Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
UL BF POROČILO ZA LETO <strong>2005</strong><br />
_________________________________________________________________________<br />
večkriterialni dinamični model za optimalno upravljanje z naravnimi obnovljivimi viri<br />
glede na več kriterijev in preko več faz, (14) značilnosti pojavljanja in razširjenosti jelke v<br />
Sloveniji na osnovi podatkov o gozdnih fondih Slovenije 2003, pregled stanja zavarovanih<br />
gozdov v Sloveniji in (15) preverjanje metode lidarske (Light Detection And Ranging)<br />
ocene zgradbe gozdnate krajine.<br />
Poleg temeljnih raziskav, ki jih je Oddelek za gozdarstvo uresničeval v okviru programske<br />
skupine, je potekalo uporabno in usmerjeno raziskovalno v letu <strong>2005</strong> v okviru 11 CRP<br />
projektov z nosilci na Oddelku za gozdarstvo, štirih CRP projektov z nosilci izven Oddelka<br />
in s sodelovanjem na dveh uporabnih projektih v financiranju ARRS. Mednarodno<br />
delovanje je potekalo v okviru treh mednarodnih projektov (INTERREG, LIFE), treh<br />
COST projektov in treh bilateralnih projektov. Mednarodna odzivnost raziskovalnega dela<br />
programske in raziskovalne skupine se odraža v trendu naraščanja citiranosti (SCI).<br />
Osnovni problem raziskovalnega dela na področju gozdarstva se kaže v preveliki<br />
naklonjenosti temeljnim raziskavam v primeru notranjih (<strong>Univerza</strong> - habilitacije) in zunanji<br />
evaluacij (MZT - projekti). Omenjeno vodi v polarizacijo raziskovalcev, na del, ki se<br />
vedno bolj specializira in se ukvarja predvsem s temeljnimi raziskavami in ostale, ki se<br />
usmerjajo izključno v razvojne projekte. Podobni trendi slabijo povezanost pedagoškega,<br />
raziskovalnega in razvojnega dela na Univerzi, kar je pogost očitek prakse. Evaluacije so<br />
še posebej nenaklonjene inženirskim strokam, kjer brez kombinacije temeljnih, uporabnih<br />
in razvojnih raziskav ni razvoja predmetov. Potrebno je iskati načine kako ohranjati<br />
primerno razmerje med temeljnimi in uporabnimi raziskavami, predvsem skozi ustreznejše<br />
vrednotenje razvojnih raziskav in strokovnega dela.<br />
Oddelek za krajinsko arhitekturo<br />
Krajinsko delo poteka kontinuirano na naslednjih področjih: krajinska tehnika, krajinsko<br />
oblikovanje, krajinsko planiranje in varstveno prostorsko načrtovanje. Na področju<br />
krajinske tehnike se rezultati raziskav nanašajo na raziskovanje preferenc uporabe okrasnih<br />
rastlin v oblikovanih nasadih po različnih kriterijih (funkcionalnih, kulturno zgodovinskih<br />
in doživljajskih). V okviru oddelka ali ob sodelovanju z drugimi oddelki BF ali drugimi<br />
<strong>fakulteta</strong>mi in raziskovalnimi organizacijami je bilo izdelanih več poročil (8) aplikativnih<br />
raziskovalnih projektov s področja načrtovalske metodologije (uresničevanje krajinske<br />
konvencije, upravljavski načrt, presoje vplivov, vrednotenje in načrtovanje kmetijskega<br />
prostora), s področja posameznih krajinskih sistemov (posegi v vode, posegi v relief,<br />
posegi v kmetijska zemljišča, posegi v manjša naselja). Na področju krajinskega<br />
oblikovanja je bil poudarek raziskovanja na hierarhiji načrtovanja (načini prikazovanja<br />
informacij na strateških ravneh načrtovanja), na razmerju med prostorskim in<br />
upravljavskim načrtovanjem in možnostih načrtovalske obravnave sektorskih prostorsko<br />
ureditvenih problemov v okviru celovitega prostorskega načrtovanja. Oddelek je v<br />
decembru organiziral 1. slovensko znanstveno posvetovanje s področja urejanja krajine.<br />
Oddelek za lesarstvo<br />
Raziskovalno delo na področju lesarstva je bilo v letu <strong>2005</strong> obširno in zelo raznoliko, kar<br />
izhaja iz velike interdisciplinarnosti tega področja. Raziskave so potekale pod okriljem<br />
raziskovalnega programa »Lesarstvo« in v okviru raznih nacionalnih in mednarodnih<br />
raziskovalnih projektov. Kljub raznolikosti raziskav je bil njihov skupen imenovalec boljše<br />
102