Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani Poročilo 2005 - 1 UVOD - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
UL BF POROČILO ZA LETO 2005 _________________________________________________________________________ Katedra za botaniko V okviru raziskav invazivnih in tujerodnih rastlin v Sloveniji je bila opravljena molekulska analiza gena za protein povezan s spatogenezo linusitin. Raziskove rastlinske programirane celične smrti so strjene v enem znanstvenem članku. Endoreduplikacijo smo raziskovali pri razvoju zrna sirka in jo prvič opisali tudi v perikarpu. Raziskovali smo biokemijo antioksidantov pri mali vodni leči (Lemna minor) izpostavljeni delovanju bakra in v objavo poslali en znanstveni članek. V objavo je poslano delo na velikosti genoma bekic (Luzula) in sistematiki vrbovcev na osnovi trihomov. Raziskave žleznih trihomov vrste Epilobium hirsutum so pripravljene za objavo. Zaključeno in za objavo pripravljeno je tudi delo na endofitskih bakterijah v koruznem zrnu. V razvoju je metoda kometnega testa na rastlinskem materialu. Nadaljujejo se raziskave filogenije slanozorov (Heliosperma). Ugotavljali smo fotokemično učinkovitost amfibijskih rastlin in izvedli raziskavo mikorizacije amfibijskih raslin na Cerkniškem jezeru in učinke UV-B sevanja in selena na razvoj ajde. Mikorane korenine hiperakumulatorske vrste Thlaspi praecox so imele nižje vsebnosti kovin, predvsem Cd in Zn, ter spremenjeno strategijo privzema Pb. Katedra za ekologijo in varstvo okolja V raziskovalni skupini za limnologijo smo v letu 2005 nadaljevali s terenskimi raziskavi na reki Idrijci in Soči, vzorčili organizme makroinvertebratov, perifitona in rib z namenom raziskovanja dinamike živega srebra v obremenjenem okolju in vnosa v prisotne združbe. Večji del raziskav je bil tudi v laboratoriju na reaktorju v Podgorici. Zanimala nas je predvsem bioakumulacija in biomagnifikacija Hg-T in MeHg v prehranskih mrežah. Ocenjevali smo prenos spojin živega srebra med glavnimi kompartmenti rečnega ekosistema in upoštevali pri tem abiotske dejavnike. Koncentracijske vrednosti se po rečnem toku nižajo. Bioakumulacijo in magnifikacijo smo ugotovili v vzorcih perifitona in izbranih vrstah makroinvertebratov. Pripravljamo posebne vzoirčevalnike za perifiton, s katerimi bomo lahko še bolje kvantificirali procese metilacije živega strebra v združbah rečnih usedlin. Rezultate smo predstavili na mednarodnih kongresih in v člankih. V letošnjem letu smo v raziskovalni skupini za ekologijo rastlin nadaljevali z raziskavami na treh področjih: makrofiti in stanje okolja slovenskih vodotokov (raziskave Pivke, Temenice, vodotokov Središkega polja…), raziskave vplivov UV-B sevanja na rastline in možni blažilni učinki Se (ajda, šentjanževka) in raziskave ekofizioloških prilagoditev amfibijskih rastlin na Cerkniškem jezeru (kolonizacija z glivami - primerjava vodnih in kopenskih osebkov, potencijal privzema bikarbonata). Katedra za fiziologijo rastlin Z raziskavami akumulacije težkih kovin na ranem mošnjaku (Thlaspi praecox) razširjamo poznavanje mehanizmov privzema in razporeditve težkih kovin v hiperakumulacijskih rastlinskih vrstah. Po odkritju mikorize v dosedaj nemikoriznih križnicah pa smo nadaljevali tudi preučevanje družbe glivnih simbiontov ranega mošnjaka. 100
POROČILO ZA LETO 2005 UL BF _________________________________________________________________________ Botanični vrt V botaničnem vrtu nadaljujemo z iskanjem intraspecifične raznolikosti pri vrstah Galanthus nivalis, Leucojum vernum, Crocus vernus subsp. albiflorus, C. vernus subsp. vernus, Primula elatior in P. elatior x P. vulgaris, Hepatica nobilis, Cyclamen purpurascens in še nekatere druge. Najobsežnejši sta do sedaj zbirki G. nivalis in Cyclamen purpurascens. Prva sedaj obsega že okrog 1000 enot iz različnih koncev Slovenije. Njima sledijo še druge omenjene vrste. Poleg tega dopolnjujemo semensko banko naših avtohtonih rastlinskih vrst. