Koliko boli, koliko časabo bolelo, kakšne so rane.Zanima jih, ali bodo dolgonemočne, ali bodo potrebovalepri okrevanju pomoč …« poveprostovoljka Tatjana Kušar.bolj kotsi pripravljen, hitrejese postaviš na noge. Vsajtaka je moja izkušnja. Ko sem prišlaiz bolnišnice, sem bila sposobna itikuhat kosilo.«Kakšna je vaša naloga kotprostovoljka? Na kakšen načinpomagate?»Predvsem z lastno zgodbo – to jetudi edini način. Povem jim, kako sempreživela operacijo in okrevanje, kakovse skupaj poteka. Pripovedujem in jihopogumljam. Veliko je tudi takih, kise za rekonstrukcijo odločijo kasneje.Pri njih gre za drugačno razpoloženje;zanima jih občutek nove dojke, oblika,ali jo je bilo treba popravljati … Takšnestvari.«Svoje življenje ste po raku precejspremenili.»Tako je. To je pogosto tudi eno izmedvprašanj – ali sem kaj spremenila vživljenju. Jaz sem. Od prehrane donačina razmišljanja. Rak vsekakor kličetako po telesni, umski in tudi duševnispremembi. Samo tam, kjer so telo, umin duša usklajeni, je tudi zdravje. Čezbolimo, delamo nekaj narobe.«Rekli ste, da vas ženske vedno znovaprevzamejo. Zakaj?»Ker so pogumne. Od trenutka, koizveš diagnozo, se vse odvija v velikinaglici. Kolesje se požene, bolnicapa je običajno v šoku. Nekatere seprepuščajo toku stvari, med njimi sembila tudi sama, druge pa so sposobneizredno trezno razmišljati. Nekaterepridejo na pogovor z možem, druges prijateljico. Največ strahu s sebojnosijo tiste, ki živijo same. Zanimajih, ali bodo zmogle skrbeti zase. Podrugi strani pa me starejše ženskesprašujejo, medtem ko se odločajoza rekonstrukcijo, ali jim nova dojkasploh pripada. Imajo pomisleke, kajbodo zdravniki rekli, kaj si bo misliladružba nasploh, če bodo dobile novodojko. Ob vsem tem pomanjkanjudenarja se bojijo, da morda odvzemajoto pravico kakšni mlajši … Meni pa seže to zdi pogumno, da ženska splohpride do konzilija. Jaz vsaki čestitamin jih spodbujam. Vsaka, ne glede nastarost, ima pravico, da dobi novodojko, če si jo seveda želi.«Izjava prof. dr. UrošaAhčana, dr. med.,predstojnika KOPREKO:»Vsak kirurg lahko zelo natančnopojasni različne možnostizdravljena, pričakovane rezultate,možne zaplete, delež in resnostzapletov, potek zdravljenja innadaljnjo rehabilitacijo. Žal pane more odgovoriti na določenaosnovna vprašanja bolnic, kot npr.kdaj se lahko peljem s kolesom,kako lahko prinesem vrečke iztrgovine, kdaj lahko začnem sspolnim življenjem, kako izbratimodel perila ... Morda so to navidez banalna vprašanja, ki pabistveno prispevajo h kakovostiživljenja po operaciji in so ključdo pravilne odločitve pri izbirizdravljenja. Na srečo lahko v UKCLjubljana ponudimo vse možnostizdravljenja in smo odlično povezanitako z zdravniki različnih strokkot tudi z bolnicami. Prav takosodelovanje nam je omogočilo,da smo s skupnimi močmi vsvetovnem vrhu zdravljenja rakadojk, tako po rezultatih dela kot vorganizacijskem smislu. Preprosto– če se zdravnik ne more natančnopostaviti v kožo bolnika, si pomagaz bolniki, ki imajo lastno izkušnjoin so neprecenljiv vir informacijza bolnike. Zato tak način delasvetujemo tudi drugim kliničnimoddelkom.«»Če se zdravnik ne morenatančno postaviti vkožo bolnika, si pomagaz bolniki, ki imajolastno izkušnjo, saj soneprecenljiv vir informacijza bolnike.«Kdo smo mi07

Biserka Marolt MedenMediacija v UKC LjubljanaUstanavljamo center za mediacijo: izkušnje pri nas in v tujini kažejo,da je mediacija zelo uspešna metoda razreševanja sporovAktualnoMediacija je stara tehnikareševanja sporov, saj je bilapoznana že v Mezopotamiji,Babiloniji, antični Grčiji in Rimu. Sodobnamediacija je doživela razmahv ZDA v šestdesetih letih dvajsetegastoletja, torej v času upora proti formalizmuvseh vrst in tudi formalizmusodnih postopkov. Tudi na slovenskihtleh ima mediacija bogato zgodovino:v Karantaniji so bile to vaškeskupnosti »pod lipo«, v Ilirskih provincahmirovni sodniki, v nekdanjiJugoslaviji pa poravnalni sveti.Leta 2001 se je v Sloveniji začelo izobraževanjeprvih mediatorjev. Mirnoreševanje sporov s pomočjo mediacijeje že uspešno uveljavljeno pri družinskihsporih, v vzgojno-izobraževalnihustanovah, pri civilnih in potrošniškihsporih, pri delovnopravnih, civilnihin gospodarskih sporih, pri posegih vokolje in prostor, pri socialnem varstvu,pri športu in drugje. Leta 2011je Združenje zdravstvenih zavodovSlovenije začelo usposabljanje mediatorjevza zdravstvo; vzpostavljatudi listo mediatorjev za zdravstvo, kibi delovali v zdravstvenih zavodih poSloveniji. Nekatere bolnišnice so ževzpostavile sistem mirnega reševanjasporov in tudi v UKC Ljubljana smo pripravilivse podlage za delovanje centraza mediacijo.Kaj je mediacija?Mediacija je prostovoljen zunajsodnipostopek/proces mirnega reševanjasporov, pri katerem sprte strani (partnerjiv sporu ali medianti) ob pomočinepristranskega strokovnjaka (mediatorja)iščejo rešitev spora, ki v najboljšimožni meri upošteva interese vsehin s katero so vsi zadovoljni. Izkušnjekažejo, da so takšne rešitve trajne inse sklenjeni dogovori največkrat nespreminjajo.Za uspešno mediacijo sta pomembnaprostovoljno sodelovanje udeležencevv sporu in njihova pripravljenost,da prevzamejo odgovornost za svojeodločitve. Zato kakršno koli siljenje vmediacijo ali zadrževanje v njej ne biimelo smisla in se z njo ne bi dosegelnjen prvotni namen – mirna in poštenarešitev spora, ki jo praviloma med postopkompredlagata sprti strani.Udeleženci so mediator (lahko s komediatorjem),ki je zaprošen za vodenjemediacije ne glede na naziv ali poklic,in medianti – stranke v sporu, ki imajolahko ob sebi odvetnike ali druge»spremljevalce«, če se vsi strinjajo sprisotnostjo drugih.Glede na povezanost postopkov mediacijes sodiščem ločimo sodišču pridruženomediacijo, s sodiščem povezanomediacijo in zunajsodno mediacijo, kijo bomo razvijali tudi v UKC Ljubljana.Tudi v zdravstvu so konfliktinekaj običajnegaPomembno je, da ustanove znajoupravljati konflikte, ki so lastnivsem procesom in okoljem v družbi.Tudi v zdravstvu so konflikti nekajobičajnega in nastajajo predvsem izteh razlogov:• pričakovanja družbe, da morajobiti zdravstvene storitve popolne,• nerealna pričakovanja pacientov,• pritiski na delovno silo vzdravstvu v smislu večjestorilnosti in nižjih stroškov,• ranljivost pacientov,• močna hierarhija v odnosih medzdravstvenimi delavci,• kultura molka,• razlike med posameznimi področji vzdravstvu, pomanjkanje zaupanja.V UKC Ljubljana uspešno upravljamokonflikte na različne načine – s pomočjoUrada za pritožbe in pohvale, zuvajanjem varnostne kulture in celovitegaobvladovanja odklonov, Svetapacientov in s pomočjo Pravne službeter zunanjih sodelavcev.V UKC Ljubljana bomo s pomočjo mediacijereševali te spore: med pacienti inzaposlenimi, med zdravstvenim osebjem,med posameznimi oddelki, medzaposlenimi in upravo, med zavodi,med zavodi in koncesionarji idr.08

