IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

from mtc.gov.mk More from this publisher

11.07.2015 Views

Page 2 and 3: So cel navremeno da se sogledaat mo
Page 9 and 10: Sodr`ina:Voved ....................
Page 11 and 12: VovedSoglasno godi{nata Programa za
Page 13 and 14: na `ivotnata sredina, prirodata i k
Page 15 and 16: Definirawe na soobra}ajnata mre`a z
Page 17 and 18: Deklaracijata za `ivotnata sredina
Page 19 and 20: - Za{tita na `ivotnata sredina so i
Page 21 and 22: Zakon za @ivotna sredina1. Zakon za
Page 23 and 24: Objavuvawe na informacii za otpo~nu
Page 25 and 26: - Opis na predvidenite merki koi se
Page 27 and 28: Uslovite za planirawe za DUPD za be
Page 29 and 30: Fekalnite otpadni vodi pred da se i
Page 31 and 32: 4.1.2 Hidrotehni~ka strukturaOd hid
Page 33 and 34: 4.1.5 SeizmikaVrz osnova na dosega{
Page 35 and 36: edine~ni naodi od sadova keramika,
Page 37 and 38: Kvalitetot na vozduhot e eden od po
Page 39 and 40: vodi, a takvi se naselenite mesta D
Page 41 and 42: se predlo`i soodveten plan za monit
Page 43 and 44: 6. Alternativi i ~initeli za izbor
Page 45 and 46: Vo odnos na vlijanieto vrz ~ovekovo
Page 47 and 48: Vlijanie vrz kvalitetot na voditeId
Page 49 and 50: Se prepora~uva site ovie aktivnosti
Page 51 and 52: odnosno sposobnosta na pove}e apsor
Page 53 and 54: - Merki za namaluvawe na bu~avaEmis
Page 55 and 56: - Milta od ta`nicite, preku predvid
Page 57 and 58: - Merki za za{tita od po`arVo objek
Page 59 and 60: - Merki za za{tita od prirodni kata
Page 61 and 62: Potvrda deka dogovorenite uslovi pr
Page 63 and 64: Po~ituvawe i valorizacija na kultur
Page 65 and 66: m 2 i utvrdeniot normativ od 3 VA/m
Page 67 and 68: 11. PriloziLista na nacionalna zako
Page 69 and 70: 13. Direktiva za voda za piewe (98/
Page 71: Koristena literatura Prostorniot pl

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrzìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskiteaspekti od realizacija na DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni soglasno ~len 65, stav2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05,24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12), se naloì potrebata zasproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina.Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert zaStrategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno odKopija na potvrda, dadeno vo prilog).Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanievrz ìvotnata sredina u~estvuvaa:Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina,Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist,Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina,Keti Andonova, administrator.Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnatasredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina epotpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiskaocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototoza ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto voprilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredinai prostorno planirawe.Enviro Resursi, DOO SkopjeUpravitelEmil Stojanovski2

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocenavrz ìvotnata sredina za DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni kako i odredbite odZakonot za ìvotna sredina donesuvam:R E [ E N I EZa opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiskaocena na ìvotnata sredinaEmil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlastenEkspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za DUPDza benziska pumpna stanica i usluèn centar na regionalen pat R 1303 naKP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos,op{tina Dolneni.Obrazloènie:Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovitepropi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina naRepublika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert zastrategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata naeksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodiMinisterstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.Enviro Resursi, DOO SkopjeUpravitel_________________Emil Stojanovski3

Sodrìna:Voved .............................................................................................. 111. Celi na Planskiot dokument ................................................... 141.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 161.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 181.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 191.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 201.5 Institucionalna ramka ............................................................ 221.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena naìvotnata sredina ...................................................................... 241.7 Rezime ............................................................................................ 252. Pregled na planskiot dokument .............................................. 262.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 262.2 Planski opfat ............................................................................. 272.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 272.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 273. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija zaizgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 283.1 Soobra}aen plan ......................................................................... 283.2 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 283.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija ..................................... 283.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 29Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba soìvotnata sredina ......................................................................Karakteristiki na prostorot .................................................4.4.130304.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 304.1.2 Hidrotehni~ka struktura ......................................................... 314.1.3 Reqef i geolo{ki sostav .......................................................... 314.1.4 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 324.1.5 Seizmika ...................................................................................... 334.1.6 Naselenie ...................................................................................... 334.1.7 Stopanstvo ..................................................................................... 334.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura .............................................. 344.1.9 Kulturno nasledstvo ................................................................... 344.2Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiotopfat .............................................................................................. 364.3Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okoluplanskiot opfat .......................................................................... 405. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 426. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 43Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnatasredina ........................................................................................... 447.8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawena zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od9

implementacija na planskiot dokument ................................ 509. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ......... 6010. Netehni~ko rezime ..................................................................... 6211. Prilozi ......................................................................................... 67Dodatok ........................................................................................... 70Koristena literatura ................................................................. 7110

VovedSoglasno godi{nata Programa za izrabotka na Urbanisti~kiplanovi i Dràvna i Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija voRepublika Makedonija vo 2012 godina („Sl. Vesnik na RM” br. 12/12), sepredviduva stavka za: Izrabotka na Urbanisti~ko planska dokumentacijaza komercijalni i infrastrukturni objekti na koridor 8 i koridor 10 ina magistralni i regionalni pati{ta.Vo soglasnost so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe(„Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11 i 144/12) i~len 30 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~koplanirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12 i 126/12), potrebno e da seizraboti Dràvna urbanisti~ka planska dokumentacija za benzinskapumpna stanica i usluèn centar.So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaatpodatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori,naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaatuslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraatalternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe navlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da seracionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor namerkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto najavnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi iprogrami vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so kojase procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto odsproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti dabidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentitevklu~uvaj}i gi i promenite na istite.Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata naìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe idonesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka iprocenka na javnosta pred donesuvawe na istite.Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno giutvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vodomenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata,turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto iurbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako iNacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioniplanovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 odZakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena navlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enijai celi.Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoiod nekolku fazi na planirawe:- proverka;- opredeluvawe na opfat;- osnovni podatoci na ìvotnata sredina;- ocena;11

- podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina;- konsultacija so zasegnatata javnost;- prifa}awe na strategijata, planot ili programata i- monitoring.Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite voIzve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tinaDolneni e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati odplanskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbataza u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti,kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnikna RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~iu~estvototo na javnosta preku:- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realniza efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i- na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasnogi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci narazvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturnipromeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii.Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiotopfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen,integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategijaza ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita12

na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo voregionot.Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewena zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}aosnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina,kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obrabotenise vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj izve{tajukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocenana vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradipravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrzìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata,kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni deloviod ovoj Izve{taj.13

1. Celi na Planskiot dokumentDUPD, koja e osnoven razvoen dokument, preku dostignuvawe naslednite celi: Racionalno koristewe na zemji{teto; Maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i gradbite soterenot; Oformuvawe na prepoznatliva ambientalna celina; Po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota; Oformuvawe kulturen pejsa`; Po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskonasledstvo; Podignuvawe na humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe nalicata so posebni potrebi; Vgraduvawe za{titni merki i merki za za{tita i spasuvawe; Po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi voplaniraweto,ima krajna cel da gi utvrdi parametrite koi se potrebni za izrabotka naArhitektonko-urbanisti~ki proekt, kako i da gi dade op{tite iposebnite uslovi za gradewe i nasokite za izrabotka na idejni proekti zagradbite i da gi utvrdi parametrite za izrabotka na idejnite proekti zainfrastrukturata.Planskiot opfat koj e predmet na izgotvuvawe na DUPD zabenziska pumpna stanica i usluèn centar na regionalen pat R 1303 naKP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos,op{tina Dolneni dosega ne bil predmet na urbanisti~ko planirawe,osven soProstorniot plan na Republika Makedonija, donesen vo 2004 god.Lokalitetot koj e predmet na ovaa DUPD za benziska pumpnastanica i usluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249,KP 1254, KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, nepokrien so vaè~ka urbanisti~ka dokumentacija i e nadvor odurbaniziranite planski opfati {to e potvrdeno od pismoto od op{tinaDolneni, br. 03-660/2 od 09.05.2012 godina.Analizata pokaùva deka na planskiot opfat nema izgradengradeèn fond, a ima izgradena komunalna infrastruktura, taka da ovaaDUPD predviduva planski koncept koj maksimalno }e gi po~ituvaprostornite prirodni i sozdadeni uslovi i }e ovozmoì prostorenrazvoj, preku izgradba na soodvetna supra i infrastruktura za mnogupovisoko nivo na uslugi.Analizata na mo`nostite za prostoren razvoj go uslovuvaplaniraweto koe treba da bide segmentirano i bazirano vrz: Prioriteti i potrebi; Korelativni pove}edisciplinski me|usebni uslovenosti; Komplementarnost; Ekonomska isplatlivost.Vo definirawe na planskiot koncept va`ni se slednitekriteriumi iscrpeni od analizata na prostorot:14

