Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

UL BF POROČILO ZA LETO 2005 _________________________________________________________________________ Oddelek za zootehniko Programska skupina Primerjalna genomika in genomska biodiverziteta, ki združuje raziskovalce Oddelka za zootehniko in Splošne bolnišnice v Mariboru proučuje s sodobnimi metodami molekulske in citogenetike razlike in spremembe v genomih človeka in živali. Namen naših raziskav je pridobiti temeljno znanje o genomskih odsekih, ki imajo pomemben vpliv na zdravje (diagnostika levkemij, rizičnih alel prionskega proteina, nagnjenosti k diabetesu in retinopatijam, molekularni vzroki za debelost, odziv gostitelja na infekcije) na proizvodne lastnosti (kakovost mleka, marmoriranost mesa, metabolizem energije) ali pa so informativni za presojo stanja v populaciji in za rekonstrukcijo filogenetskih povezav. V letu 2005 smo močneje razvili bioinformacijski pristop k analizi genomov in v sodelovanju z Washington State University razvijali algoritem za primerjavo različnih tipov genomskih podatkov pri različnih vrstah. Ta primerjalni pristop nam bo omogočil čim bolj racionalno izkoriščanje javno dostopnih genomskih podatkov pri analizah genomsih regij, ki so povezane s pomembnimi lastnostmi. V okviru mreže odličnosti EADGENE smo sodelovali v skupini, ki proučuje odziv mlečne žleze na različne infekcije, z namenom da bi odkrili funkcionalne gene v genomu prežvekovalcev, ki zmanjšujejo dovzetnost za mastitis. Med pomembne dosežke v letu 2005 sodijo rezultati na področju procesiranja mRNA v mlečni žlezi kobile, kjer smo pojasniti vlogo intronskih sekvenc pri izrezovanju eksonov. V sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani smo proučevali vlogo mutacij gena PPARGC1 na razvoj retinopatij pri pacientih z diabetesom. Nadaljujemo s študijem vloge genov TFAM in PPARGC1 pri različnih vrstah (govedo, prašiči, konj), zanimivi pa so rezultati, ki kažejo na povezavo med polimorfizmi gena TFAM in stopnjo marmoriranosti mesa pri govedu. Nadaljevali smo z razvojem kongenih linij miši za študij debelosti, v okviru centra odličnosti Biotehnologija s farmacijo pa smo razvijali gensko spremenjene embrionalne matične celice za proizvodnjo mišk z izničenimi geni. Na področju proučevanja genoma mikoplazem smo proučevali gen za transpozazo pri M. synoviae in režim ekspresije gena RecA. Študija genetske strukture prosto živečih populacij živali smo poleg proučevamja balkanskih populacij salmonidov razširili na populacije jelenjadi in divjega prašiča v Sloveniji. Programska skupina Prehrana in ekologija prebavil združuje raziskovalce Oddelka za zootehniko in Razvojnega centra za prehrano, Emona d.o.o. Delo skupine je usmerjeno v razvoj in izboljšave metod, iskanje biomarkerjev za študij vplivov funkcionalnih učinkov probiotikov in sestavin hrane, študij mehanizmov zaščitnega vpliva črevesnih bakterij in sestavin hrane ter ugotavljanje toksičnosti in genotoksičnosti hrane in okoljskih vplivov. V letu 2005 smo razvili protokole za detekcijo probiotičnih bakterij v različnih probiotičnih izdelkih. Prednost smo dali postopkom, ki zahtevajo kratek čas in ne zahtevajo uporabe toksičnih reagentov. Število viabilnih bakterijskih celic smo ugotavljali na osnovi kvantifikacije ATP s testom BacTiter-Glo in merjenjem luminiscence ter s pretočno citometrijo. Razen jasno ločenih skupin živih in neživih celic smo zabeležili tudi tretjo skupino, ki jo predstavljajo do te mere poškodovane celice, da niso sposobne zrasti na gojišču. Z vpeljavo metode PhP smo pridobili hiter in zanesljiv sistem fenotipizacije metabolno aktivnih bakterijskih izolatov, uporaben tudi za primerjavo mikrobnih združb različnega izvora. Ekspresijske študije bakteriocinov probiotičnih sevov Lactobacillus gasseri K7 in Lactobacillus gasseri LF221 smo nadaljevali s pripravo novih konstruktov, kjer smo genski zapis za acidocin A oziroma acidocin B preko vektorja pUC19 / E.coli prenesli v ekspresijski vektor pIL253, ki se replicira le v laktokokih in laktobacilih. Kemotaksonomsko metodo za identifikacije bakterijskih vrst in sevov iz rodu Butyrivibrio, smo izboljšali na več ravneh, pri pripravi celic, transesterifikaciji in GC analizi. 106