Cilji vzpostavitve modela mirnegareševanja sporov so:• izboljšanje prakseupravljanja sporov,• celovita, dolgoročna, hitrejša,cenejša in zaupna rešitevspornih vprašanj,• zmanjšanje številasodnih postopkov,• zniževanje stroškov sporov,• dodatna storitev za pacientein zaposlene,• preprečevanje sporov,• preprečevanje pritožb,• ustvarjanje zadovoljstvazaposlenih – dvig motivacije zadelo in večja delovna uspešnost,• zagotavljanje večjegazadovoljstva uporabnikovzdravstvenih storitev,• dvig kakovosti in varnostizdravstvene oskrbe,• dvig ugleda UKC Ljubljanav javnosti,• dvig ugleda zdravstvenih innezdravstvenih delavcevv zdravstvu.Model bi bil glede na organiziranost»mešani«. To pomeni: notranja napotitvenaslužba, mediatorji – zaposleniv UKC Ljubljana v kombinaciji z zunanjimimediatorji z liste Združenja zdravstvenihzavodov Slovenije in drugi.Glavna načela mediacijskegapostopka1. Zaupnost – pomeni, da je postopekzaupne narave, vsa komunikacijasrečanj je zaupna, razen če so sestranke sporazumele drugače, čenjihovo razkritje zahteva zakon aliče je razkritje potrebno za izpolnitevali prisilno izvršitev sporazumao rešitvi spora. Ustvarjeno morabiti okolje, ki mediantom dajemožnost razkrivanja informacij ininteresov.2. Prostovoljnost – sodelovanje posameznikov(medianti, mediator)v postopku je plod njihove prostovoljneodločitve brez zunanje prisile.Medianti imajo možnost kadarkoli končati mediacijski postopek,ne da bi pri tem nastale negativneposledice. Prostovoljnost moraobstajati v celotenem postopku.3. Nevtralnost, nepristranskost,enakopravnost – nevtralnostizvajalca (mediatorja) se nanašana odnos glede izida postopka,saj je izvajalec nevtralen in sene opredeljuje za rešitve enegaali drugega deležnika, v zadevine sodi kot sodnik (nevtralnostdo mediantov, predmeta spora,možnih rešitev – OSEBNA NEV-TRALNOST; vprašanje nevtralnostimediatorja glede izvajanjapostopka in rezultata mediacijeje NEVTRALNOST POSTOPKA);nepristranskost se nanaša naodnos izvajalca do deležnikov,do katerih mora biti nepristranski,ne sme ravnati pristransko vkorist katere koli stranke.4. Neformalnost – postopek ni omejens postopkovnimi pravili, karmediatorju omogoča proste rokepri vodenju in strukturiranju postopka,udeležencem pa vendarlezagotavlja določeno predvidljivostpostopka.5. Samoodgovornost – deležniki soseznanjeni z vsemi dejstvi, ki soznana z namenom, do so bili predmorebitnim odločanjem v postop-09Aktualno

ku ustrezno seznanjeni o posledicahsvojih odločitev. Naloga mediatorjaje le podpirati mediante inusmerjati postopek, saj načelomaodgovornost za to, kateri problemise bodo obravnavali, kako rešitikonflikt in kako se bo oblikovalarešitev, nosijo medianti. Mediacijaje postopek z večjo avtonomijostrank. Stranke imajo nadzor nadpostopkom.6. Poštenost – je ena izmed osnovnihetičnih in moralnih vrednot, kije osnova za dobre medsebojneodnose.7. Hitrost in ekonomičnost –pomeni racionalno in ekonomičnoopravljanje dejavnosti tako gledečasa kakor tudi stroškov mediacijskegapostopka (hitrejši in cenejšipostopek).Mediacija poteka v več fazah:• Začetna faza: vabilo strankam napredmediacijsko srečanje, začetekmediacije – uvodni nagovor,predstavitev zgodb, stališč.• Faza raziskovanja: globljeraziskovanje.• Faza pogajanja: iskanje skupnihinteresov (povezovanje,rangiranje), možnosti realizacijeskupnih interesov z različnimirešitvami in pogajanje (sklepanjekompromisov).• Zaključna faza: oblikovanje rešitev,zapis rešitve, realizacija rešitve.Izkušnje pri nas in v tujini kažejo, da jemediacija zelo uspešna metoda razreševanjasporov. Izkazalo se je, da je bildosežen dogovor o sporni zadevi v 70do 85 odstotkih vseh primerov, vključenihv mediacijo.Poleg tega je po nekaterih statistikahokrog 95 odstotkov udeležencevv mediacijskem procesu zadovoljnih zmediacijo.8. Mediator ne svetuje inne sprejema odločitev –ob upoštevanju načela nevtralnostimediator ne sme svetovatiin sprejemati odločitev namestomediantov, četudi vidi boljšorešitev.AktualnoNaloga centra za mediacijo bi bilatudi promocija uporabe mediacijskihveščin v vsakdanji rabi in izobraževanjes tega področja. Temeljnetehnike v mediaciji so: aktivno poslušanje,povzemanje, interpretiranjenasprotnikovega zornega kota, nevtralnost,jaz stavki, okrepitev pravil,preokvirjanje, ravnovesje moči,fokusiranje na prihodnost, testiranjerealnosti, možganska nevihta, ločitevstališč od interesov, normaliziranje,lupljenje čebule – od nepomembnegak pomembnemu idr.10

Služba za odnose z javnostmi, Sabina VrhnjakSladkorna bolezenje predvsem v rokahbolnikaDa bi čim bolj spodbudili aktivno vlogopacientov, so v pomoč zdravstvenimustanovam oziroma edukatorjem odraslihbolnikov s sladkorno boleznijo na KO zaendokrinologijo, diabetes in presnovne bolezniInterne klinike UKC Ljubljana izdali nacionalnidokument – Kurikulum za edukacijo o oskrbiodraslih bolnikov s sladkorno boleznijoV svetu je imelo sladkornobolezen lani 366 milijonov ljudi;predvidevajo pa, da bo to število do leta2030 zraslo na 552 milijonov ljudi. Številoljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 – dobimo joz nezdravim načinom življenja – se povečujev vseh državah. V Sloveniji je bilo medprebivalci, starimi 15 let in več, leta 2007120.000 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2.Pred kratkim so zaposleni naKliničnem oddelku (KO) za endokrinologijo,diabetes in presnovnebolezni Interne klinike UKCLjubljana diabetološkim timom povsej Sloveniji predstavili Kurikulumza edukacijo o oskrbi odraslih bolnikovs sladkorno boleznijo. Kurikulum,namenjen strokovnjakom, je rezultatvse večje potrebe po edukacijibolnikov s sladkorno boleznijo.»Edukacija bolnikov je nuja, sajsamo poučen bolnik lahko zapustibolnišnico ali ambulanto ter postanedoma samostojen pri vodenju sladkornebolezni (injiciranju insulina,samokontroli itn.),« pove MilenkaPoljanec Bohnec,ena izmed avtorickurikuluma.Z omenjeno izdajo,prvo tovrstno v Sloveniji,smo dobili nacionalnidokument zaedukatorje oziroma zdravstvene ustanove,ki obravnavajo bolnike s sladkornoboleznijo. V njem so opredeljenetemeljne naloge in cilji, zbrani v 37učnih vsebinah, ki jih želijo uresničevatipri oskrbi bolnikov s sladkornoboleznijo.Edukatorjiz izjemno sposobnostjo empatijeso načeloma diplomiranemedicinske sestrePoleg sladkornebolezni je velika težavatudi debelost. To je edenpoglavitnih dejavnikov tveganjaza nastanek sladkorne bolezni.Edukacijo načeloma izvajajo vsi članitima, v strukturirani obliki pa je predvsemv domeni diplomiranih medicinskihsester, s posebnim znanjem osladkorni bolezni in edukaciji. V UKCLjubljana imamo na KO za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezniskupno devet edukatoric, k nam pa naosemtedenska izobraževanja prihajajoiz vse Slovenije. Kot obrazloži BarbaraŽargaj, glavna sestra omenjenega KO,morajo edukatorjislediti predvsemsvoji humanističninaravnanosti,pri delu pa uporabljatimočnoempatijo.»Pred leti, ko bolnikiše niso bili takodobro poučeni, je biloprecej nepotrebnihhospitalizacij,mnogokrat žezaradi navadnehipoglikemije,« poveMilenka PoljanecBohnec.Sladkorna bolezen je sicer vse pogostejša,število obolelih pa se strmo povečujetako v Sloveniji kot tudi v svetu;ponavadi ima bolnik poleg sladkornebolezni še druge zdravstvene težave(povečana telesna teža, povišane maščobe,zvišan krvni tlak), zaradi česar jepotrebna korenita sprememba načinaživljenja.Barbara Žargaj,Glavna sestra KO zaendokrinologijo,diabetes in presnovnebolezni poudarja,da morajo imetiedukatorji izrednosposobnost empatije.Da se zna obnašativ različnih življenjskih okoliščinah,mora biti bolnik izredno dobroizobražen o svoji bolezni. »Pred leti,ko bolniki še niso bili tako dobro poučeni,je bilo precej nepotrebnih hospitalizacij,mnogokrat že zaradi navadnehipoglikemije,« pove Milenka PoljanecBohnec. Cilj edukacije, ki se v svetu vsebolj uveljavlja, je opolnomočen bolnikbrez kroničnih zapletov, ki je aktivenin polno vključen v življenje in delo.11Aktualno