Definirawe na soobra}ajnata mreà za potrebite navisokokvaliteten prostor; Racionalno planirawe na zemji{teto so utvrduvawe golemina nagrade`ni parceli i Urbanisti~ki blok koj se poklopuva sogranicata na planskiot opfat. Zadovoluvawe na sovremenite normi za rabota vo ramkite navaè~kite normi za urbanisti~koto planirawe; Oformuvawe na prostor za sodrìni od lesna i nezagaduva~kaindustrija; Uslovuvawe na soobra}ajnata infrastruktura za bezbeden pristapdo sekoja grade`na parcela i gradba; Uslovuvawe na pe{a~koto dvièwe vo funkcija na invalidiziranilica, bez barieri; Uslovuvawe na potrebite za parkirawe da se re{avaat vosopstvenata parcela, Zadovoluvawe na potrebite preku adekvatna i racionalnainfrastrukturna mreà; Povrzuvawe na grade`nata parcela i gradbite nainfrastrukturnata mreà za telekomunikaciski uslugi; Zadovoluvawe na potrebite od vodosnabduvawe (sanitarna itehni~ka voda za potrebite za polivawe i protivpoàr) prekuadekvatna i racionalna infrastrukturna mreà; Adekvatno i racionalno prifa}awe na otpadnite vodi (fekalni iatmosferski oddelno) preku adekvatna i racionalnainfrastrukturna mreà;Analizata na mo`nostite za prostoren razvoj go izdvojuvaslednoto: Povrzanost so site delovi na Makedonija preku sistemot naprimarnata i sekundarna soobra}ajna mreà spored Prostorenplan na RM; Mo`nosta za povrzuvawe na infrastrukturnite vodovi zasnabduvawe so: voda, elektroenergija i telekomunikacii; Dobri mikroklimatski uslovi so intenzivno provetruvawe.Analizata pokaùva deka na ovoj lokalitet e mo`na realizacija nabenziska pumpna stanica i usluèn centar.Nacionalnata trasportna strategijaGlavnite celi na Nacionalnata trasportna strategija se: Promocija na ekonomskiot porast so gradewe, podobruvawe,upravuvawe i odrùvawe na transportnite uslugi,infrastrukturata i mreì za dobivawe na maksimalna efikasnost; Promocija na integrirana i interkonektirana transportna mreàkoja vospostavuva efektivni uslugi za korisnicite, kako iaktivnostite i oblastite vo Republika Makedonija na koi imsluì; Promocija na socijalniot faktor so povrzuvawe na dale~nite inerazvieni zaednici i zgolemuvawe na pristapnosta natransportnata mreà;15

Za{tita na ìvotnata sredina i podobruvawe na zdravstvoto sogradewe i investirawe vo javniot transport i drugite vidoviefikasen i postojan transport koj ja namaluva emisijata ipotro{uva~kata na resursi i energija;Podobruvawe na bezbednosta na patuvaweto so namaluvawe nanesre}ite i podobruvawe na li~nata bezbednost na pe{acite,velosipedistite, voza~ite, patnicite, iPodobruvawe na integracijata so olesnuvawe na planiraweto iizdavaweto integrirani bileti za patuvaweto i ovozmoùvawetona redovna konekcija pome|u razli~nite formi na transport.Vo podgotovkata na izve{tajot zemeni se predvid celite naza{tita na ìvotnata sredina odredeni na nacionalno i me|unarodnonivo, a koi se relevantni za planskiot dokument. Generalnite celi zaza{tita na ìvotnata sredina zemeni vo predvid pri podgotovkata naurbanisti~kiot plan, odnosno {to se o~ekuva da se postignat so merkiteza izbegnuvawe, ublaùvawe i/ili kompenzacija na potencijalnitevlijanija predloèni vo ovoj izve{taj:Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot naìvotnata sredina;Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe,spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;Dostapnost do dovolni koli~estva kvalitetna voda, za{tita,za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodniresursi, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa,odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, tretman naotpadni industriski vodi od strana na samite subjekti; Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo povtorno Iskoristuvawe, otstranuvawe na prifatliv na~in; Ramnomeren prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewena prostorot; Racionalno koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te; Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi; Koristewe na obnovlivi izvori na energija; Za~uvuvawe i za{tita na rastitelniot i ìvotinskiotbiodiverzitet; Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata.1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredinaZa{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo narazli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto naìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira nesamo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija iìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina seza{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita narastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot,za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata,racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.16

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskatakonferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskatakonferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudilasvesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno jainicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi nazemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vousvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduvasmaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe nakvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebnovnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa,Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskiteekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|aninna ~ista i zdrava ìvotna sredina.Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija{to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentniorganski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organskizagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vonajgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak,me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te nedostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvisu{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii,deklaracii i dr.Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesivo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodnikonvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno sonacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaatupravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot naaprkosimacijata na EU asquis communautaire (EU zakonodavstvo) odoblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EUzakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni: Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05,24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12); Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12); Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04,71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11 i 123/12); Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnikna RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12 i 39/12); Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii iakumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11); Zakon za elektri~na i elektronska oprema i opadna elektri~na ielektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09,83/10, 51/11 i 6/12);Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnikna RM” br. 79/07); Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06,84/07, 35/10, 47/11, 148/11 i 59/12).17

Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{novreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EUDirektivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivii me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj.Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalnistrate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pridefinirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina voplanskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite:- Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodniteresursi-podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii namaterii od realizirawe na planskiot opfat;- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot navodata, po~vata i vozduhot;- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas odsoodvetni drvni rastenija;- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe namo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto nasostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugitemediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite iRepubli~kite zdravstveni institucii od aspekt na so~uvuvawe nazdravjeto na naselenieto;- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe nasostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnatasredina;- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj mediumvo ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka silapritisok-sostojbana ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) nalokalno i regionalno nivo.Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gorenavedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita,odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija naeventualnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìnisoglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst nasodrìnata na ovoj dokument se predlagaat: Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme nasproveduvawe na planot; Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe naplanovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto nazakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocenaSpecifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredinase definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i seprikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto,zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo ipredelot:18

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiotdokument;- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniotstandard;- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe napostojanoto nivo na flora;- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe nahortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava;- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;- Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata;- Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija zaza~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot;- Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii;- Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo;- Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.1.3 Upotrebena MetodologijaPri podgotovkata na Izve{tajot za strategiska ocena se kreira{emetodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfatenso planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii idokumenti.Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnatasredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina ipo{iroko;– Se ostvari razgovor so pretstavnici na izgotvuva~ot naplanskiot dokument i se realizira razgovor za celite nainvesticionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfatenivo prostorot;– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da selociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenatai kategorijata na zemji{teto;– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni zarealizacija na proektnata zada~a;– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredinautvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno ime|unarodno nivo;– Se napravi uvid na postojnata realizirana urbanisti~kasostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat(bespravna gradba, soobra}aen pristap i sl.);– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnatasredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot;– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina odrealizacija na sodrìnite predvideni so planot;– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawei za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring nasostojbite;19

– Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani voprocesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe nasostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.Pri izgotvuvawe na Izve{tajot koristena e stru~na literatura odovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti,relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni iurbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumentirelevantni za izrabotka na dokumentot.1.4 Zakonodavna ramkaIzve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za DUPDza benziska pumpna stanica i usluèn centar na regionalen pat R 1303 naKP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos,op{tina Dolneni e izrabotena soglasno postojnata zakonska regulativavo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:20

