Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

POROČILO ZA LETO 2005 UL BF
_________________________________________________________________________
rastlinskih vrst, ki bi jih bilo potrebno zaščititi in/ali so značilne za območje. Nekatere
rastlinske vrste, ki so namreč pogosto nabirane za uporabo v prehrani ali za uporabo v
ljudskem zdravilstvu oziroma so zanimive z vidika potencialne uporabe. Hkrati je bila v
okviru omenjenega projekta izvedena anketa o etnobotaničnih značilnostih območja
Trnovsko – Banjške planote in okolice.
Na osnovi scenarijev izdelanih klimatskih scenarijev smo preučevali vpliv predvidenih
klimatskih sprememb na rastlinske bolezni, škodljivce ter na vodno bilanco, kakor tudi
vplive spremembe klime na premike nastopa različnih fenoloških faz v Sloveniji. Proučili
smo možnosti napovedovanja fenološkega razvoja rastlin na osnovi meteoroloških
spremenljivk. Pričeli smo tudi z raziskavami vpliva spremenjene klime na nacionalno
varnosti in na povečano pogostnost naravnih nesreč.
Vpliva hitrorastočih drevnin na zmanjšanje onesnaženja, zaradi vnosa hranil v tla smo
preučevali učinek topolov na zmanjšanje spiranja nitratov. Rezultati raziskave bodo
pomembni pri reševanju okoljske problematike prašičje gnojevke. Analizirali smo
pojavljanje naravnega nitrata v gravitacijsko odcedni vodi na območju vodarne Kleče.
Koncentracije nitrata v odcedni vodi je pokazala izrazito sezonsko dinamiko, predvsem
glede na količino padavin. Z izotopa dušika ( 15 N) v nitratu smo sledili vplivu količine vode
v talnem profilu na koncentracijo nitrata v odcedni vodi in s tem povezane mikrobiološke
procese
Hortikultura
Težišče dela je bilo na proučevanju sinteze in sezonskega spreminjanja primarnih in
sekundarnih metabolitov pri različnih sadnih vrstah, sortah in ob različnih tehnoloških
ukrepih. Pri vrtnarstvu je bil analiziran vpliv dušika na kakovost solate in vpliv selena na
fotosintezno aktivnost pri bučah. Pri varstvu rastlin so bile proučene nove metode zatiranja
različnih škodljivcev z naravnimi sredstvi pri zelenjavi.
Pri desetih kultivarjih oreha smo proučevali fenolno sestavo kožice in jedrc ter določili
devet fenolnih spojin. Med kultivarji smo ugotovili značilne razlike v vsebnosti
posameznih fenolnih spojin, tako v kožici kot v jedrcih. Najbogatejši vir posameznih
fenolnih spojin je bila kožica, saj so bile vsebnost fenolnih spojin od 14,8 do 752-krat
večje kot v jedrcih.
Pri štirih sortah oreha smo proučili sezonske spremembe koncentracije osmih fenolnih
spojin v mladih poganjkih in poiskali zvezo med vsebnostjo fenolov ter občutljivostjo
posameznih sort za bakterijsko pegavost (Xanthomonas campestris pv. juglandis).
Ugotovili smo, da je vsebnost fenolov odvisna od sorte, datuma vzorčenja in njune
interakcije.1,4-naftokinon bi lahko bil vključen v obrambni mehanizem poganjkov proti
bakterijski pegavosti.
Pri orehu smo proučili dinamiko rasti in rodnosti enoletnih poganjkov pri slovenski sorti
oreha 'Elit'. Z arhitektonsko analizo triletne rodne veje smo določili nekatere zakonitosti v
rasti in razvoju, kot so: reproduktivni in vzdrževalni značaj enoletnih poganjkov, izrazita
akrotonija, povečevanje aksilarne produkcije poganjkov s starostjo drevesa, rahla
nagnjenost k izmenični rodnosti.
Analizirali smo vpliv IAA in IBA na razvoj korenin in rast zelenih potaknjencev 'GiSelA
5'. IBA se je izkazala za bolj učinkovit rastni regulator zgodnejšega razvoja korenin, zavrla
pa je razvoj kalusa.
Določili smo kemijske vsebnosti in senzorične lastnosti devetih kultivarjev breskev in
nekatrin. Ugotovljene so tesne povezave med sladkostjo, okusom in aroma ter vsebnostjo
nekaterih analitično določenih snovi v plodovih breskev in nektarin. Rezultati raziskave so
pokazali, da so lahko senzorične lastnosti zelo dober in hiter pokazatelj kakovosti breskev
in nektarin.
95