AktualnoMag. Peter PustatičnikUKC Ljubljana grepo poti evropskeodličnostiUKC Ljubljana nadaljuje vpeljavo modela evropskeposlovne odličnosti in se je tudi leta 2012 prijavilna razpis za priznanje za poslovno odličnost RepublikeSlovenije (v nadaljevanju PRSPO). Namen priznanja jespodbujati organizacije k doseganju globalne in mednarodnoprimerljive odličnostiter nuditi orodja za izboljšanjeučinkovitosti inuspešnosti poslovanja pomerilih in vzoru evropskenagrade za odličnost. Modelje v Evropi zelo razširjentudi v zdravstvu. Modelposlovne odličnosti namvoditeljstvozagotavlja, da na sistematičennačin načrtujemo,analiziramo in spremljamo,kako UKC Ljubljanadeluje, na kakšni stopnjiposlovne odličnosti je, kjesmo dejansko dobri ali celo odlični (v primerjavi z najbolj-DEJAVNIKIzaposlenistrategija in načrtovanjepartnerstvain virišimi evropskimi zdravstvenimi organizacijami – univerzitetnimikliničnimi centri) in kje imamo še priložnosti zaizboljšanje, kje, koliko ter zakaj zaostajamo za odličnimievropskimi centri.PRSPO je najvišje državno priznanje za dosežke pri:• kakovostni in varni obravnavi odjemalcev (pacientov),odličnosti rezultatov (zdravljenja), doseganjuzadovoljstva pacientov in drugih odjemalcev;• uspešnem in učinkovitem voditeljstvu;• zagotavljanju kompetentnih, motiviranih in zadovoljnihzaposlenih;• zagotavljanju urejenosti in učinkovitosti procesov,informacijski podpori, organizaciji dela in razvojuvrhunskih metod dela;procesi -storitverezultati -zaposlenirezultati -odjemalci/pacientirezultati -družbaREZULTATIključnirezultatidelovanja• racionalni rabi virov, učinkovitem in dolgoročnostabilnem finančnem poslovanju, obvladovanju tveganj;• nacionalnem in mednarodnem ugledu ipd.Za nadaljnji razvoj UKC Ljubljana in doseganje nadpovprečnihrezultatov je uvajanje poslovne odličnosti nujna razvojnaperspektiva, pri čemer ima priznanje Republike Slovenijeza poslovno odličnost (PRSPO) pomembno vlogo. VodstvoUKC Ljubljana je maja 2012 pripravilo in oddalo samoocenitvenoporočilo – analizo stanja v UKC Ljubljana po evropskemmodelu poslovne odličnosti (EFQM).UKC Ljubljana je leta 2011 dosegel oceno v intervalu od 300do 350 točk, kar je bila spodbudna ocena, pogoj za bronastopriznanje je namreč doseganje intervala od 350 do 400točk. Ocenjevalci so lani ocenili, da ima UKC Ljubljana ključnepriložnosti za izboljšanje odličnosti poslovanja pri upravljanjuzaposlenih in ravnanju s strankami. Cilj UKC Ljubljanaza leto 2012 je pridobitev priznanja.12

Anita Prelec in Renata Nahtigal»Vaše roke sovrata v življenje«V okviru strokovnega srečanja babic inmedicinskih sester smo v UKC Ljubljanagostili Anno Verwaal iz ZDAVUKC Ljubljana smo v sodelovanjus Sekcijo medicinskih sesterin babic pri Zbornici – Zvezigostili Anno Verwaal, medicinsko sestro,svetovalko za zavestno spočetjein rojstvo, predavateljico za porodnein poporodne spremljevalce, predavateljicoza dojenje ter porodno fotografinjo.Ob njenem obisku Slovenije,UKC Ljubljana in Ginekološke klinikesmo ji postavili nekaj vprašanjOgledali ste si Porodnišnico Ljubljana.Kako ste jo doživeli?»Kljub dejstvu, da je to največja porodnišnicav Sloveniji, deluje veliko boljosebno in domače kot velike porodnišnicev ZDA. Zelo so mi bile všeč svetlein žive barve ter nalepke na vratih, kipromovirajo babiški model skrbi. Vsi,ki sem jih tam srečala, so bili tudi iskrenoprijazni.«Kako bi po vašem mnenju v Slovenijilahko izboljšali zdravje žensk vobporodnem obdobju?»Največjo izboljšavo bi bilo možnonarediti precej preprosto. To jedovoliti ženskam pri porodu večkot enega spremljevalca. Ženske sizaslužijo, da imajo med porodomza podporo ob sebi tistega, ki si ganajbolj želijo. Za nekatere ženske to nile mož ali partner, ampak morda tudimama, prijateljica ali doula, ki lahkoženski zagotovijo tako podporo, ki jona prehodu v materinstvo potrebuje.«Ali imate kakšen nasvet o izboljšanjubabiške skrbi v Sloveniji?»Mislim, da bi bilo delo za babice boljizpolnjujoče, če bi bile bolj avtonomnepri svojem delu. Če bi bile babice usposobljeneza zagotavljanje babiške skrbiv predporodnem obdobju (za ženskez nizkim tveganjem za zaplete) in bijim bilo to omogočeno delati, bi biladosežena večja kontinuiteta skrbi. To»Ob tej priložnosti se zahvaljujemvsem babicam (in babičarjem) za vse,kar naredite, da bi bil porod čim bližjetistemu, kar si je zamislila Mati Narava– za vsako žensko in vsakega otroka.Vaše roke so vrata v življenje – naj bodovarne, potrpežljive in prijazne …«je dejala Anna Verwaal iz ZDA.pa bi bilo za ženske izjemno dobro. Nata način bi imeli porodničarji več časaza svoje delo, to je skrb za ženske s patološkiminosečnostmi in nujnimi porodniškimistanji. Menim, da bi imelataka sprememba dobrodejen vpliv nasistem zdravstvenega varstva žensk vvaši državi in bi omogočila vsaki posameznicitak model obravnave, ki bi bilzanjo najprimernejši.«Kaj pa delovanjebabic v porodnih centrih?»Upam, da bodo babice nekoč lahkodelovale v porodnih centrih, seveda zzaledjem porodnišnic in porodničarjev,ki bodo pripravljeni sodelovati. Videlasem, da so zahteve po takem načinuobporodne skrbi v Sloveniji vedno večje.Verjamem, da bodo neodvisne babicelahko vodile zasebno prakso in tudi porodev vodi ter na domu in da bo to postalanova kulturna norma v vaši državi.Ženskam naj ne bi bilo več treba najematibabic iz tujine ali odpotovati z družinov tujino, da bi imele takšno porodno izkušnjo,kot si jo želijo. Vrnitev umetnostibabištva v vaši državi bi lahko bila varnoizvedena. Babice bi se morale le združiti,izraziti svojo željo po učenju, si pridobitinove izkušnje in to narediti.«13Aktualno

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak»Časa mi nikoli ne zmanjka«Pogovor s prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med., višjo svetnico, pomočnico strokovne direktoriceUKC Ljubljana, sicer pa specialistko ginekologije in porodništva. Sogovornica že okoli štiri desetletjaskrbi za zdravje žensk, ukvarja pa se še s številnimi drugimi projektiUKCL smo ljudjeKdor koli jo pozna, bi zagotovorekel, da je ženska, ki ji energijenikoli ne zmanjka. Dolgoletnodelo v ginekologiji oziroma porodništvu,mesto pomočnice strokovnedirektorice v UKC Ljubljana, delo profesoricena Medicinski fakulteti Univerzev Ljubljani, redno delo v ginekološkiambulanti, vodenje terciarnegaprojekta o prezgodnji menopavzi, vodenjeprojekta mednarodne akreditacijeUKC Ljubljana in predsedovanjeSlovenskemu menopavznemu društvu ...To je le nekaj izmed zadolžitev, s katerimise trenutno ukvarja prof. dr.Helena Meden Vrtovec, dr. med, višjasvetnica. Za svoje dolgoletno delona področju reproduktivnega zdravjažensk je pred leti dobila priznanjepredsednika RS, dr. Danila Türka.Zagotovo ste v svoji karieri opazilištevilne posebnosti, ena, ki joopazimo vsi, pa je, da se ženske zaotroke odločajo vse starejše. Kakšneposledice ima to?»Vzrok gre iskati v družbenem razvoju;možnosti za ustvarjanje družine inodgovornosti staršev danes dojemamodrugače kot nekoč. Ljudje se daneszavedajo, da je skrb za otroka velikaodgovornost in zato najprej posvetijočas karieri in finančni osamosvojitvi,šele nato otrokom. Ženske ne rojevajostarejše samo v Sloveniji, temveč tudiv svetu. Veliko je sicer doprinesla možnostoploditve z biomedicinsko pomočjo,žalostno pa je, da ponekod toizkoriščajo in zlorabljajo, kot recimo vprimeru, ko so oplodili žensko pri šestdesetihletih.«»Neverjetno je, kaj vse soženske pripravljene pretrpetiza to, da na koncu dobijootroka! Zame je bila to odnekdaj uganka; če bi ženskepri tem delovale samorazumsko, bi zagotovo rekle –tega se ne grem več.Kako je to sploh možno?»To je zloraba medicine, je popolnomaneetično in nemoralno. Žal pa je očitnotudi tu denar edina stvar, ki kajpomeni na lestvici vrednot, četudi bimorala zdravnike voditi zgolj Hipokratovaprisega.«Do katere starosti bi vi še svetovalinosečnost oziroma oploditev?»Pri nas je zakonsko določeno, da jeoploditev z biomedicinsko pomočjomogoča do 42. leta, seveda pa lahkoženska spontano zanosi tudi kasneje.Pomembno je, da ženska prvega otrokarodi do svojega 35. leta – do takratjajčnik deluje normalno, nosečnost paza jajčnike pomeni pravo renesanso! Čese prva nosečnost denimo zgodi zelopozno, pri 45. letu, je to zelo tvegano,velika je možnost patološke nosečnosti.A ljudje tega ponavadi ne razumejoin rečejo: Kako, saj moja soseda je rodilapri 45! A nihče ne pove, da ne prvegaotroka. Če rodijo drugega, tretjega aličetrtega kasneje, ni problematično.«14