Zakon za @ivotna sredina1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12).Strategiska ocena na ìvotnata sredina1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukitedali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaatzna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto(„Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena naìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite natie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno sesproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnatasredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM”br. 153/07 i 45/11);4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi idrugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11);5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata zasproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i naformularite za potrebata od sproveduvawe, odnosnonesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br.122/11).Za{tita na prirodataZakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07,35/10, 47/11 i 59/12).Zakon za kvalitet na ambientniot vozduhZakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04,92/07, 35/10, 47/11 i 100/12).Upravuvawe so otpadotZakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 107/07,102/08, 143/08, 124/10, 9/11 i 123/12).Za{tita od bu~avaZakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br.79/07).Indikatori za bu~ava1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelniindikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite zaocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl.Vesnik na RM” br. 107/08);2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava voìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).21

Monitoring za bu~ava1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.Vesnik na RM” br. 120/08);2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata opremakoja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii iinstitucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe naopredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnikna RM” br. 152/08).Zakon za voda1. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11i 44/12);2. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbaniotpadni vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08);3. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);4. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite ipodzemnite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020)Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)Zakon za za{tita i spasuvaweZakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08,124/10 i 18/11).Prostorno planiraweProstoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).Zakon za prostorno i urbanisti~ko planiraweZakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13).Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06).1.5 Institucionalna ramkaZakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite naMinisterstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {tosledi: Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva soodlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S iliso opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata; Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@Sza planskiot dokument, i;Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S.Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koigi podgotvuvaat - usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za: Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;22

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvawetona planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot nakonsultacii;Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj sepodgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnovana dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumentiso dobieni mislewa i komentari, iMonitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiotdokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe naM@SPP.Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno zasproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos nadostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bidezasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga RepublikaMakedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vososedna dràva.Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeninadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;Ministerstvo za transport i vrski;Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;Ministerstvo za zdravstvo;Uprava za hidrometerolo{ki raboti;Edinicite na lokalna samouprava.23

Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvawe na zakonite vo oblastana ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport, vrski iekologija.1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocenana ìvotnata sredinaSproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina einteraktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot naplanot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina eproces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {toproizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat,ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vopostignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata eStrategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii voStrategiskata ocena vklu~uvaat:– Poddr{ka na odr`liviot razvoj;– Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kiteodluki;– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesotna izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite voìvotnata sredina so realizacija na planot;– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrzìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojniproekti.Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovojIzve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bilezna~itelno zasegnati;– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnatasredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici ihabitatite;– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni nanacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni zaplanskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspektina ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnitepodgotovki;– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vocelina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto,zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot,po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòti materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaatsekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremenopozitivni i negativni efekti;– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis zatoa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi sitepote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ilinedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto napotrebnite informacii;24

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringotvo soglasnost so zakonskite obvrski;– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost sobarawata navedeni vo prethodnite to~ki.1.7 RezimeVrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na ìvotnatasredina za DUPD za benziska pumpna stanica i usluèn centar naregionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 iKP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni istiot moè da se izraboti ikako takov e prifatliv za implementacija.25

2. Pregled na Planskiot dokument2.1 Osnovi na Planskiot dokumentOsnova za izrabotka na DUPD za benziska pumpna stanica iusluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254,KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, so povr{inaod 2,28 ha e godi{nata Programa za izrabotka na Urbanisti~ki planovi iDràvna i Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija vo RepublikaMakedonija vo 2012 godina, („Sl. Vesnik na RM” br. 12/12), {to jadonesuva Vladata na Republika Makedonija i Dogovorot (Protokolot)sklu~en pome|u Nara~atelot, Ministerstvo za transport i vrski (MTV) iAgencijata za planirawe na prostorot, kako i Planskata programaodobrena od Ministerot koj rakovodi so Ministerstvoto za transport ivrski.Osnova za izrabotka e i Prostorniot plan na RepublikaMakedonija, odnosno Uslovite za planirawe (teh. br. 16012), Re{enietoza uslovi za planirawe br. 15-5145/4 od 03.07.2012 godina, Aùriranatageodetska podloga, kako i site mislewa podatoci i informacii odnadle`nite institucii, organi na dràvnata uprava i drugi subjekti koise vgradenio vo DUPD.Geografskata polo`ba i soobra}ajnata povrzanost, kako ipotrebata Republika Makedonija da go razviva soobra}ajot so visokiperformansi odat vo prilog na idejata za realizacija na benzinskapumpna stanica i usluèn centar so visoki standardi i kvaliteti.Planskiot opfat zafa}a povr{ina od 2,28 ha. Se nao|a naregionalniot pat R 1303 (star broj R 513) (Prilep-vrska so R1101-Makedonski Brod-Ki~evo-vrska so A2 i teritorijalno pripa|a voop{tina Dolneni. Analizata na prostorot pokaà deka ovoj opfatotdava mo`nosti za realizacija na vakov kompleks.DUPD koj e osnoven razvoen dokument preku dostignuvawe naslednite celi: Racionalno koristewe na zemji{teto; Maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i gradbite soterenot; Oformuvawe ambientalni celini; Po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti; Oformuvawe kulturen pejsa`; Po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskonasledstvo; Podignuvawe humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe nahendikepiranite lica;Vgraduvawe za{titni merki i merki za za{tita i spasuvawe;Po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi voplaniraweto,da gi sublimira op{tite i posebnite uslovi za gradewe, nasokite zaizrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za grade`nata parcelai da gi utvrdi parametrite potrebni za ponatamo{na razrabotka naproekti za gradbite i infrastrukturata.26

Uslovite za planirawe za DUPD za benziska pumpna stanica iusluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254,KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, seizraboteni od strana na Agencijata za planirawe na prostorot so teh. br.16012 i Re{enie za uslovi za planirawe e izdadeno od strana M@SPP sobr. 15-6656/45145/4 od 03.07.2012 godina. Vo Uslovite za planirawe,proizlezeni od Prostorniot Plan na RM akcent se stava na bonitetot nazemjodelskoto zemji{te, na ekonomskite osnovi za prostoren razvoj, navodostopanska infrastruktura, energetika i komunikaciskainfrastruktura, soobra}aj i vrski, na za{titata na ìvotnata sredina iprirodata, na za{tita na kulturnoto nasledstvo, kako i na za{titata ispasuvaweto.Izgradbata na benzinskata pumpna stanica i usluèn centar, }ebide vo funkcija na razvoj i unapreduvawe na infrastrukturnataopremenost vo ova podra~je, a i ima dobra postavenost vo odnos nasoobra}ajnite pravci i tekovi vo R. Makedonija.Posebno vnimanie vo Uslovite za planirawe na prostorot eposveteno na za{tita na ìvotnata sredina i na za{titata ispasuvaweto.2.2 Planski opfat2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`baPlanskiot opfat zafa}a povr{ina od 2,28 ha i se nao|a naregionalniot pat R1303 (star br. R513) (Prilep-vrska so R1101-Makedonski Brod-Ki~evo-vrska so A2 i teritorijalno pripa|a voop{tina Dolneni. Terenot e pribli`no ramen i e se nao|a na zemji{tekoe e sopstvenost na dràvata. Ova podra~je se nao|a severozapadno odnaseleno mesto Senokos na pribli`na nadmorska viso~ina od 616 m.2.2.2 Namena na upotreba na zemji{tetoSo DUPD za benziska pumpna stanica i usluèn centar naregionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 iKP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni se predviduvaat slednitenamenski upotrebi na zemji{teto (definiraweto e spored ~len 30 odPravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.Vesnik na RM” br. 142/10):Infrastruktura-grupa na klasa na namena E Komunalna suprastruktura-klasa na namena E2 Benziska pumpna stanica i usluèn centar (objekt za to~ewe nagorivo so bife, prodavnici) iUsluèn centar-parkirali{ta, odmarali{ta, snabduva~ki objektii sodrìni moteli, prostor za kampuvawe, avtoservis, servis zamiewe na koli i drugo, odnosno kompletno nivo na komunalnaopremenost, odnosno se {to e vo vrska so potrebite na vozilata ivoza~ite.Zelenilo-grupa na klasa na namena D Za{titno zelenilo-klasa na namena D2.27

