Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
POROČILO ZA LETO <strong>2005</strong> UL BF<br />
_________________________________________________________________________<br />
V letu <strong>2005</strong> je Oddelek za gozdarstvo sodeloval pri utemeljitvi Pahernikove fundacije, ki<br />
jo je ustanovila Gospa Vida Ribnikar roj. Pahernik, hčerka inženirja Franja Pahernika.<br />
Premoženje ustanove bo z zagotavljanjem štipendij, razvoja znanstveno raziskovalnega<br />
dela ter učne baze Oddelka za gozdarstvo, pomembna podlaga za izvajanje kakovostnega<br />
študija gozdarstva v Sloveniji in širjenje ideje sonaravnega ravnanja z gozdovi.<br />
Zadovoljstvo študentov gozdarstva s pridobljenim znanjem je po rezultatih analize<br />
kakovosti študija nadpovprečno. Študij gozdarstva je za študente privlačen, saj zanimanje<br />
za vpis ostaja relativno visoko. Poleg tega analize kažejo, da je študij gozdarstva<br />
perspektiven, saj je le neznaten del naših absolventov brez zaposlitve.<br />
Oddelek za krajinsko arhitekturo<br />
V letu <strong>2005</strong> so ostale vse pomanjkljivosti izvajanja študijskega programa, ki so bile<br />
značilne za predhodna leta in so dovolj nazorno predstavljene v poročilu za leto 2004, to pa<br />
so prostorski problemi študija. Manjka ena risalnica (za IV. letnik) in vsaj dve<br />
predavalnici, ki bi omogočili, da se risalnice ne uporabljajo kot predavalnice, kar se dogaja<br />
sedaj. Pomanjkanje predavalnic je sicer problem Biotehniške fakultete oz. njenega dela, ki<br />
je lociran na Jamnikarjevi 101. Zato tega problema preprosto ni mogoče rešiti z<br />
organizacijskimi prijemi (urniki, predavanji v večernih urah ipd.). Naj poudarimo, da je za<br />
ustrezno izvajanje študija pomembno, da študenti rišejo svoje seminarske projekte na šoli.<br />
To namreč pomeni, da profesorji lahko opravijo korekcije sproti, medtem ko študenti v<br />
seminarju rišejo. To tudi pomeni, da se pedagoški učinek takega dela poveča zaradi<br />
medsebojnega izmenjavanja zamisli med študenti samimi.<br />
V letu <strong>2005</strong> smo uveljavili večerna predavanja, na katera kot predavatelje vabimo znane<br />
akademske osebnosti iz Slovenije in tujine, in sicer s področij, ki zadevajo tudi krajinsko<br />
arhitekturo (umetnostna zgodovina, filozofija, sociologija, teorija oblikovanja, teorija<br />
znanosti itd.). Predavanja so pomemben dodatek k rednemu izobraževanju (nekakšna<br />
svobodna katedra), še zlasti zato, ker so dobro obiskana.<br />
Predavatelje sproti opozarjamo na to, da upoštevajo rezultate študentskih anket in da, glede<br />
na ocene iz teh anket, poskušajo svoja predavanja in vaje še izboljšati.<br />
Oddelek za lesarstvo<br />
Študijski program je potekal v skladu z načrti. V letu <strong>2005</strong> je bil opazen velik napredek<br />
predvsem pri izvajanju študijskega procesa. S sredstvi za obnovo učne opreme smo<br />
poskrbeli, da so vse predavalnice na Oddelku za lesarstvo opremljene s sodobnimi<br />
tehnično - didaktičnimi pripomočki. Tudi v knjižnici je več računalnikov, tako da imajo<br />
študentje omogočen dostop do spletnih informacij in elektronskih baz podatkov.<br />
Veliko aktivnosti je potekalo predvsem na področju izboljšanja prehodnosti študija. V ta<br />
namen smo študente spodbujali k sprotnemu študiju (omogočanje sprotnega opravljanja<br />
kolokvijev in izpitov, redni pogovori z mentorji letnikov in predstavniki študentov),<br />
študentom pa je bila ponujena tudi dodatna pomoč, ki so jo izvajali asistenti pri različnih<br />
predmetih, predvsem pri tistih, kjer je bila prehodnost v prejšnjih letih najslabša.<br />
25