POROČILO ZA LETO 2005 UL BF _________________________________________________________________________ Uporabljena metoda je krajša, vključuje manj korakov in je tudi ekološko ugodnejša. Osvojili smo protokole za testiranje sposobnosti adhezije na črevesno sluz. Izolati iz tankega črevesa prašičev so se vezali na črevesno sluz humanega izvora bolje kot referenčni probiotični sev. Ti izsledki ne podpirajo utemeljenosti kriterija za izbiro probiotičnih bakterij, ki zadeva vrstno specifičnost. V raziskavah na rastočih piščancih smo proučevali vpliv mikotoksinov na oksidacijski stres in semi-esencialnost nukleotidov za preprečevanje poškodb DNA zaradi delovanja mikotoksinov. Raziskave kažejo, da T-2 toksin in deoksinivalenol povečujeta oksidacijski stres in poškodbe DNA mononuklearnih celic, dodatek nukleotidov pa zmanjša nevarnost nastanka poškodb DNA zaradi delovanja toksinov. To predstavlja nov dokaz za semi-esencialnost nukleotidov v prehrani. Dokončali smo raziskavo o vplivu različnih virov prehranske vlaknine na oksidacijski stres in prebavljivost beljakovin v krmi s povečanim deležem maščob in ugotovili, da se prebavljivost beljakovin zaradi dodatka vlaknin zmanjša, vendar ostaja biološka vrednost nespremenjena. Pšenični otrobi so se izkazali kot dobra antioksidacijska zaščita tako na ravni tvorbe oksidacijskih produktov kot na ravni fragmentacije DNA. Programska skupina »Konkurenčnost agroživilstva« združuje raziskovalce s področja agrarne ekonomike Oddelka za zootehniko in Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta Slovenije, ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. V letu 2005 so sodelavci Oddelka za zootehniko osredotočili svoje delo na nadaljnji gradnji empiričnih orodij, ter na simulacijske ocene vprašanja konkurenčnosti agroživilstva. Med empiričnimi modeli omenimo ekonometrično oceno odzivnosti povpraševanja po hrani z LA/AIDS sistemom. Rezultati so potrdili hipoteze o nizki elastičnosti povpraševanja za večino prehranskih skupin, ter postopno spreminjanje prehranskih navad . Nadaljevalo se je tudi delo na gradnji sektorskega modela parcialnega ravnovesja slovenskega kmetijstva in pričela so delo na sektorskem nacionalnem modelu na temelju matematičnega pozitivnega programiranja. Izgrajena je bila tudi nova verzija statičnega modela kmetijskih gospodarstev, ki temelji na IAKS podatkih o subvencijskih vlogah. Opravljene so bile ex-post analize učinkov različnih scenarijev reform kmetijske in kohezijske politike EU na slovensko kmetijstvo. Različne kombinacije regionalnega enotnega plačila na površino z dovoljenimi proizvodno vezanimi plačili in zgodovinskim plačilom za mleko zmanjšajo prerazdelitvene učinke na agregatni ravni, vendar uvedba določenega ukrepa ali kombinacije, ki zmanjšuje negativne prerazporeditvene učinke pri določeni usmeritvi, hkrati povzroči pomembno večje prerazporeditvene učinke pri sektorjih, ki tovrstnih plačil nimajo. V postopku eliminacije so bile za podrobnejšo analizo izbrane tri sheme. Sodelavci katedre so tudi ocenjevali posledice napovedane spremembe davčne politike na slovensko živilsko predelovalno industrijo preko učinkov na proizvajalčeve cene obseg na obseg prihodkov. V ta namen so razvili različna orodja in ocenili, da uvedba enotne davčne stopnje lahko potencialno močno prizadene našo živilsko industrijo. Ukinitev znižane stopnje DDV za hrano in uvedba 20 odstotnega DDV lahko zniža proizvajalčeve cene v razponu med 4% do približno 10%, odvisno od predpostavljene elastičnosti. Skupina je tudi opravila raziskavo o nakupovalnih navadah kupcev za sadje in zelenjavo iz integrirane oz. ekološke pridelave. Obravnavan je bil reprezentativen vzorec slovenskih gospodinjstev. ki so bila vključena v anketno raziskavo. Na podlagi anketnih podatkov je bil razvit model potrošnje izbire, ki je omogočil identifikacijo dejavnikov nakupne frekvence za sadje in zelenjavo iz integrirane oziroma ekološke pridelave. Rezultati kažejo, da je pogostost nakupa v največji meri odvisna od razpoložljivosti tovrstnih kategorij v trgovini, preostali pomembni dejavniki pa so razpoložljivi dohodek gospodinjstva, odnos do okolja ter zdravja ter pomen vizualne privlačnosti sadja in zelenjave. Nadaljevali smo raziskave delovne sile v kmetijstvu, kjer je so bile s pomočjo modela kmečkega gospodinjstva 107
Page 1 and 2:
POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
Page 3 and 4:
Page 5 and 6:
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
Page 105: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171:
show all

Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?