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enijaza izgradba na komunalna i soobra}ajnainfrastrukturaInfrastrukturata ja definiraat slednite vodovi:- Uli~na mreà;- Vodovodna mreà;- Kanalizaciona mreà;- Elektri~na mreà.3.1 Soobra}aen planPodra~jeto na planskiot opfat {to e predmet na ovaa DUPD senao|a na regionalniot pat R1303 (star broj R513), Prilep-vrska so R1101,Makedonski Brod-Ki~evo i teritorijalno pripa|a vo op{tina Dolneni.Pristapot vo planskiot opfat-kompleksot }e bide planiran prekudopolnitelni lenti za isklu~uvawe (usporuvawe) i vklu~uvawe(zabrzuvawe) od postojniot kolovoz na R1303.Stacionarniot soobra}aj-parkirawe na motornite vozila sepredviduva da se re{i vo sklop na grade`nata parcela vo slednata fazana izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a vo se sporednormativite i standardite dadeni vo ~len 59 i ~len 61 od Pravilnikot zastandardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”br. 142/10).3.2 Vodosnabditelna mreàPriklu~uvaweto na sistemot za vodosnabduvawe }e bide naregionalniot vodovod Studen~ica so izvedba na reducirana stanica iliso priklu~uvawe na {ahta za vodosnabduvawe na objektot Klanica i n.m.Zapoloàni so izvedena reducirna stanica i vo dogovor so javnitepretprijatija koi gi stopanisuvaat vodovodnite mreì. Od sanitarnatavodosnabditelna mreà }e se obezbedi sanitarno-higienski ispravnavoda za gradbite vo planskiot opfat i za PP za{tita. Za obezbeduvawena tehni~ka voda za odrùvawe na zeleniloto, uli~nata mreà,parkirali{tata i drugi potrebi potrebnite koli~ini }e se obezbedat odbunari. Izgradbata na bunarite }e se izvr{i vrz osnova na hidrogeolo{kiistra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot i kvalitetotna podzemnite vodi.Potrebnite koli~ini na voda }e bidat definirani soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt so koj }e bide definirana inamenata i povr{inite na gradbite.3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacijaVo planskiot opfat na benziskata pumpa se predviduva izgradba naseparaciska kanalizaciska mreà-fekalna i atmosferska kanalizacija.28

Fekalnite otpadni vodi pred da se ispu{tat vo recipientot (kojdopolnitelno }e bide odreden) }e bidat podloèni na tretman vopre~istitelna stanica ~ija mestopolo`ba i kapacitet }e se definira soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt.Atmosferskite vodi pred da bidat ispu{teni vo recipientot }ebidat tretirani vo maslofa}a~.3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacijaSo ovaa Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija nagrade`na parcela se predviduva povr{ina nameneta za benzinska pumpnastanica i usluèn centar. Za vkupna povr{ina na urban opfat od 22.700m 2 i utvrdeniot normativ od 3 VA/m 2 grade`na povr{ina se dobiva vkupno60,1 kVA.Priklu~na to~ka za korisnicite na benziskata stanica t.e. TS10/0,4kV 250 kVA prolazna }e bide 10kV srednonaponski nadzemen vodizvod Maùri{te od TS 35/10kV Dolneni koj od stolbno mesto 1 vo TS10,04kV 250kVA i TS 10/0,4 kV vo stolbno mesto 2 }e bide kabliranbidej}i e pre~ka pri realizacija na objektite.Baraweto treba da sodrì to~no definirani elektri~niparametri kako {to se: naponsko nivo, maksimalna instalirana iednovremena mo}nost, faktor na mo}nost, na~ini na zatopluvawe odnosnoladewe i sl. odnosno podatoci koi vo ova faza na izrabotka na planot nese definirani.Za benzinskata pumpna stanica so usluèn centar vo KO Senokosod Makedonski Telekomunikacii-Sektor za razvoj na fiksna mreàpobarani se informacii za priklu~na to~ka za 6-10 fiksni telefonskilinii. Preku ovie direktni telefonski linii }e se obezbedi celatakomunikacija za korisnicite na benziskata pumpna stanica i usluèncentar.Telekomunikaciskata infrastruktura e integralen del odostanatata infrastruktura koj {to }e bide razrabotena soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt i idejni proekti na gradbi i idejniproekti za komunalna infrastruktura. Vedna{ pokraj planskiot opfatna patniot pravec M. Brod-Prilep minuva telefonski kabel i od negomoè da se priklu~at telefonskite korinici na benziskata stanica.Dokolku se utvrdi deka postojnite telefonski kabli se pre~ka prirealizacija na objektite istite treba da bidat dislocirani.29

4.Karakteristiki na prostorot i sega{nasostojba so ìvotnata sredina4.1 Karakteristiki na prostorotOp{tina Dolneni e smestena vo severniot del od Pelagoniskatavisoramnina, na nadmorska viso~ina od okolu 600 metri.Vkupnata povr{ina zafa}a 398 km 2 , {to pretstavuva edna odpogolemite op{tini vo Republika Makedonija. Administrativniotcentar na op{tinata e smesten vo naselenoto mesto Dolneni. Niz neapominuva magistralniot pat Prilep-Ki~evo i regionalniot vodovodStuden~ica. Op{tinata proizleze od porane{nata op{tina Prilep soZakonot za teritorijalna podelba od 1996 godina. Dolneni egzistiralakako samostojna op{tina i porano, do 1965 godina.4.1.1 Soobra}ajna povrzanostInfrastrukturnite sistemi vo op{tinata se slabo razvieni.Patnata i èlezni~kata infrastruktura vo op{tinata zafa}a povr{inaod 6 km 2 . Patnata mreà e prestavena so regionalniot pat Ki~evo-Prilep i mreàta na op{tinski pati{ta, koja e slabo razviena i so lo{kvalitet. Od okolu 150 km regionalni i lokalni pati{ta, samo okolu 78km se asfaltirani, a ostatokot se zemjeni ili so tampon od ~akal. Nizop{tinata pominuva èlezni~kata pruga Veles-Bitola, vo dolìna od 24km, so èlezni~ki stanici vo tri naselbi vo op{tina Dolneni.30

4.1.2 Hidrotehni~ka strukturaOd hidrolo{ki aspekt, op{tina Dolneni e relativno siroma{naso vodi. Edinstven pogolem priroden hidrolo{ki resurs e Izvor, voblizina na seloto Debre{te. Toa e povr{inski izvor so relativno golemkapacitet, vo prosek 100 l/sek, so oformen priroden vodotek vo dolìna4 km do krajniot vliv. Prirodni reki {to te~at vo op{tinata prekucelata godina se Stro{ka reka, Golema reka, Zrzeska reka, rekaSaj`dejca i dr. Vkupnata dolìna na postojanite prirodni vodoteci ivodnite kanali iznesuva 140 km. Edinstvenata vodna akumulacija voop{tinata e ribnikot Ribnik pri AD ZIK Dabjani. Nivoto napodzemnite vodi na teritorijata na op{tina Dolneni e mnogu visoko.4.1.3 Reljef i geolo{ki sostavNa teritorijata na op{tina Dolneni moè da se izdvojat dvereljefni celini. Pogolemata, koja zafa}a dve tretini od povr{inata,prestavuva ramni~arski del kade zemji{teto, glavno e zemjodelsko.Vtorata, koja zafa}a edna tretina od op{tinata, prestavuva ridskoplaninskidel, od koj pak polovina e prekrien so pasi{ta, a polovina so{umi (dabova, bukova, jasen i dr.)Ramni~arskiot del na op{tinata raspolaga so golem fondobrabotlivo zemji{te {to se koriosti za pove{e nameni vozemjodelskoto proizvodstvo, dodeka na pomal del se razvivaat prirodnipasi{ta i livadi. Vo severniot del reljefot e planinski, prete`no soblagi padini (osven vo najvisokite delovi), isprese~eni so pogolem brojre~ni dolini {to sleguvaat kon Pelagonija. Najvisokite vrvovi Gol Rid,Mukos, Kodrostan, Luta itn dostignuvaat od 1500 do 1700 mnv. Vo ovoj delse rasprostraneti najva`nite prirodni resursi: {umite (prete`nodabova i bukova), planinskite i ridski pasi{ta, izvori i prirodni31

vodoteci (reki i potoci), raznoviden ìvotinski i rastitelen svet,rudni nao|ali{ta na kvaliteten mermer i dr.Kon severozapad i istok reqefot na op{tinata e ridskoplaninski.Osobeno, interesen region vo toj pogled e predelot naju`nite ogranoci na planinata Babuna.4.1.4 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionotKlimata vo niskite delovi na op{tinata, od 600 do 900 mnv, imatopli kontinentalni karakteristiki. Kotlinskiot karakter naPelagonija poslabo e izrazen, poradi pogolemata nadmorska viso~ina.Povisokite planinski delovi se karakteriziraat so studenokontinentalnaklima (900-1100 mnv), podgorsko-kontinentalna klima(1100-12300 mnv) i gorsko-kontinentalno-planinska klima (1300-1650mnv). Prose~nata godi{na temperatura vo kotlinskiot del iznesuva11,2°C, a prose~nata suma na vrneì iznesuva 576 mm.Vo pogled na vrneìte karakteristi~en e mediteranskiotpluvijalen reìm. Prose~na godi{na suma na atmosferskiot talogiznesuva 551,5 mm so golemi oscilacii vo poedini godini (od 138 mm do712 mm) i so neramnomerna rasporedenost vo tekot na godinata. Prose~nogodi{no ima 33 denovi so sne`na pokrivka, a 150 dena trae mrazniotperiod.Prose~no godi{no ima magla 12 dena, 93 vedri denovi, 183 obla~nii 89 tmurni.Podra~jeto se smeta za dobro provetreno so najgolema za~estenostna vetrovite od severoisto~en pravec od 258‰ i prose~na brzina od 3,7m/sek, jugozapadniot veter so ~estina od 112‰, ju`niot 55‰, zapadniot38‰, severniot 37‰, istok 32‰, severozapad 17‰ i severoistok 13‰.32