»Pomembno je, da ženskaprvega otroka rodi do svojega35. leta – do takrat jajčnikdeluje normalno, porod paza jajčnik pomeni pravorenesanso,« pove v pogovoru.Slovenija je z brezplačno možnostjooploditve »zelo prijazna«, ZZZS plačašest posegov.»Res je in to je najbolj optimalno. Pomembnoje, da lahko ženske izkoristijovse možnosti. Ko sem v vseh teh letihspremljala izredno željo žensk po otrocih,sta me začela zanimati strukturačlovekove osebnosti in njegov nagon.Pri človeku je prvi samoohranitveninagon, drugi pa nagon po ohranitvivrste. Ta je pri ženskah zagotovo velikomočnejši kot pri moških, ki imajoza zaploditev »kjer koli in kadar koli«več možnosti. Neverjetno je, kaj vse soženske pripravljene pretrpeti za to, dana koncu dobijo otroka! Zame je bila tood nekdaj uganka; če bi ženske pri temdelovale samo razumsko, bi zagotovorekle – tega se ne grem več. Pri otrokune gre samo za to, da okrepiš partnerstvoin si otroka želiš, temveč ključnovlogo igra podzavestno dogajanje.«Eden izmed ključnih projektov prof. dr. Helene Meden Vrtovec, dr. med., višjesvetnice, pomočnice strokovne direktorice UKC Ljubljana, je mednarodnaakreditacija. Na fotografiji zgoraj od leve proti desni: Stanko Grabljevec, RadomirVučković, Tomaž Rusimovič, prim. Janez Remškar, dr. med., mag. Simon Vrhunec,mag. Peter Pustatičnik, Tomaž Babnik (zunanji svetovalec); spodaj od leve protidesni: Simona Virant, prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., prof. dr. BrigitaDrnovšek Olup, dr. med., Dominika Oroszy, dr. med., in Mateja Tršan, mag. farm.Se pa izredno redko zgodi, da bioploditev z biomedicinsko pomočjouspela že prvič, kajne?»To niti ni tako zelo redko; v okolidvajset do trideset odstotkih smo danesuspešni že pri prvem poskusu. Šedvajset let nazaj je bilo precej drugače,a danes je izboljšana tehnologija,monitoring …«V UKC Ljubljana poleg svojegastrokovnega dela, ki vas vseskozipovezuje z ženskami, bdite nadštevilnimi projekti. Eden izmednjih je mednarodna akreditacija,ki bi omogočila še kakovostnejšoin varnejšo obravnavo. Zakajakreditacija to omogoča?»Mednarodna akreditacija jepomembna iz več razlogov: analiziramoin popisujemo vse procese v UKCLjubljana. Ugotavljamo, da je izrednoveliko dokumentov že narejenih, a nisov uporabi, nekateri se celo podvajajo.Pri akreditaciji gre za povezanost»Ne prenesem pa, da mebremenijo nedokončanestvari. Zato si velikokratdelo odnesem domov za čezvikend, ker ponedeljek vednoželim začeti neobremenjena,iz 'ničle'. Potem sem lahkov vsakem novem tednuoptimistična, češ, saj semnaredila vse.«nadaljevanje na naslednji strani15UKCL smo ljudje

strokovnega in organizacijskegadela ter zavedanje, da je varnostpacientov treba nenehnonadgrajevati – od sprejema doodpusta. Mednarodna akreditacijaje pomembna tudi z vidika, da bomoše naprej enakovredni oziromakonkurenčni drugim evropskimbolnišnicam. Poleg dobrobiti zapaciente pa bo enoten sistem imelvelike prednosti tudi za zaposlene.«Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak»Če ne veste,vprašajte Nuško«Frančiška Kotnik, glavna pisarna Službe za upravljanje zdokumentarnim gradivom, ima UKC Ljubljana v malem prstu,v njem je zaposlena že 38 letUKCL smo ljudjeKdaj predvidevate, da jo bomopridobili v UKC Ljubljana?»Predpresojo bomo opravili septembra,akreditacijo pa pričakujemov začetku leta 2013. ZZZS je zapredpresojo predvidel datum konecletošnjega septembra in menim, dabomo to izpolnili. Sodeluje skupinastrokovnjakov (na fotografiji) inprav vsem sem hvaležna za njihovtrud. Nekateri med njimi so izrednosamoiniciativni in določene nalogeopravijo sami od sebe.«Poleg vsega naštetega ste tudiredna profesorica ginekologije inporodništva na Medicinski fakulteti;a energije vam – kar s pridomopažamo tudi sodelavci – nikoli nezmanjka. A kdaj pogrešate več časazase?(Nasmeh) »Časa mi nikoli ne zmanjka,ker si ga vedno razporedim. Vednonajdem čas, da grem k telovadbiin da se ukvarjam z vnukinjama, velikodelam na vrtu. Če si delo razporediš,je takšen način življenja čistonormalen. Ne prenesem pa, da mebremenijo nedokončane stvari. Zatosi velikokrat delo odnesem domov začez vikend, ker ponedeljek vedno želimzačeti neobremenjena, iz 'ničle'.Potem sem lahko v vsakem novemtednu optimistična, češ, saj sem naredilavse.«Frančiška Kotnik, ki jo v UKC Ljubljanapoznamo predvsem kot»Nuško«, v naši ustanovi delaže 38 let. Skrb za pošto, shranjevanjepogodb, pošiljanje okrožnic po hiši,arhiviranje internega glasila – to je lenekaj nalog, s katerimi se srečujejo vSlužbi za upravljanje z dokumentarnimgradivom, kamor spada tudi glavnapisarna. Neznanska sposobnost zatakojšnje dajanje informacij vsem zaposlenim,ki pokličejo Nuškino telefonskoštevilko, je njena vrlina od samegazačetka. Dokaz za to, kako zelodobro si zapomni informacije, je tudito, da še danes kot strela z jasnegaustreli, kdo v UKC Ljubljana ima matičnoštevilko 1. Med pogovorom najuvečkrat zmotijo vprašanja zaposlenih,prav pri nobenem pa se ne zgodi, daNuška ne bi imela odgovora ali rekla:pokličite kasneje, da preverim. Nuškao UKC Ljubljana ve vse. Tu in zdaj.V UKC Ljubljana velja – če česa neveste, pokličite Nuško. Kako vam uspetako zelo obvladati ogromno ustanovos skoraj osem tisoč zaposlenimi?»Na to vprašanje zelo težko odgovorim.Od vsega začetka sem se dobroorientacijsko znašla. Delati sem začelaše pred letom 1975, torej pred odprtjemglavne stavbe. Od vsega začetkasem se v službi imela lepo. Najprej smobili locirani v upravni stavbi na Zaloški2, na začetke pa imam izredno lepespomine. Moja vodja je bila takrat EvaZalar, poleg mene je bila v naši službiše ena sodelavka. Takrat so bili drugičasi, delovodnike smo denimo pisali sFrančiška Kotnik, ki jo v UKCLjubljana vsi poznamo kot»Nuško«, pri nas dela že 38let. Pri odgovarjanju na klicevelja načelo, da ni stvari,na katero Nuška ne bi znalaodgovoriti takoj.'tinto', v sobi pa smo imeli samo majhenfotokopirni stroj …«Danes je verjetno precej drugače.»Poleg drugega prostora (skupaj s sodelavkoTatjano Župančič in kurirji stalocirani na Bohoričevi ulici, op. p.) jetudi precej več arhiva (smeh). Sicerpa v UKC Ljubljana nikoli nisem imelatežav z nikomer, z vsemi sem dobroshajala. Tu se imamo luštno in tudi naZaloški 2 je bilo luštno.«16

