Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
POROČILO ZA LETO <strong>2005</strong> UL BF<br />
_________________________________________________________________________<br />
Kmetijske rastline-genetika in sodobne tehnologije<br />
S področja indukcije haploidov smo pri čebuli proučevali ginogenetsko odzivnost dveh<br />
predhodno karakteriziranih populacij izvirajočih iz ameriške linije B2923B. Del odzivnega<br />
potomstva je bil medsebojno oprašen, del pa je predstavljal samooprašene dihaploidne<br />
linije. Ugotavljali smo odzivnost z namenom ugotoviti uporabnost proučevanih linij kot<br />
inducerjev visoke ginogenetske odzivnosti pri čebuli ter z namenom odbrati karakteristične<br />
linije za visoko in nizko odzivnost, uporabne v genetskih študijah. Nadalje smo izvedli pri<br />
rukoli serijo indukcij haploidnih rastlin po poti kulture mikrospor in kot prvi dosegli<br />
ugoden rezultat, tvorbo haploidnih embrijev pri vrsti Eruca sativa, pri vrsti Diplotaxis<br />
tenuifolia pa le preliminarni odziv. Drug sklop raziskav se je nanašal na proučevanja<br />
velikoglavnatega česna, kjer smo ugotovili, da so te fertilne akcesije (kar je svetovna<br />
novost) oktaploidne, izdelali smo njihov kariotip in ugotovili velikost genoma. Velikost<br />
genoma, kariotipi ter genetski polimorfizmi so bili preučeni rudi pri 31 vrstah Trifolium, 9<br />
vrstah bezgater delno pri okrasni rastlini Mimulus, kjer proučujemo tudi medvrstna<br />
križanja. Skupina sedaj razvija metodo FISH in GISH, za kar smo se ustrezno opremili.<br />
Pri transformaciji hmelja smo zaradi zaradi težav pri spremljanju izražanja gfp gena na<br />
transgenem hmelju pripravili nov markerski konstrukt z DsRed genom. Izvedli smo<br />
transformacije tobaka in tudi hmelja ter spremljali izražanje na transgenih listih in<br />
koreninah. Pri hmelju nam je tudi uspelo izboljšati regeneracijo, kar je eden od osnovnih<br />
pogojev za uspešno transformacijo. V prihodnje lahko pričakujemo boljši odstotek<br />
transgenih regenerantov in tudi zanesljivejše spremljanje izražanja markerskih genov. Pri<br />
tkivnih kulturah smo nadalje delali na mikropropagaciji kostanja in češnjevih podlag<br />
pridobili za sadjarsko proizvodnjo zelo pomemben sadilni material. Nadaljevali smo tudi s<br />
proučevanjem asimbiotske kalitve orhidej in mikropropagacija zanimivih genotipov, ki je<br />
namenjeno razvojnemu in strokovnemu sodelovanju.<br />
V okviru genomskega projekta hmelja je bila izvedena analiza kvantitativnih lokusov za<br />
vsebnost alfa kislin na osnovi izdelane genske karte; rezultati so pokazali štiri zanimive<br />
QTL povezane z visoko vsebnostjo alfa kislin. Začelo pa se je izvajati obsežno delo za<br />
izdelavo genske karte hmelja za iskanje genov povezanih z odpornostjo na Verticillium: v<br />
letu <strong>2005</strong> smo se osredotočili na izdelavo SSR markerjev, analizo segregacijske družine<br />
(Wye target x 2/1) s SSR markerji in fenotipsko testiranje odpornosti posameznikov v<br />
družini. Pri izdelavi SSR markerjev je bilo izdelanih sedem različnih mikrosatelitskih<br />
knjižnic in do sedaj sekveniranih 160 pozitivnih klonov. Do sedaj smo izdelali skupno 97<br />
parov začetnih oligonukleotidov: 57 novo izoliranih SSR, 14 iz EST sekvenc in 26 iz<br />
literaturnih podatkov. Uspešno smo privzeli protokol treh začetnih oligonukleotidov za<br />
označevanje fragmentov s čimer smo znižali stroške analize SSR markerjev. Izolirali smo<br />
DNA potomcev segregacijske družine in izbrali 152 rastlin (DNA vzorcev) za kartiranje.<br />
Pregledali smo 131 parov začetnih oligonukleotidov za morebitni SSR polimorfizem v<br />
družini in do sedaj imamo segregacijske podatke za 53 lokusov. Izvedeno je bilo tudi prvo<br />
fenotipsko ocenjevanje odpornosti na Verticillium PG2 pri 30 potomcih družine (vsak<br />
genotip razmnožen na 15 podtaknjencev). Rezultati tega testiranja bodo služili za<br />
obblikovanje prvih odpornih in neodpornih združenih DNA vzorcev za AFLP analizo.<br />
Preučevali smo vpliv talnih posebnosti in podnebja na potrebno gnojenje za doseganje<br />
optimalnih (pod optimalnim pridelkom razumemo kakovostni pridelek ob najvišji<br />
gospodarnosti in s saldi hranil, ki so skladni z načeli dobre kmetijske prakse) pridelkov<br />
poljščin. Rezultati so pokazali, da obstaja velika razlika med optimalnimi odmerki dušika<br />
za ozimno pšenico na območju humidne klime osrednje Slovenije s težjimi obrečnimi tlemi<br />
(meljasto ilovnata tla) v primerjavi z območjem semiaridne klime Prekmurja z lažjimi<br />
tlemi. Na prvem območju vodijo do maksimalnega pridelka trije obroki mineralnega<br />
dušika (140-160 kg/ha), na drugem območju pa en do dva obroka mineralnega dušika (70-<br />
97
Change language