4.1.5 SeizmikaVrz osnova na dosega{nite seizmolo{ki istraùvawa imakroseizmi~kata reonizacija na teritorijata na RM, o~ekuvanitemaksimalni zemjotresi od lokalni ili dale~inski àri{ta vo ramkitena urbanoto podra~je }e se manifestiraat so epicentralen intenzitet od7 stepeni spored MKS skalata.4.1.6 NaselenieOp{tinata Dolneni ja so~inuvaat 37 naseleni mesta, vo koi,spored Popisot od 1994 godina, ìveat 13.805 ìteli. Site naselenimesta se od ruralen karakter. Polovinata od vkupnoto naselenie ìveevo nekolku naselbi koi imaat pome|u 1.000 i 3.000 ìteli, dodeka drugiotdel od naselenieto e smesteno vo ostanatite naselbi koi imaat od 100 do400 ìteli. Administrativniot centar na op{tinata e smesten vo seloDolneni.4.1.7 StopanstvoNaselenieto vo op{tinata glavno se zanimava so zemjodelie i toaokolu 54% od aktivnoto naselenie, pri {to najzastapena kultura etutunot i ìtnite kulturi.Iako, glavna stopanska granka e zemjodelieto vo op{tina Dolneninema dovolno mikroakumulacii i sistemi za navodnuvawe pri {tosu{nite periodi bitno gi namaluvaat prinosite na zemjodelskitekulturi, odnosno zemjodelieto vo op{tinata seu{te ima ekstenzivenkarakter.Sto~arstvoto vo op{tinata e zastapeno so 24% i toa so 8 000 grlakrupen dobitok i 20000 siten dobitok. Porano mnogu pove}e bilozastapeno, no so migraciite selo-grad i ovoj fond na ìva stoka e skoroprepoloven. No, vo posledno vreme sto~niot fond se nagolemuva. Ovdeposebno treba da se naglasi deka i uslovite za odgleduvawe na dobitok sedosta povolni osobeno vo povisokite reoni, a isto taka zdravata i33

nezagadena ìvotna sredina davaat odli~ni mo`nosti za razvoj na ovaastopanska granka.Privatniot sektor e zastapen so 10% od koi najbrojni sekolonijalni prodavnici i sitni uslu`ni dejnosti.Vo op{tinata postojat i dosta stopanski objekti i toa zemjodelskikombinat, ribnici, ìvinarska farma, klanica, ladilnik, {tali zaodgleduvawe na krupen dobitok, no site tie rabotat so mnogu malkapacitet se zaradi ote`natiot plasman na proizvodite i sloèniteuslovi na stopanisuvawe.4.1.8 Hidrotehni~ka infrastrukturaVodosnabduvaweNiz op{tinata pominuva regionalniot vodovod Studen~ica idobar del od naselenieto problemot so vodosnabduvawe go ima re{eno sopriklu~uvawe na ovoj sistem i toa okolu 80% od naselenieto, okolu 15%od naselenieto se vodosnabduva od arterski bunari, ~ija voda e sopromenliv kvalitet, odnosno so ~esti zagaduvawa, 3% se vodosnabduvaatod planinski izvori dodeka 2% od naselenieto nema organiziranovodosnabduvawe.4.1.9 Kulturno nasledstvoManastirot Sveto Preobraènie se nao|a na 1000 metri nadmorskaviso~ina vo podno`jeto na planinskiot masiv Dautica. Na lokalitetotna koj {to se nao|a srednovekovniot manastir Sveto Preobraènie -Zrze, arheolo{kite nau~ni istraùvawa gi registriraa slednivekulturni sloevi potvrdeni preku artefaktite od: Eneolit/Bronzenperiod: pe{tera vo karpa, pod podot na srednovekovnata pe{terna crkva sonaodi od fragmentirani kerami~ki sadovi, kalcificirani vrzpovr{inite od karpata. edine~ni naodi od sadova keramika, otkrieni pri nestru~niiskopuvawa ili kako povr{inski naodi.Rana antika ostatoci od objekti vo zapadniot del od manastirskiot dvor.34

edine~ni naodi od sadova keramika, otkrieni pri nestru~niiskopuvawa ili kako povr{inski naodi.Docna antikadocnoanti~ka naselba1. akropola rasprostraneta na gornoto plato od bigornata karpa -fortifikacija: bedemi, kuli i sl.2. neobyidano podgradie so objekti rasprostraneti vrz ju`nite iisto~nite padini od vozvi{enieto.3. ranohristijanska bazilika 5-6 vek, locirana na platoto severnood manastirot.Sreden vekgolem broj naodi od fragmenti na sadova keramika so tipi~nipolnosrednovekovni karakteristiki, otkrivani na prostorot odmona{kiot kompleks ( 9-10 vek). krst enkolpion, datiran (9-10 vek), otkrien pri poranitekonzervatorski zafati na manastirskata crkva. pe{terna crkva. edinaeset celini vo ~ii ramki se identifikuvani okolu 30objekti: isposnici, jami, rabotilnici, tihuvali{ta i sl.Od krajot na 14 do 16 vekizgradba na ednokorabna crkva, najverojatno zasvodena, izgradenavo vreme na car Du{an (1346-1355), so sredstva na ktitorot monahGerman.zapadna priprata doyidana kon Germanovata crkva, ìvopisana1368/1369 g. od zograf Dragoslav, ktitori bile Hajkovite sinoviPribil i Priezd.mala pe{terna crkva, ìvopisana 1368/1369 g. od zografiteDragoslav i Dobroslav.crkva Sveti Nikola vo seloto Zrze, metoh na manastirot, freskoikonaìvopisana 1368/1369 g. od zograf Dragoslav.dejnosta na zografite Mitropolit Jovan (ikonata na zrzeskiotHristos Spasitel i @iznodavec 1394 g.) i jeromonah Makarij(~udotvornata ikona na Bogorodica Pelagonitisa 1422 g.) od krajotna 14 i prvite decenii na 15 vek.Od 17 do 18 vek dogradba na ju`niot i severniot segment od crkvata i otvoren tremvo krajot 16 na i prvite decenii na 17 vek, do 1625 g. ìvopisuvawe na delovi od tremot vo 1625 g., ktitor pop Dimitarod selo Barbaras. uni{tuvawe na manastirskata tvrdina od strana na turskata vojskavo potraga po Arnautot Matlija vo 1791 g.Od 19 do 20 vek delumna rekonstrukcija na kompleksot od pe{terna crkva. obnova na manastirot vo 1810 g. ktitori od Prilep vo 1811 g.35

Manastirskiot kompleks vo minatoto zazemal mnogu pogolemapovr{ina otkolku denes (7000 m). Iako dosega se misle{e dekamanastirot e od 14 vek, blagodarenie na rezultatite od najnovitearheolo{ki istraùvawa od 2008 godina, se utvrdi deka po~etokot nazrzeskoto mona{tvo datira od 9 vek. Od toj period e i mona{kata naselbana isposni~ki }elii izdlabeni vo vertikalniot zasek na bigornatakarpa, na severnata, isto~nata i ju`nata granica na manastirskiotkompleks.Denes manastirot Sveto Preobraènie-Zrze e episkopsko sedi{tena sekretarot na SAS na MPC, episkopot Heraklejski g. Kliment.4.2. Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredinavo planskiot opfatOsnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnatasredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawena istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumina ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava),kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.VozduhSoglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto eneposredno ili posredno vnesuvawe kako rezultat na ~ovekovite dejstvijana materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vopo~vata, koi {to moàt da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili pokvalitetot na ìvotnata sredina, od koi {to moè da proizleze {teta pomaterijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrzprirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe naìvotnata sredina.36