Polonca MaliLetni koncert vokalneskupine Vox medicorumUspešno izveden koncert v Mestnem muzejuLjubljana je lepa popotnica nadaljnjemu deluObljuba dela dolg ... Vsako leto si pevci vokalne skupineVox medicorum obljubimo, da bomo širnemusvetu pokazali in zapeli, kaj smo naštudirali v predavalnicištevilka štiri v prvem nadstropju UKC Ljubljana.Tako smo v osrednji dvorani Mestnega muzeja Ljubljanaaprila ponovno pripravili svoj letni koncert: v pestrem programusmo nastopili z ubrano in doživeto izpetimi črnskimiduhovnimi (Shanandoah, Ride the Chariot in Deep River),ki so v občinstvu zaradi lepega in doživetega solističnegapripovedovanja sopranistke Mateje Vilar, mag. farm, marsikateremuposlušalcu orosile oči. Drugi del koncerta je sprepletanjem sanj in hrepenenja do življenja v slovenskihnarodnih pesmih popeljal poslušalce po Sloveniji. Prav ljudskepesmi pevci posebno radi prepevamo, morda smo takobližje ljudem in bolnikom, s katerimi se srečujemo pri svojemvsakodnevnem delu.Vabilo vsem, ki jih petje navdihujeV svoje vrste vabimo nove glasovein nove sodelavce, zdravnike,medicinske sestre in vse, ki ste kakorkoli povezani z zdravstvom in vaspetje veseli ter navdihuje. Oglasite sev družbi prijetnih in nasmejanih ljudi,srečujemo se vsako sredo ob 20. uri,pričakujemo vas v predavalnici štiri,prvo nadstropje UKC Ljubljana.Letošnjo sezono2011/2012 je z vokalnoskupino Voxmedicorum ustvarjalanjihova nova/ponovna zborovodkinjaJudita Cvelbar,dr. dentalne medicine.Vokalna skupinaVox medicorumvztrajno dokazuje,da se razvija in da je pred več kot tridesetimi leti »oktet znapako« že zdavnaj prerasel okvire Kulturno umetniškegadruštva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. LojzKraigher, znotraj katerega tako uspešno deluje.Sabina Loboda, DMSKulturno življenje naNegovalnem oddelkuUKC LjubljanaUtrip UKCLNa Negovalnem oddelku UKC Ljubljana se trudimo, dabi bilo bivanje pacientov lepše, da bi popestrili njihovvsakdanjik, da bi v njihov vsakdan posijalo čimveč sonca. S projektom Kulturne prireditve želimo izboljšatikakovost bivanja, obenem pa iščemo nove oblike prostovoljstva.Predvidoma enkrat mesečno organiziramo koncertza paciente, ko izvajalci posameznih kulturnih programovpredstavijo svojo nadarjenost in znanje. Izpeljanih je bilože osem koncertov, omenjamo samo zadnje: sredi aprilaje nastopila valižanska kitaristka, ki je s svojim petjem obspremljavi akustične kitare navdušila vse navzoče. Konecaprila se nam je pridružila tudi vokalno-instrumentalnaskupina Katanija, ki prihaja iz ŽKUD Tine Rožanc. Predstaviliso se z desetimi etnološko obarvanimi pesmimi različnihpokrajin naše Slovenije in nekdanje Jugoslavije.Zadovoljstvo pacientov nam daje voljo, motivacijo in spodbudoza prirejanje koncertov. Prepričana sem in vednoznova dobimo potrditev, da je še mnogo ljudi, ki z veseljemprostovoljno pokažejo svoj talent in z njim pacientom popestrijobivanje v bolnišnici.21

Utrip UKCL22Zdenka MrakOb mednarodnem dnevumedicinskih sester in babicMaja je bila v Cankarjevem domu tradicionalnaslavnostna akademijaOb mednarodnem dnevu medicinskihsester, 12. maj, inmednarodnem dnevu babic,5. maj, je maja v Linhartovi dvoraniCankarjevega doma potekala že tradicionalnaslavnostna akademija zdravstvenein babiške nege. Počastili smoveč pomembnih mejnikov na dolgi potirazvoja poklica medicinskih sester inbabic. Velika dvorana je bila zasedenaskoraj do zadnjega kotička, povabljencipa so z gromkim aplavzom pozdravilipredsednico Zbornice – Zveze DarinkoKlemenc in dr. Danila Türka, predsednikaRepublike Slovenije. Slovesnostiso se udeležile številne medicinske sestre,babice in zdravstveni tehniki terpomembni gosti.V Sloveniji je skoraj dvajset tisočmedicinskih sester in babicBil je nepozaben večer – svečan, lepin prijeten. Izpolnjevala sta gaodlična govora slavnostnih govornikov,predsednika RepublikeDarinka Klemenc je v svojemnagovoru spomnila na letošnjimoto »Zdravstvena nega – zdokazi v prakso« in motobabic »Svet potrebuje babicezdaj bolj kot kdaj prej«.Slovenije dr. Danila Türka in predsedniceZbornice – Zveze, Darinke Klemenc.Nastopile so še zanimiva pevkaJadranka Juras in tri združene pevskeskupine, pretežno iz vrst medicinskihsester, ki so zapele uvodno in zaključnonarodno pesem. Prireditevje povezovala izjemna voditeljicaAleksandra Horvat, vseto pa je pričaralo nepozabnovzdušje ob podelitvi najvišjihpriznanj zdravstvene in babiškenege.Darinka Klemenc, dipl. med. ses.,koordinatorica zdravstvene nege vspecialistično-ambulantni dejavnostina Polikliniki, medicinska sestra z velikozačetnico, kirurška medicinska sestra,vizionarka, strateginja, strokovnjakinja,organizatorka, voditeljica, enterostomalnaterapevtka, izjemna kolegica, svetovalka,raziskovalka, publicistka, zagovornicapacientovih pravic, zelo ponosna na svojpoklic, mediatorka v zdravstvu, učiteljica,mentorica, vzornica, urednica, sourednica,zagovornica nenasilja, velika ženska ...Posveča se razvoju zdravstvene nege,novim pristopom, skrbi za nenehnostrokovno izpopolnjevanje, za raziskovanjelastne stroke in poklicne skupine. Skrbiza konkretno povezovanje prakse s teorijoin obratno, za ugled in prepoznavnostpoklica. Ima izjemen posluh in skrb zaljudi (paciente, sodelavce, bližnje). Dela zljudmi in za njih.Predsednica Zbornice – Zveze, ponovnoizvoljena gospa Darinka Klemenc,dipl. med. ses., je v svojem pozdravnemnagovoru povedala, da je v Slovenijimedicinskih sester in babic skorajdvajset tisoč. V Zbornici – Zvezi je prostovoljnozdruženih sedemnajst tisočmedicinskih sester, torej več kot polovicavseh delavcev v zdravstvu. Zvezadruštev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije letosnamreč obeležuje 85. letnico svojegadelovanja. Ponosno je povedala, damedicinske sestre in babice že 85 letpomembno sooblikujemo in vplivamona organizacijo zdravstvene službe vokviru strokovnih sekcij ter v okvirudruštev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov. Tej obletnici sepridružuje tudi 20. obletnica Zbornicezdravstvene in babiške nege.Na prireditvi tudi podelitev najvišjihpriznanjZapomnili smo si deset izbrank, ker so pustiletrajne sledi s svojim delom, strokovnostjo, ambicioznostjo,srčnostjo … Darinka Klemenc,predsednica Zbornice zdravstvene in babiškenege Slovenije, Zveze društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,je na svečani prireditvi podelila zlati znak –najvišje priznanje tudi medicinskim sestram inbabicam, zaposlenim v UKC Ljubljana.Zlati znak so prejele:• Asja Jaklič,• Darinka Klemenc,• Anita Prelec.Najvišje odlikovanje so prejele tudi:Marjeta Berkopec, Aleksandra (Saša) Horvat,Božica Hribar, Božena Istenič, Vanja KosminaNovak in Irma Rijavec.Nagrado za življenjsko delo je prejelaMajda Šlajmer Japelj.

Danilo Türk: zaskrbljujoče,da medicinske sestre nisovključene v Zdravstveni svetSlavnostni govornik, predsednik dr.Danilo Türk, je dejal, da smo medicinskesestre, babice in zdravstveni tehnikidel civilne družbe in prostovoljci, kipomembno sooblikujemo politiko zdravstvenegasistema in zdravstvenegazavarovanja ter prispevamo k urejanjurazmer v zdravstvu, nenazadnje ustvarjamoustrezne pogoje za uvajanje zdravstvenihstoritev.Poudaril je, da postajajo razmere vzdravstvu zaradi različnih varčevalnihukrepov vedno zahtevnejše. Odgovornostmedicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov pa dobiva nove razsežnosti,dobivamo nove zadolžitve inrazširjamo svoj delokrog.Asja Jaklič, dipl. med. ses.,nadzorna medicinska sestra,zaposlena na Oddelku zaintenzivno terapijo na Klinikiza infekcijske bolezni invročinska stanja. Štiri leta jebila predsednica Strokovnesekcije medicinskih sesterin zdravstvenih tehnikov vanesteziologiji, intenzivniterapiji in transfuziologiji,leta 2011 je bila izvoljena zapodpredsednico.S svojim poklicnim delom,bogatim znanjem in idejamiuresničuje strategijo in razvojzdravstvene nege ter stremi knenehnemu napredku stroke zbogatim znanjem in idejami.Anita Prelec, dipl. med. ses.,nadzorna medicinska sestrav porodnem bloku, se jevedno pripravljena dodatnoizobraževati, prav tako kvseživljenjskemu učenjuspodbuja svoje sodelavce.Letos zaključuje magistrskištudij babištva na Škotskem.Predsednik Türk je opozoril, da je vteh nemirnih časih še posebej zaskrbljujoče,ker zdravstvena nega ni večvključena v nedavno na novo sestavljenZdravstvenisvet, ki odloča onadvse pomembnihin ključnihvprašanjih o zdravstvu.Upa, da bota napaka kmalupopravljena.Ob jubilejih in ob mednarodnem praznikunam je čestital in zaželel vse dobro,predvsem to, da ostanemo zvesti sporočilom,vrednotam in poslanstvu, kismo ga utemeljili v teh desetletjih, terna tem gradimo pravo prihodnost zasvoj poklic.Drage kolegice in kolegi,ponosni smo na vas,prejmite iskrene čestitke!Mag. Simon Vrhunec se je udeležil Dnevov medicinskihsester in babic v Cankarjevem domu v Ljubljaniob mednarodnem dnevu medicinskih sester in visokihjubilejih, ki sta ju praznovali Zbornica zdravstvenein babiške nege Slovenije (20 let) in Zveza strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije (85 let). V prostorih Cankarjevegadoma, kjer so se predstavila vsa regijska strokovnadruštva, se je ustavil pri DMSBZT Pomurja in se pogovorils predsednico Emilijo Kavaš. Po živahnem razstavnemprostoru, kjer se je predstavilo tudi 31 strokovnihsekcij Zbornice – Zveze, ga je vodila MonikaAžman, izvršna direktorica Zbornice – Zveze.Znanstvenoraziskovalno delo in razvoj babištva kot strokovne discipline sta pomembna dejavnikav njeni profesionalni karieri. Kreativnost, samostojnost, odgovornost, odlična organizacija delater odlične komunikacijske veščine so pomembne lastnosti, ki izstopajo pri njenem delu. Aktivnoje sodelovala na več desetih mednarodnih in nacionalnih strokovnih izobraževanjih. Sooblikovalaje pomemben dokument Kodeks etike za babice Slovenije. Je članica evropske babiške zveze,leta 2009 je bila izvoljena tudi v vodstvo združenja. Je delagatka v Svetu Svetovne babiškekonfederacije in je sodelovala v dveh pomembnih mednarodnih projektih.23Utrip UKCLw