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Raziskovalno delo na Oddelku za gozdarstvo je potekalo v okviru enovite programske (PS) in raziskovalne skupine "Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri". Raziskave PS so bile bolj temeljne narave. Slednje so ključne za poglobitev vedenja o gozdnih ekosistemih. Njihov pomen pogosto presega okvire Slovenije in so izrazito dolgoročne saj nimajo takojšnje neposredne uporabne vrednosti, so pa nujne za proučevanje gozdov. Splošna težišča raziskovalnega dela v PS so naslednja: raziskave pragozdov in gozdnih rezervatov, razvoj sonaravnih modelov gospodarjenja z gozdovi, raziskave gozdne favne, razvoj metod procesnega, adaptivnega in participativnega načrtovanja, razvoj metod in postopkov pridobivanja lesa, presoja in preverjanje ukrepov gozdarske politike, raziskave možnih ukrepov za povečanje družbenega in ekonomskega pomena gozdov za razvoj podeželja. V letu 2005 smo v okviru programske skupine dosegli pomembnejše rezultate na naslednjih tematskih sklopih: (1) cenoze žuželk v različnih sukcesijskih stadijih zaraščanja požarišč na apnenčasti in flišni matični podlagi kraškega območja Slovenije, fenologija smrekovih podlubnikov (Ips typographus, Pityogenes chalcographus) v gorskih dinarskih gozdovih jugozahodne Slovenije, (2) referenčna entomološka zbirka UNI-BF-GOZD (zbirka kozličkov Cerambicydae, 56 vrst), (3) proučevanje populacijsko-ekoloških značilnosti jelenjadi na Goričkem v severovzhodni Sloveniji in škoda od rastlinojede divjadi v kmetijskem prostoru, (4) izsledki o taksonomskem statusu poljskega jesena (Fraxinus angustifolia) v Sloveniji, izboljšana zanesljivost njegovega razlikovanja od velikega jesena in razlike med panonsko in sredozemsko podvrsto, njuno razširjenost in genetske lastnosti, ocena ogroženost genofonda, predlog ukrepov za njegovo ohranitev; izsledki o taksonomskem statusu rdečeplodnega brina (Juniperus oxycedrus), (5) motnje srednjih jakosti in razvoj gozdnih ekosistemov: vetroloma v pragozdu Pečka v letih 1983 in 2004, (6) obnovitveni cikli pragozdnih ostankov v JV Evropi: dinamike naravnih motenj in pomlajevanje v pragozdnih rezervatih Perućica (BiH) in Ćorkova uvala (CRO) in Rajhenavski Rog (SI), (7) proizvodna sposobnost rastišč, ki jih poraščajo bukovi gozdovi na rastiščih sintaksonomske enote: Vicio oroboidi-Fagetum in Castaneo-Fagetum, možnost uporabe digitalne kamere za ugotavljanje površine in volumna krošenj, (8) ugotavljanje zgornje gozdne meje na Mangartu, (9) poznavanje dinamičnih sprememb tehničnih parametrov traktorjev med vlačenjem lesa in sposobnost hitrega funkcionalnega testiranja novih traktorjev, izdelava meril (standardov) dopustnih motenj v okolju (poškodbe sestojev in tal), hitro in objektivno vrednotenje poljubne tehnologije glede njene uporabnosti v različnih razmerah, (10) poslovna organiziranost gozdarstva: vsebinska vprašanja koncesijskih razmerij v gozdarstvu, (11) gibanje stroškov gozdnega dela, presoja ekonomske moči gozdnogospodarskih območij v Sloveniji, (13) hierarhični model mehke logike za ocenjevanje ekonomskih in socialnih kriterijev v odločitvenih modelih, 101
- Page 49 and 50: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 51 and 52: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 53 and 54: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 55 and 56: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 57 and 58: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 59 and 60: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 61 and 62: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 63 and 64: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 65 and 66: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 67 and 68: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 69 and 70: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 71 and 72: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 73 and 74: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 75 and 76: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 77 and 78: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 79 and 80: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 81 and 82: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 83 and 84: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 85 and 86: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 87 and 88: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 89 and 90: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 91 and 92: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 93 and 94: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 95 and 96: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 97 and 98: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 99: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 103 and 104: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 105 and 106: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 107 and 108: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 109 and 110: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 111 and 112: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 113 and 114: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 115 and 116: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 