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi trebada se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe nadegradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.Pogolema grupa na polutanti vo ambientalniot vozduh seemitiraat preku sistemot za odveduvawe na otpadni gasovi odsoobra}ajnite sredstva kako: CO, VOC (volatilni organski soedinenija),NO 2 , TSP (vkupni suspendirani ~esti~ki), SO 2 , CO 2 , olovni soedinenija.Toa nastanuva preku sogoruvawe na fosilnite goriva vo motorite i VOCemisiite zaedno so isparuvawe na gorivata vo soobra}ajnite sredstva.Emisijata na CO, VOC i TPS se posledica od nekompletnosogoruvawe na gorivata, a isto taka i kako posledica na promenlivataoptovarenost i uslovite na vozewe. Tie zavisat od na~inot na vozewe,tipot na motorot, goleminata i sostojbata na motorot.Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe nagorivoto e pri~ina za formirawe na NO 2 emisijata i CO 2 i olovoto seposledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vomotornite goriva.Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180organski komponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija enajgolema na mesta so zgolemen broj na vozila i rabota na motorite vomesto ili zapirawe, koga emisijata na toksi~ni materii vo odnos nabrzinata na dvièwe od 70 km/~ e pogolema za 2,5 pati. Sporedistraùvawata vo ovoj domen, se smeta deka na 1000 litri sogoren benzinvo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98 kg jaglen monoksid, 6-8azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kg olovo.Emisionite faktori na zagaduva~ki materii se pretstaveni voslednata tabela:Soedinenie Benziski motori Dizel motoriSulfur dioksid 0,4 4,5Azotni oksidi 20 90Organski volatili 40 110Vkupni suspendirani ~esti~ki 3 15Jaglenoroden monoksid 220 90Olovo 0,45 0Vlijanieto na toksi~nite gasovi moè da ostavi posledici nalu|eto koi se direktno i dolgovremeno izloèni na istite i toa prekunivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. âdot, na primer,dejstvuva prete`no na di{nite organi, na koàta i sli~no, ajaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii sporedzakonskata regulativa treba da se dviàt vo slednite granici:Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentraciiMKD (g/h) MKD (mg/m 3 )olovo 25 5azotni oksidi 5000 500-800jaglevodorodi / 500formaldehid 100 20cvrsti ~esti~ki / 130jaglen monoksid / 650jaglen dioksid / 2,537

Vo op{tinata nema industriski zagaduva~i na vozduhot.Doma}instvata koristat drva kako ogrev, taka {to nema seriozen izvorna zagaduvawe. Edinstveno zagaduvawe na vozduhot doa|a od pati{tata.Zaedno so zagaduvaweto od rudnicite za mermer, toa nemoè da se rangirakako seriozen problem so golem prioritet.VodaKolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za vodenresurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nostaza realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristatza pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto,industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogupomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid priplaniraweto za nejzino iskoristuvawe.Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskitevodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite,morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovievodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni zapokrivawe na potrebite od voda.Vo op{tinata ne postoi zna~aen potencijal vo odnos navodosnabduvaweto, odnosno nema golem fond prirodni izvori na voda zapiewe. Izvorite na voda za piewe se nao|aat vo povisokite delovi odop{tinata i se so razli~na golemina i kapacitet. Delot na prirodniteizvori {to se nao\aat vo ramni~arskiot del od terenot (vo ili pokrajsamite naseleni mesta) pretstaveni se so {iroko iskopani bunari,arteski bunari ili povr{inski izvori. Za razlika od planinskiteizvori tie se pomalku ili pove}e zagadeni i ne se za{titeni odponatamo{na degradacija.Sostojbata so vodosnabduvaweto i kvalitetot na vodata za piewevo naselenite mesta so sopstveni vodovodi i bunari e nepovolna bidej}i~esto se bakteriolo{ki neispravni. Takvite vodosnabditelni objekti negi zadovoluvaat nekoi od osnovnite higiensko-tehni~ki normi.Za kontrola na kvalitetot na vodata zadolèn e ZZZ Prilep, kade{to se vr{i osnovna fizi~ko-hemiska i bakteriolo{ka analiza.Problemot so otpadnite vodi vo op{tina e navistina alarmanten.Dosega vo nitu edno naseleno mesto vo op{tinata nema nikakov sistem zatretirawe na otpadni vodi. Otpadnite vodi delumno se pribiraat vosepti~ki jami, koi {to ~esto nemaat dovolen kapacitet da gi soberatcelokupno sozdadenite otpadni vodi, eden del se ispu{taat vo raznikanali so ili bez prote~na voda, koi se ispu{taat po naselbite, dodekaostanatiot del se ispu{ta slobodno po ulicite {to pretstavuva golemaopasnost po zdravjeto na lu|eto.Od pogore iznesenoto moè da se zaklu~i deka problemot sootpadnite vodi vo naselenite mesta vo op{tina Dolneni e navistinaalarmanten, osobeno vo pogolemite naseleni kade na nekolku kvadratnikilometri zaedno ìveat nekolku iljadi ìteli so nekolku iljadi grlakrupen i siten dobitok i toa bez nikakov organiziran tretman na otpadni38

vodi, a takvi se naselenite mesta Debre{te, Laàni, Ropotovo,Crnili{te, Dolneni i dr.Otpadôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrstotpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata izgolemuvawe na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trendna porast. Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacijaso razvojot na op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdavaod ~ovekot i tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), atehnolo{kiot-neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti.êsta e pojavata na samozapaluvawe na divite deponii od koi se{iri ~ad so neprijatna mirizba, letaat ~esti~ki od sogoreniotmaterijal, se osloboduvaat {tetni gasovi so negativno dejstvo vrzatmosferata i zdravjeto na lu|eto.Proceduvaweto na {tetni materii vo po~venite sloevi trajno jazagaduvaat po~vata, a ednovremeno ovie iscedoci gi zagrozuvaatpodzemnite vodi i osobeno gi zagaduvaat vodotecite i go zagrozuvaat kakoìviot svet vo vodite, taka indirektno i zdravjeto na ~ovekot.Deponiraweto na otpadot na neuredeni povr{ini go degradira prostoroti ja uni{tuva vegetacijata.Op{tina Dolneni ja so~inuvaat 33 naseleni mesta so okolu 12000ìteli. Cvrstiot komunalen otpad se deponira na nesoodvetni lokacii,pritoa nevodej}i smetka za problemite koi moàt da nastanat voìvotnata sredina. Divite deponii na cvrst komunalen otpad ponaselenite mesta pretstavuvaat i izvor na razni zaboluvawa kajdobitokot i naselenieto. Konfiguracijata na terenot vo op{tinaDolneni e takov {to slivot od site otvoreni kanali i reki od op{tinatase dviì kon ju`niot del na Pelagoniskata ramnina i se vlivaat vo Crnareka.Na teritorijata na op{tinata ne postojat drugi pogolemistopanski subjekti osven mali zanaet~iski pretprijatija ~ij otpad voovoj moment moè da se tretira od aspekt na komunalen otpad, nodolgoro~no treba da se ima predvid i negovoto vlijanie.Rastitelen i ìvotinski svet (flora i fauna)Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov zaostvaruvawe na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacijai osobeno koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektnovlijae vrz intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata nanegoviot kvalitet. Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaato{tetuvawe i zagrozuvawe na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi,istaloènite ~estici od vozduhot (te{ki metali i sl.), erozijata,neracionalnoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelstvoto,soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i ruralnite naselbi, dobito~nitefarmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni objekti, vikend naselbite,infrastrukturnite sistemi i dr.39