Utrip UKCL24Zorica Kardoš10. svetovni kongresanestezijskihmedicinskih sesterGlavne teme 10. svetovnegakongresa anestezijskih medicinskihsester so bile:bolnik z multiplo travmo, simulacija, transfuzija,lajšanje bolečin pri otrocih, nove tehnike inučinkovine, nadzor življenjskih funkcij, anestezijapri starostnikih, ekologija, na dokazih podprtazdravstvena nega, upravljanje in organizacija, sedacija.Mednarodna zveza anestezijskih medicinskih sester(IFNA) združuje več kot 60.000 anestezijskihmedicinskih sester z vsega sveta. Kongres, kipoteka vsaki dve leti, je odlična osnova za prenos raziskovalnedejavnosti v prakso. Cankarjev dom je tako letos od26. do 29. maja gostil 10. svetovni kongres anestezijskihmedicinskih sester, ki ga je Mednarodna zveza pripravila sSekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji,intenzivni terapiji in transfuziologiji Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovSlovenije.Predsednica kongresa in glavna medicinska sestra KO zaanesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strokKirurške klinike UKC Ljubljana, Zorica Kardoš, dipl. med. ses.,je povedala: »Anestezija lahko zajema vse veje zdravstva,saj je potrebna skoraj povsod in za vsa starostna obdobja.Znanja in izkušnje so predstavili tako tuji kot domači strokovnjakis področja zdravstvene nege, anesteziologije,intenzivne terapije, urgentne medicine, transfuziologije,lajšanja bolečine in menedžmenta. Kar nekaj predavanjna kongresu je bilo namenjenih anesteziji pri starostnikihin otrocih. Pri prvih gre za prilagajanje stroke resničnimrazmeram staranja svetovnega prebivalstva in daljšanjuživljenjske dobe. Poudarek na obravnavanju bolečine priotrocih pa je novost, saj doslej otrok nismo obravnavalitako celovito. Predstavili so tudi izkušnjo kolegov iz Japonskeob katastrofalnem potresu, ki jih je prizadel lansko letoter se dotaknili varovanja okolja. Zanimal jih je odnos zdravstvenihdelavcev do okolja, vključno z morebitnim onesnaževanjem,ki ga povzroča uporaba preparatov v anestezijiin zdravstvu.«Služba za odnose z javnostmiRuska delegacija naobisku v UKC LjubljanaV torek, 22. maja 2012, nas je obiskala delegacijaRuske federalne fundacije za obvezno zdravstvenozavarovanje. Delegacija je štela šestnajst članov. Vpogovoru z generalnim direktorjem mag. SimonomVrhuncem so delegati izmenjali izkušnje ter dobilivpogled v organiziranost naše bolnišnice. Poslovnadirektorica Biserka Marolt Meden je delegacijo sprejelana Pediatrični kliniki in jo popeljala na ogled.Kitajska delegacija naobisku v UKC LjubljanaV petek, 25. maja 2012, nas je obiskala kitajska delegacijaDeželnega urada za zdravje kitajske regije Fuji.Sprejela jo je strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek,dr. med., ki jim je v kratkem nagovoru predstaviladelovanje naše bolnišnice in strokovnih dosežkov vmedicini. V razgibanem razgovoru so člani kitajske delegacijeizpostavljali predvsem, da se jim zdi neverjetno,da je največja slovenska bolnišnica tako malo financirana.Kot so dejali, z razpoložljivimi sredstvi izvajamostrokovne čudeže, presenetila pa so jih tudi dejstva onizkih plačah zdravstvenih delavcev.

VUKC Ljubljana se pogosto srečujemoz odločevalci, s predstavnikifarmacevtske industrije,z donatorji, s strokovnjakiiz tujine in z drugimi pomembnimiosebami, ki pridejo na obisk, ogled,formalno druženje ali pa na strokovnosrečanje. Gre za pomembne javnosti,saj z najrazličnejšimi dogodki gradimougled in zaupanje tako v svoje vrhunskestrokovnjake kot v ustanovo.Dogovorjena pravila obnašanja so namenjenadobremu, lepemu in primernemuobnašanju.Služba za odnose z javnostmi, Blanka ŠetincProtokolarna srečanjav UKC Ljubljana – seznamo obnašati?Dogovorjena pravila obnašanja so ob uradnih obiskihnamenjena dobremu, lepemu in primernemu obnašanjuRaznolikost dogodkovv UKC LjubljanaKljub neponovljivosti enkratnih dogodkovimajo le-ti dolgotrajen učinek.Prek pomembnih posameznikov dosegamonajrazličnejše javnosti, s pomočjomedijev pa tudi splošno javnost. Zdogodki dosegamo tudi tiste skupine,ki jih ponavadi ne, zato sta načrtovanjein dobra organizacija ključna zavse dogodke v UKC Ljubljana.V UKC Ljubljana se srečujemo z najrazličnejšimidogajanji:Obiski tujih strokovnjakov inrazličnih delegacij:• obiščejo nas številni posamezniki aliskupine iz drugih bolnišnic, njihovnamen je predvsem izmenjava izkušenj,predstavitev našega in njihovegadela, možnosti sodelovanja itd.,• prihod tujih zdravnikov, ki pri nasuvajajo nove metode dela,• obiski različnih tujih delegacij.Predavanja, simpoziji, internaizobraževanja:• so namenjena predvsem strokovnijavnosti; na večjih simpozijih inpredavanjih, ki se zgodijo v UKC Ljubljanaali pa če smo soorganizatorji,se pojavijo številni ugledni govorci,predavatelji, častni gostje, ki si zaslužijoustrezno pozornost, sevedatudi medijsko.Donatorskidogodki:• na klinikah,kliničnih oddelkihin institutihsevelikokratorgan iz ir ajomanjši ali večjidonatorskisprejemipredstavnikovpodjetij in posameznikov.Vsak dogodekpotrebuje ustrezno obravnavo (vabilo,obveščanje, scenarij, zahvalo)in zahteva določen protokol ter primernoobveščanje javnosti ob predajidonacije.Interni dogodki:• nekateri interni dogodki, kot so npr.okrogle obletnice, prenovljeni oddelki,nove aparature, novi programi,novosti, adaptacije, reorganizacije,visoki jubileji posameznikov,praznovanja ali strokovni dosežki,si prav tako zaslužijo določeno pozornostin jih lahko uvrstimo medprotokolarne dogodke ter obvestimomedije.Vsi dogodki nam dajejo možnost grajenja,ohranjanja in poglabljanja odnosovz različnimi javnostmi in so namenjeninadaljevanju že obstoječegapartnerskega ali donatorskega odnosaali pa vzpostavljanju novega.Obiski tujih ali domačihdelegacijPri obiskih tujih delegacij je treba upoštevati,da so k nam prišle na povabiloali na lastno zaprosilo. V obeh primerihjim je nujno potrebno izkazati spoštovanje,prijaznost in vljudnost.Ko obisk sprejmemo, potrdimo terminin sogovornike, je nujno potrebno gostomzagotoviti pozornost in čas, ki gaod nas pričakujejo. Spremembe so možnele, če gre za res izjemne situacijeoziroma višjo silo.Pri dogovorih o srečanjih je treba ževnaprej nakazati, da morda obstajamožnost, da generalni direktor alistrokovni direktor ne bosta mogla bitiprisotna ves čas obiska, in navesti moramo,kdo ju bo zastopal po njunemodhodu. Na ta način se izognemo ne-25Preberite