117 and 118: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 119 and 120: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 121 and 122: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 123 and 124: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 125 and 126: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 127 and 128: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 129 and 130: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 131 and 132: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 133 and 134: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 135 and 136: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 137 and 138: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 139 and 140: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 141 and 142: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 143 and 144: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 145 and 146: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 147 and 148: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
- Page 149 and 150: POROČILO ZA LETO 2005 UL BF ______
UL BF POROČILO ZA LETO <strong>2005</strong><br />
_________________________________________________________________________<br />
Katedra za botaniko<br />
V okviru raziskav invazivnih in tujerodnih rastlin v Sloveniji je bila opravljena molekulska<br />
analiza gena za protein povezan s spatogenezo linusitin. Raziskove rastlinske<br />
programirane celične smrti so strjene v enem znanstvenem članku. Endoreduplikacijo<br />
smo raziskovali pri razvoju zrna sirka in jo prvič opisali tudi v perikarpu.<br />
Raziskovali smo biokemijo antioksidantov pri mali vodni leči (Lemna minor) izpostavljeni<br />
delovanju bakra in v objavo poslali en znanstveni članek. V objavo je poslano delo na<br />
velikosti genoma bekic (Luzula) in sistematiki vrbovcev na osnovi trihomov. Raziskave<br />
žleznih trihomov vrste Epilobium hirsutum so pripravljene za objavo. Zaključeno in za<br />
objavo pripravljeno je tudi delo na endofitskih bakterijah v koruznem zrnu. V razvoju je<br />
metoda kometnega testa na rastlinskem materialu. Nadaljujejo se raziskave filogenije<br />
slanozorov (Heliosperma). Ugotavljali smo fotokemično učinkovitost amfibijskih rastlin in<br />
izvedli raziskavo mikorizacije amfibijskih raslin na Cerkniškem jezeru in učinke UV-B<br />
sevanja in selena na razvoj ajde. Mikorane korenine hiperakumulatorske vrste Thlaspi<br />
praecox so imele nižje vsebnosti kovin, predvsem Cd in Zn, ter spremenjeno strategijo<br />
privzema Pb.<br />
Katedra za ekologijo in varstvo okolja<br />
V raziskovalni skupini za limnologijo smo v letu <strong>2005</strong> nadaljevali s terenskimi raziskavi na<br />
reki Idrijci in Soči, vzorčili organizme makroinvertebratov, perifitona in rib z namenom<br />
raziskovanja dinamike živega srebra v obremenjenem okolju in vnosa v prisotne združbe.<br />
Večji del raziskav je bil tudi v laboratoriju na reaktorju v Podgorici. Zanimala nas je<br />
predvsem bioakumulacija in biomagnifikacija Hg-T in MeHg v prehranskih mrežah.<br />
Ocenjevali smo prenos spojin živega srebra med glavnimi kompartmenti rečnega<br />
ekosistema in upoštevali pri tem abiotske dejavnike. Koncentracijske vrednosti se po<br />
rečnem toku nižajo.<br />
Bioakumulacijo in magnifikacijo smo ugotovili v vzorcih perifitona in izbranih vrstah<br />
makroinvertebratov. Pripravljamo posebne vzoirčevalnike za perifiton, s katerimi bomo<br />
lahko še bolje kvantificirali procese metilacije živega strebra v združbah rečnih usedlin.<br />
Rezultate smo predstavili na mednarodnih kongresih in v člankih.<br />
V letošnjem letu smo v raziskovalni skupini za ekologijo rastlin<br />
nadaljevali z raziskavami na treh področjih: makrofiti in stanje okolja<br />
slovenskih vodotokov (raziskave Pivke, Temenice, vodotokov<br />
Središkega polja…), raziskave vplivov UV-B sevanja na rastline in<br />
možni blažilni učinki Se (ajda, šentjanževka) in raziskave ekofizioloških<br />
prilagoditev amfibijskih rastlin na Cerkniškem jezeru (kolonizacija z<br />
glivami - primerjava vodnih in kopenskih osebkov, potencijal privzema<br />
bikarbonata).<br />
Katedra za fiziologijo rastlin<br />
Z raziskavami akumulacije težkih kovin na ranem mošnjaku (Thlaspi praecox) razširjamo<br />
poznavanje mehanizmov privzema in razporeditve težkih kovin v hiperakumulacijskih<br />
rastlinskih vrstah. Po odkritju mikorize v dosedaj nemikoriznih križnicah pa smo<br />
nadaljevali tudi preučevanje družbe glivnih simbiontov ranega mošnjaka.<br />
100
Change language