Koristeweto na zemji{teto za zemjodelski celi go zgolemuvarizikot za negova devastacija. Razoruvawe na kvalitetot na po~veniotsloj se javuva pod vlijanie na pogolemata i nekontrolirana upotreba naagrohemiski sredstva. Koristeweto na arsko i ve{ta~ko |ubre ipesticidi se odviva bez soodvetna kontrola. Nekoi pesticidi imaatvisoka toksi~nost so golem rizik po zdravjeto na ~ovekot i negativnivlijanija vrz rastenijata, ìvotnite i ekosistemot.Na teritorijata na op{tinata se razvivaat nekolku endemi~nividovi od vaskularnata flora, od koi nekoi se stenoendemi~ni. Vo{umite na planinata Babuna seu{tem oè da se sretnat divi ìvotni(kako {to e kafeavata me~ka), koi {to se svetski zagrozeni vidovi ivlezeni se vo aneksite na site konvencii {to se odnesuvaat na za{titatana biodiverzitetot.Na teritorijata na op{tinata se nao|a del od edno za{titenopodra~je. Toa e prostorot Markovi Kuli Zlatovrv (so Treskavec), mnoguinteresen priroden object (od geolo{ki i geomorfolo{ki aspekt, kako iod aspekt na endemi~na flora i fauna).Bu~avaNa nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava semeri od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostornoplanirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojatamreà na regionalni zavodi.Bu~avata vo op{tina Dolneni ne pretstavuva seriozen problem.4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredinavo i okolu planskiot opfatProblemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kakovlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvawetona po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot ipo~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot isozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie MaterijalnifaktoridobraVrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi naìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi naStrategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) sevospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi naSO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiotdokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, sokoja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celitena SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da40

se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja celna SO@S.Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi soelementite na ìvotnata sredina:VozduhElementi naStrategiskataocena na ìvotnasredinaProblemNaru{en kvalitet na vozduhot oddrva kako agens za zatopluvawe,zgolemen soobra}ajNeadekvatna zdrastvena za{tita nanaselenietoRelevantnoopftenproblemhVoda Niska javna svest hNecelosen monitoring za kvalitetoti kvantitetot na povr{inskite,OtpadPo~vaPredelpodzemnite i otpadnite vodiPostoewe na divi deponiiNaru{en kvalitet na po~vata kakorezultat na postoewe na septi~kijami, odnosno ne tretirawe naotpadnite vodiDivi deponii na teritorijataUzurpacija i degradacija naprostorot, odnosno nekontroliranurban razvoj na naselenite mestahhhhhhNiska ekolo{ka svest kaj gra|aniteNaselenievo op{tinataNevrabotenostKoristewe na ogrevno drvo zaKlimatski faktori zatopluvaweNe koristewe na obnovlivi izvorina energijaSega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredinahhhh41

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokumentZa zna~eweto na realizacija na DUPD za benziska pumpna stanicai usluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254,KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni treba da sezeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi naìvotnata sredina na planskiot opfat (To~ka 4.2).Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede planskataaktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata polo`ba.Vo konkretniov slu~aj, dokolku DUPD za benziska pumpna stanicai usluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254,KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni ne sesprovede se o~ekuvaat slednive posledici: Neplansko iskoristuvawe na prostorot; Pojava na nekompatibilni dejnosti; Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomskavrednost; Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti; Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina; Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen idrugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii; Nema razvoj na stopanstvoto; Namaleni prihodi vo buxetot; Slab socio-ekonomski razvoj; Naru{eno zdravje na naselenieto; Namalena mo`nost za vrabotuvawe; Porast na migracija;Namalen ìvoten standard;Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta zaekonomski-odr`liv razvoj.42

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativaRealizacijata na DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni e od osobeno zna~eweza realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacijaza razvoj na planskiot opfat i op{tinata.Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalnozna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko oìvuvawe.Sekako, osobeno zna~ajno e za izgotvuvawe na strate{ka ocena, {toe i voobi~aena postapka da se izanalizira opcijata od nesproveduvawe naplanskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala onakva kakva {to e. Votakviot slu~aj realno e da se o~ekuva da ne se promeni fakti~katasostojba, odnosno da prodolàt trendovite na u{te pogolemapasivizacija na analiziraniot planski region.Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da: Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicirapogolema stagnacija; Prodolùvawe na trendot migracija; Nevrabotenosta nema da se namali; Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto; Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski inekompatibilni sodrìni; Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {tonegativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina; Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi.So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolkupozitivni aspekti: Povolna geografska polo`ba; Dobri mikroklimatski uslovi; Otvarawe novi rabotni mesta;Liberalizacija na pazarot;Izgradbata na predvidenata sodrìna }e ovozmoì zgolemenstepen na urbanizacija so maksimalno iskoristuvawe na prostorot,ostvaruvawe na funkcii so direktni ili indirektni ekonomskiefekti.Planot se pokaùva kako soodveten bidej}i vo sega{na situacijapredmetnata lokacija e vo nefunkcionalna sostojba i bidej}i se nao|a voblizina na regionalen pat sekoja druga namena bi bila nesoodvetna.So realizacija na planot se ovozmoùva lokacijata da prerasnekako edinstvena prostorna i funkcionalna celina ovozmoùva razvoj naovoj i po{irokiot prostor koj }e dade golem doprinos za razvojot nalokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za celanimiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija napredloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomskitendencii na dràvata.43

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumitena ìvotnata sredinaVakvite pojavi koi kako pretpostavka moè da se javat odimplementacijata DUPD za benziska pumpna stanica i usluèn centar naregionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 iKP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, moè da se analiziraat odnegativen aspekt, kako i od aspekt na perspektivni, odnosno pozitivnivlijanija.Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gianalizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrzmediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, soizve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrzìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite zaocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita naìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaàniterizici se pravat detalni analizi i preporaki.Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawena kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawena postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno eda se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanietona proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijatavrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleènza rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot zaìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ilifizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat voproektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrzìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita naìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite iliaktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sprovduvawe naproektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe nasproveduvaweto na proektot.Vlijanie vrz demografskiot faktorRealizacijata na predvidenata sodrìna od planskiot opfat nesamo {to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenietuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Istotaka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawena natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiotrazvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija naovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard ikvalitetot na ìveeweto.Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravjeZaradi namenata na objektite predvideni za izgradba nadvor odzonata na domuvawe i individualnite stambeni objekti ne se o~ekuva dase predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie.44

Vo odnos na vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje ne se o~ekuvaat negativnivlijanija imaj}i ja, pred se vo predvid namenata. Mo`ni vlijanija biimalo pri izgradba na opfatot, no toa }e bide samo vo period naizgradbata za {to }e se predvidat posebni merki vo Studijata za ocenkana vlijanie vrz ìvotnata sredina ili elaboratite za ìvotna sredina.So implementacijata na planot moè da se predizvikaaateventualno odredeni negativni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto odaspekt na:Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina, odnosnoNepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenotvo podgotvitelnite aktivnosti.Poradi transportot na gradeèn materijal, rabotnata sila, kako ibu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja moè da se poka~i,no samo vo periodot na grade`nata faza. Emisijata na pra{ina i izduvnigasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at poradiizveduvawe na grade`ni aktivnosti.Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanatohortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija napodobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskatasodrìna vo planot.Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovotozdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata nastudiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratiteza za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite naìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojbaImplementacijata na DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni }e ima pozitivnovlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata i po{iroko vostimulirawe na ekonomskite aktivnosti, zgolemuvawe na stapkata naekonomskiot rast, zgolemuvawe na dohodot po glava na ìtel,proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl.,zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe nakomunalnata infrastruktura, podobruvawe na infrastrukturata iuredenost na prostorot i zgolemuvawe na kvalitetot na ìveeweto.Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduhSo DUPD za benziska pumpna stanica i usluèn centar naregionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 iKP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni ne se o~ekuvaat osobenivlijanija vrz ambientniot vozduh. Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrzkvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata nazemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kakofugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat:45

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba nagrade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e sekoristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot}e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot; Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }ebide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto,odnosno zemjenite raboti.Spored klasite na namena vo planot, ne se o~ekuva da se naru{ikvalitetot na vozduhot.Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analiziranipri izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnatasredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od siteaspekti na ìvotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za~ist vozduh, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vofazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.Vlijanie vrz klimatski promeniSo ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaaplanska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot navozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Vlijanieto nafugitivnite emisii vo vozduhot od izduvnite gasovi od vozilata }e seublaì so planiranoto za{titno zelenilo. Predvidenoto planskore{enie so obezbeduvawe na za{titno zelenilo i bogato hortikulturnoureduvawe vo i okolu samiot kompleks }e pretstavuva osnova da seo~ekuva deka toa nema da pridonese kon zna~ajni naru{uvawa nakvalitetot na vozduhot vo po{irokoto podra~je ili da dovede doklimatski promeni.Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~avaVo faza na implementacija na planiranite aktivnosti zainfrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba nainfrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.Vo funkcionalnata faza na pumpnata stanica so uslu`niot centarse o~ekuva zgolemeno nivo na bu~ava od rabotnite aktivnosti kako odzgolemeniot broj na vozila koi }e gravitiraat vo ovoj lokalitet.Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenatmerkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrzìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvaniteefekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vosoglasnost so Zakonot za bu~ava.Vlijanie od vibraciiVo planskata zada~a za realizacijata na planskiot opfat ne sepredvideni dejnosti koj }e produciraat postojani izvori na vibracii,osven vo periodot na izgradba na objektite i infrastrukturata.46