Preberite26prijetnim položajem, ki bi lahko nastali.Ker pa vedno vemo že vnaprej,kdaj je obisk določen, je vljudno, davse druge obveznosti odpovemo oziromaprestavimo.Pomembno je, da že na samem začetkusodelovanja glede na položaj gostovdoločimo, kdo so primerni sogovornikiz naše strani in jih gostom tudi vljudnopredstavimo.Pravila, ki veljajo za pozdrav ob prihodugosta, so pogojena s hierarhijo. Visokegagosta gostitelj pričaka ob glavnemvhodu v ustanovo, če je gost na enakemali višjem položaju od gostitelja.Drugače pa gosta pričaka oseba, ki jesicer v ustanovi zadolžena za take zadeve.Gosta pospremi h gostitelju, kiga čaka v svoji pisarni oziroma za srečanjedoločeni sejni dvorani.Ob odhodu gostitelj gosta pospremi doizhoda.In še nekaj splošnih napotkov:sedežni redOrganizator je med drugim zadolžentudi za ustrezen sedežni red udeležencev,ki ga vedno pripravimo vnaprej.Če je število udeležencev manjše, jihz usmerjanjem povabimo na omenjenisedež, če pa je število večje, so prostorioznačeni z njihovimi imeni in priimki.Udeležence seznanimo s sedežnimredom.Gostitelj ima vedno osrednje mesto.Drugi udeleženci se po pomembnostirazvrstijo na njegovo levo in desnostran. Glavni gost sedi na desni stranigostitelja. Gostom namenimo vednoboljša mesta kot sebi. Predvsem moramoposkrbeti, da so ta mesta lahkodostopna in pri posedanju in vstajanjuni treba motiti drugih udeležencev.Kadar pripravljamo srečanje ljudi, kiso po pomembnosti vsi enaki, naredimovrstni red po abecednem seznamupriimkov udeležencev.Pozdravljanje, predstavljanjePravila klasičnega bontona so preprosta:moški pozdravi žensko, mlajšipozdravi starejšega, podrejeni pozdravinadrejenega.Ne pozabite nagovorico telesa,ki ni nikoli zlagana, saj jeodmev naših misli in čustev!Kdor vstopiv prostor,pozdravi prvi, ne gledena starost, spol ali pomembnost.Danes je še posebej pomembno, kakobomo pozdravili. S pozdravom želimoljudem pokazati, da so dobrodošli. Obtem ne smemo pozabiti na akademskenaslove in naslavljanje.Pri predstavljanju posebej pazimo naimena in priimke ter akademske naslove.Pri predstavljanju nam bodo pomagaletudi vizitke. Izročanje vizitke jehkrati tudi predstavitev organizacije,v kateri delamo. Službene vizitke moramoimeti vednopri sebi, shranjenev kovinskih aliusnjenih etuijih,in jih vedno izročamona začetku.Seveda pa je bontonpri pozdravljanjuodvisentudi od kulturevsakega posameznika,ne gledena njegov položajin status.Vodenje ljudipo prostoruKadar moramo pospremiti posameznikaali skupino ljudi po hodniku, vdrugo stavbo, v dvigalo ali skozi vrata,stopimo pol koraka v desno od prvegačloveka v vrsti. Tako bomo lahko vodiliin se hkrati pogovarjali. Če je prostordovolj širok, so gostje na naši desnistrani. V dvigalo stopimo najprej mi intudi prvi izstopimo. Vrata vedno pridržimo,da lahko gostje vstopajo. Gostudajemo prednost tudi pri vstopanju vvozilo in pri izstopanju.Promocijski materiali,protokolarna inposlovna darilaNamen daril je izkazovanje spoštovanjadrug drugemu ob najrazličnejšihpriložnostih. Obdarovanje ne sme bitiprebogato, lahko pa je simbolično spridihom osebne note.V UKC Ljubljana je na voljo kar nekajpromocijskih materialov; za tuje gosteje v Službi za odnose z javnostmi navoljo predstavitvena zloženka v angleščini,ki vsebuje osnovne informacije onašem delovanju, primerna je za najrazličnejšepriložnosti.Prav tako so še druga simbolična darila;skodelica v lični embalaži z napisomUKC, ki jo lahko podarimo gostuv spomin na njegovo predavanje aliobisk zavoda.Za pomembnejše goste, ki pridejo vUKC, je na voljo uokvirjen zemljevidSlovenije – gre za visoko protokolarnodarilo.

Pogled nazajKam so Slovenci načelomahodili študirat medicinopred ustanovitvijo MF?»Pred ustanovitvijo nepopolne MF vLjubljani s štirimi semestri leta 1919,za katero so zaslužni predvsem zdravnikiLojz Kraigher, Ivan Oražen in Alojz»Univerza je bila dodruge polovice 20.stoletja rezervirana zamoške. Na začetku stabili samo dve ženski,specialistka anatomijeprof. Valentina Kobe inmikrobiologinja MilicaPerovič Valentinčič.«Zalok, so Slovenci običajno študirali naDunaju, v Pragi ali Padovi, po letu 1863pa v Gradcu in Innsbrucku. Po letu 1919so običajno predkliniko opravili doma,kliniko pa v Pragi ali Gradcu, vse pogostejepa tudi v Zagrebu ali Beogradu. Poprvi svetovni vojni so se začela prizadevanjaza popolno MF, a je jugoslovanskavlada menila, da potrebe za ustanovitevni. Boj za ustanovitev popolne fakulteteje bil dolg, 5. in 6. semester jeMF dobila leta 1940, popolna MF pa jebila ustanovljena šele z dekretom 31.julija 1945, stomatološka fakulteta pa25. oktobra 1949.«Ustanovitev MF je verjetno velikopripomogla tudi k popolnomavsakdanjim stvarem, denimoizboljšanju zdravstvenega stanjaprebivalstva.»Ustanovitev 10-semestrske MF jeimela silno velike posledice za slovenskinarod! Po drugi svetovni vojni smodoma imeli le okoli 750 zdravnikov inzobozdravnikov, do danes pa se je naMF izobrazilo okoli 7.500 zdravnikovin okoli 1.500 zobozdravnikov. Deloprve generacije učiteljev – jeseni 1945je bilo le 27 učiteljev, ki je učilo 508slušateljev! – je bilo plod entuziazmain je potekalo zelo improvizirano: brezmaterialnih sredstev, brez lastnih učbenikovin z zelo malo osebja. Takratniljubljanski župan, porodničar prof. PavelLunaček, je z dekretom določil, dašempetrska kasarna postane začasni(a, žal, tudi trajni!) sedež MF. Fakultetaje prevzela bolniške oddelke, ki sopostali klinike, in je v njih izvajala pedagoškiproces. Prvi učitelji so zgodovinskoza nas izjemno pomembni, kerso imeli znanje, moč (tudi politično)in voljo, da narodu zagotovijo lastnezdravnike, za kar jim gre vse priznanjein spoštovanje.«Ali bi lahko v celotnem obdobjuMF izpostavili obdobje, ki je bilonajpomembnejše za rast in napredek?»Začetno obdobje je bilo najplodnejše,saj je Ljubljani prineslo prve domaizobražene zdravnike. Kakovost znanjana začetku seveda ni mogla biti takšna,kot je postala z leti. Po strokovni platise je MF gotovo najbolj dvignila včasu samostojne Slovenije. Izrednopomembne so tudi mednarodnepovezave, ki so jih vzpostavili v vsehteh letih.«V knjigi – in tudi naslovu –uporabljate moški spol: učitelji. Kakopogosto so bile na začetku v mediciniučiteljice ženske?»Na začetku sta bili samo dve ženski,specialistka anatomije prof. ValentinaKobe in mikrobiologinja prof. MilicaPerović Valentinčič. Univerza je bilado druge polovice 20. stoletja večinomarezervirana za moške. Prof. Kobetovabila prototip izjemne zdravnice,doma z napredne kmetije, ki se je znalaempatično vživljati v študentovo delo;bila je tudi prva državna docentka naslovenski univerzi. Je tudi avtorica prvegaslovenskega učbenika anatomije,ki se z dopolnitvami v ponatisih uporabljaše danes.«Govorili ste o pomenu empatije doštudentov. Tudi vi ste predavateljicana MF – kaj po vašem mnenju naredidobrega univerzitetnega učitelja?»Na prvem mestu je ljubezen do poslanstva:želja, da mladim daješ znanje,jih soočaš z resničnostjo, ki je vmedicini neredko kruta, in jim podajaštudi življenjske napotke, ki preprečujejoizgorelost ter morebitne bolezniodvisnosti. Izjemno pomembno je, dajih znaš motivirati za znanje, navduševatiin pristopati s širino ter predanostjo.Velikega pomena je tudi, daznaš biti človeški, včasih tudi oseben,in se spustiti s piedestala učitelja. Zaučitelja je pomembna tudi povratnainformacija; ankete o zadovoljstvuštudentov me razveseljujejo in me motivirajoza nadaljnje dobro pedagoškoin ustvarjalno delo.«Knjiga Prvi učitelji popolneMedicinske fakultete v Ljubljanipo letu 1945 ni dostopna v prostiprodaji, lahko pa jo naročite poe-pošti zgmed@siol.net ali joprevzamete na sedežu Inštituta zazgodovino medicine Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani,Zaloška 7a, Ljubljana.28

NAGRADNA KRIŽANKARešitev nagradne križanke pošljite v pisemskiovojnici (ali na dopisnici) najkasneje do 14. maja2012 na naslov: Univerzitetni klinični centerLjubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2,1000 Ljubljana, s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO.Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam lahkopošljemo nagrado.Nagrade za junijsko številko:1. Kuharska enciklopedija (avtorja Bogdan Novak in Simon Lenarčič)2. USB-ključek, 8 GB3. USB-ključek, 4 GBIzžrebani iz prejšnje številke so:1. nagrada: Alenka Prevec, Partizanska 21, 1381 Rakek2. nagrada: Ignac Farkaš, Jakčeva 39, 1000 Ljubljana3. nagrada: Verena Klara Bošnjak Macalister, Storžiška 9, 4000 Kranj29

ANKETA30Služba za odnose z javnostmiANKETA:Ali v službo prihajate s kolesom?Zakaj da/ne?Mojca Tomažič, koordinatorica zahigiensko epidemiološko področjena Kirurški kliniki:»Vsak dan se s kolesom vozim iz Polja;kolo poleg ljubezni do kolesarjenjaizberem predvsem zato, ker v UKC Ljubljanaprimanjkuje parkirišč za avtomobile.Res pa je, da tudi za kolesa ni najbolje poskrbljeno– eno kolo so mi pred UKC Ljubljana že ukradli, in sicer več letnazaj pred stavbo stare travmatologije. Odlično bi bilo, da bibilo za kolesa na več mestih nameščenih nekaj stojal – pričakovanoje namreč, da delodajalec spodbuja kolesarjenje,sploh glede na majhno število parkirnih mest za avtomobile.Načrte za kolesarnico podpiram.«Irena Borin, Služba za splošneinformacije UKC Ljubljana:»Že več kot deset let se v službo vozims kolesom. Razlogov za to je več:eden je ekonomski, drugi pa praktični.Dolgo sem stanovala blizu službe,zdaj za kolesarjenje potrebujem okolipetnajst minut v eno smer. Doma imam majhnega otroka,njegov vrtec pa se odpre šele ob 6.30. Če ne bi šla s kolesom,mi ne bi uspelo priti pravi čas v službo – službo začnem ob7.00. Ponavadi parkiram na Koritkovi ulici pri glavni stavbiUKC. Neposredno pred vhodom na ploščadi pred glavnostavbo nikoli nisem parkirala kolesa in me, odkrito rečeno,moti, da je oviran dostop za invalide.«Peter Požun, poslovni direktorGinekološke klinike:V službo vedno prihajam s kolesom,razen ko je res hudo deževje ali sneg.Kolesa, parkirana neposredno naploščadi, res kazijo videz stavbe inkažejo na neurejenost vseh tistih, kiskrbijo za urejenost okolice, a tudi zaposlenih (ker večinomaso tam parkirana kolesa zaposlenih). Zavod bi moral še boljspodbujati prihod na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, šeposebej pa peš ali s kolesom, kajti to je del promocije zdraveganačina življenja, kar je tudi eno izmed poslanstev UKCLjubljana. Zato bi bilo nujno zgraditi več večjih kolesarnicob objektih. Finančno bi se lahko obrnili na pomoč k MOL,saj je tudi v interesu mesta, da se čim več ljudi pripelje vslužbo s kolesom. Morda bi bili pripravljeni pomagati tudiprek kakšnega evropskega projekta oziroma znotraj projektaČili na delo, ki ga vodi KIMDPŠ.«Prof. dr. Matjaž Veselko, predstojnikKO za travmatologijo Kirurške klinike:»V službo se redno vozim s kolesom.Doma sem razmeroma blizu, razlogje še jutranja in popoldanska rekreacija,pa tudi ekologija. Kolesa predglavno stavbo me na pogled ne motijo,prej obratno, saj kažejo na visoko stopnjo mestne prometnekulture zaposlenih. Kar je narobe, je to, da je na temmestu označena požarna pot (oziroma nujni dostop). Žal nevem, kje je načrtovana nova kolesarnica. Če je dovolj blizuin ne bo pomembno zapletla prihoda in odhoda, jo na vsaknačin pozdravljam. Pediatrična in Ginekološka klinika stanam travmatologom predaleč, ker imamo jutranje raportena stari travmi. Več nas uporablja preskromno kolesarnicoob stari travmi, ki bi jo želeli posodobiti in povečati na računenega parkirišča za avto (zdaj sta tam dve mesti).«Pavla Kovačec, medicinska sestra –informatorka:»S kolesom se prevažam že okolidvajset let; moja vožnja do UKC Ljubljanatraja okoli deset minut v enosmer. Kolesarjenje imam rada, polegrekreacije pa mi je všeč, da imam doslužbe tako lepo pot – vseskozi ob Ljubljanici. Fino bi bilo,da bi imeli v UKC Ljubljana kolesarnico – včasih se bojim,da bi mi ukradli kolo. Enkrat se je že zgodilo, da sem ostalabrez sedeža. Parkiram pa ga navadno kar na glavni ploščadi,četudi se zavedam, da množica koles moti videz in pretokogroženih oseb, zato kolo velikokrat raje postavim pod bližnjadrevesa na desni strani.«

mag. Peter Pustatičnik,vodja ekonomskega sektorja:»Z ženo imava le en avto. Ker se izslužbe običajno vračam pozno innimam parkirnega mesta, pogostouporabljam kolo. Kolesa pred glavnostavbo UKC Ljubljana žal nemalokratovirajo dostop invalidom, kar ni prav. Zato pozdravljam načrteza vzpostavitev nove kolesarnice.«Mateja Križaj, Oskrbovalne službe:»Vsak dan do službe kolesarim okolidvajset minut. Kolo uporabljam predvsemzato, ker mi časovno to vzamemanj časa: če bi iz Bežigrada želelaz avtobusom, bi zagotovo porabila45 minut, zato kolesarim, odkar pomnim.Kolo je zame tudi rekreacija; ne samo v službo, tudi poLjubljani se vedno vozim s kolesom: če grem denimo do mamena Vič ali do centra. V UKC Ljubljana kolo večinoma puščam naKoritkovi ulici, zelo redko tudi na ploščadi pred glavno stavbo.Super bi bilo, da bi imeli urejena parkirišča za kolesa – čeže ne kolesarnice, vsaj nadstreške za primer dežja.«Kaj menijo o nasKO za nevrokirurgijoSpoštovani zdravniki in sestreUKC Ljubljana – nevrokirurgija,sem Zvonka Gračner iz Šentjurja in pri vas sembila operirana ter zdravljena za možganskoanevrizmo. Posebno zahvalo bi rada izrekla prof.dr. Vinku Dolencu, ki me je s svojo ekipo, v katerista bila dr. Pregelj in dr. Velner, operiral in metako rešil neznosnih bolečin ter mi dal upanje zaživljenje. Hvala tudi prijaznemu osebju oddelkanevrokirurgije z viš. med. sestro Ireno Šimon.Iskrena hvala za vašo prijaznost, človečnost,predvsem pa visoko strokovnost, ki jo zmorejosamo ljudje, ki so veliki po srcu.KO za gastroenterologijo interne klinikeSpoštovani,marca sem prišla z napotnico na gastroskopijo v KC. Medicinskasestra me je zelo lepo sprejela. Preiskava je bila napornain grozna, ampak zdravnik Jan Grosek je bil zelo prijazen inpotrpežljiv glede na mojo bolečino in strah. Seveda bi pohvalilatudi ostale sestre, ki so bile zraven in me podpirale. Kapo dol zatakšno prijaznost in potrpežljivost! Takšno delo, kot ga imajozaposleni, ki se ukvarjajo z gastroskopijo, je težko – hudo jegledati bolnika, kako se muči, joka in stoka, zato prosim, da sejim v mojem imenu zahvalite in jih seveda pohvalite. Upam, dati zaposleni dobijo kakšno nagrado oziroma stimulacijo. Samotako naprej – nimam besed – razen to, da sem navdušena invam predajam pohvale.Lep pozdrav,Azra BeharHvala vsem skupaj in ostanite zdravi!Z velikim spoštovanjem,Zvonka GračnerKO Urgentne interne medicine Interne klinikeZahvaljujem se vsem zaposlenim na Kliničnem oddelkuurgentne interne medicine. Gospodu dr. Marku Živcu seiskreno zahvaljujem za zdravljenje moje matere ŠtefkePolšak, prav tako se zahvaljujem tudi vsem ostalimzdravnikom.Medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom pa segloboko zahvaljujem za vso nego in skrb ter vse nasmeškena obrazu in vso dobro voljo, ki ste jo imeli, ko ste bili vzadnjih dnevih in urah ob moji materi.Kaj menijo o nasGinekološka klinikaPohvala dr. Sašu Drobniču. Z eno besedo – NAJBOLJŠI JE! Kartako naprej! Je zdravnik s srcem, ki se ti res posveti in veš, danisi številka.Lep pozdrav in hvala lepa za vse,Hvaležna hčerka,Anita JelenMateja Kleindienst31

Svobodnina soncuPoskrbite za primerno zaščito z izdelki Mybody inbrezskrbno uživajte na soncu. Da pa bo vaša polt še boljvoljna in negovana, jo po izpostavljenosti sončnim žarkomrazvajajte z Mybody losjonom za po sončenju.Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 LjubljanaIzdelki nevsebujejoparabenovin mineralniholj ter sodermatološkotestirani.Ideja: Marko PokornJože v pokojunajraje hodi na lov.Lani je pri tem ujel šenekaj klopov in skorajodšel v večna lovišča.Klopni meningoencefalitis je težka in lahko tudismrtna bolezen, za katero zdravila ni.Učinkovito jo preprečimo edino s cepljenjem.Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, Ljubljana, 522 26 12, 522 37