Vlijanie vrz kvalitetot na voditeIdentifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot sesanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istitemoè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da gozagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.Vo ovaa faza na izgradba na objektite, ne se o~ekuva sozdavawe nabilo kakvi otpadni vodi.Pri funkcioniraweto na pumpnata stanica kvalitetot napovr{inskite i podzemnite vodi moè da bide naru{en od eventualnonepravilno upravuvawe so otpadot, nepravilnoto rakuvawe i skladirawena surovinite, maslata i gorivata.Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot napovr{inskite i podzemnite vodi }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazipreku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnatasredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to sezakonska obvrska.Vlijanie vrz po~vataEventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat odnesoodvetna implementacija na proektot, generiraniot otpad, izduvnitegasovi od prevoznite sredstva i sl.Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planotza izgradba se predvideni merki i re{enija za komunalnatainfrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }ese generira vo kompleksot. Vo konstruktivnata faza, pri izvedbata ikopaweto postoi mo`nost od pojava na erozija na zemji{teto, nabivawena po~vata od dvièwe na motornata mehanizacija, zagaduvawe na po~vataod nepravilno upravuvawe so otpad. Vlijanija vrz po~vata isto taka, seo~ekuvaat pri aktivnostite okolu ras~istuvawe na terenot so vegetacija.Komunalen otpad moè da se pojavi dokolku rabotnicite koi }e rabotatne go otstranat.Eventualni vlijanija vrz po~vata moè da se o~ekuvaat vo slu~aj nanesoodvetno upravuvawe i rakuvawe so otpadnite masla i otpadnite vodi.Vo planskata dokumentacija se predvideni aktivnosti za pravilnoupravuvawe so otpadnite vodi.Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot napo~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata nastudiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratiteza za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.Vlijanie vrz predelotImplementacijata na DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni ne se o~ekuvaatnegativni vlijanija vrz predelot.47

Pri realizacijata na objektite i nivnata infrastruktura moè dapredizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat naiskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja nanesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kakonegativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvoNa samiot planskiot opfat ne se o~ekuvaat negativni vlijanija nakulturnoto nasledstvo, so ogled deka ne se evidentirani arheolo{ki ilikulturni spomenici.Spored zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te}e se postapi soglasno so odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita nakulturno nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04 i 115/07).Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)Implementacijata na planot, moè da predizvika odredenivlijanija vrz florata i faunata, zaradi degradirawe na ìveali{tata.Golem broj na aktivnosti koi bi se odvivale so realizacijata naplanskiot opfat moè da predizvikaat naru{uvawe na biolo{kataramnoteà vo oblastite kade {to tie se odvivaat i da imaat direktnoili indirektno vlijanie. Potencijalni vlijanija moàt da se javat kakorezultat na prekumernata urbanizacija, lo{ata komunalnainfrasturktura, nesoodvetnoto deponirawe na otpadni materii i sl.Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrzbiodiverzitetot }e bidat predmet na posebni studii ili elaboratisoglasno Zakonot.Vlijanija vrz materijalnite dobraImplementacijata na DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni }e ja zgolemiekonomskata vrednost na zemji{teto vo planskiot opfat i po{iroko.Vlijanija po odnos na generirawe na otpadPri realizacija na DUPD za benziska pumpna stanica i usluèncentar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253,KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, za o~ekuvawe egenererirawe na gradeèn i zemjen otpad. So planskiot dokumentpredvideno e otpadot pri gradbata soodvetno da se sobira i prevzema, adel od nego da se iskoristi vo tamponirawe na pristapnite delovi ipokrivawe na iskopite. Isto taka, eventualnoto vlijanie vrz po~vatamoè da se predizvika od nepravilnoto upravuvawe so otpadot, otpadnitemasla kako i milta od tretmanot na otpadnite vodi.Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kakokontinuirana aktivnost pri realizacija na planot.48

Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni soizrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.Vlijanija od nesre}i i havariiMo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata naovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugihavarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnitekatastrofi.Kako mo`ni predizvikuva~i na nesre}i i havarii vo planskiotopfat se transportot na gorivata, nivnoto preto~uvawe i skladirawe.Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havariipredvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti selocirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata napristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to }e seovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata opremaza borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite napristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap napoàrnite vozila do objektite.Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba dae vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr.Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite iliElaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vopodocne`nite fazi na realizacija na investicijata.49

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe nazna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina odimplementacija na planskiot dokumentZa{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina e temelnavrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana soZakonot za ìvotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski aktikoi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira narelevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija,Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredenioblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva imerki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat soimplementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da seispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija.Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredinapotrebno e da se po~ituva:- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija;- Zadolìtelen tretman na otpadno-sanitarnite vodi (vokonstruktuvnata faza preporaka e postavuvawe na mobilnitoaleti i soodvetno nivno praznewe);- Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali naprostorot;- Izgradba na sovremena infrastruktura;- Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawena opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnesetro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnatasredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;- Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituvaprostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo;- Pomo{nite i prate~ki grade`ni objekti (magacinski objekti zamaterijali, alati i gorivo i drugi pomo{ni objekti) koi }e sekoristat вo fazata na izgradba, treba da bidat locirani napogolemi rastojanija;- Dosledno sproveduvawe na planot.Sekoe nekontrolirano istekuvawe na naftenite derivati voìvotnata sredina pretstavuva mo`nost za nejzino zagaduvawe. Pri takovslu~aj site mediumi na ìvotnata sredina }e bidat pogodeni. Vozduhotpreku isparuvawe na derivatite, po~vata preku direkten kontakt so nea ipovr{inskite i/ili podzemnite vodi preku izmivawe so do`dovi ilidirektno preku isceduvawe na derivatite vo podolnite sloevi napo~vata.Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili nadrvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturniobjekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnatasredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{titai negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena sotrasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot naozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina,50

odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaatposeben tretman za odrùvawe.Vo zonata na bunarot/bunarite se zabranuva servisirawe namotorni vozila, zakopuvawe na umreni ìvotni, skladirawe na otpad,ispu{tawe na materii koi po svojot sostav se opasni i {tetni, upotrebana agrohemiski sredstva, izgradba na septi~ki jami, kopawe na kanali,izveduvawe na zemjeni raboti i sl. Bidej}i vodosnabduvaweto so tehni~kavoda }e se vr{i od podzemen bunar, pred izvedbata potrebno e da senapravat hidrogeolo{ki istra`ni i probno eksploatacioni raboti sokoi }e se utvrdi izda{nosta i kapacitetot. Isto taka, da se napravat iispituvawa so koi }e se utvrdi i kvalitetot na vodata, odnosno dalifizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki na vodata }eodgovaraat za soodvetnata namena.Kanalizacionata otpadna voda potrebno e da se tretira sopre~istitelnata stanica. So pre~istitelnata stanica }e se vr{ipre~istuvawe na otpadnite vodi pred nivno ispu{tawe vo recipientot(koj dopolnitelno }e se odredi) so {to }e se za{titi ìvotnata sredinaod ekolo{ki aspekt. Podetalna analiza od vlijanijata vrz ìvotnatasredina od postavuvaweto na pre~istitelnata stanica }e se razgledaat voponatamo{nite fazi ~ija mestopolo`ba i kapacitet }e se definira soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt preku izrabotkata na studiite zaOcenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{titana ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktorImplementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae nademografskiot razvoj i zatoa ne se prepora~uvaat merki za za{tita.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravjeRealizacijata na planskiot opfat nema da predizvika vlijanija vrz~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uvavospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe naotpadot, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe i votekot na grade`nite postapki, istite da se planiraat soodvetno za da sereducira vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemenabu~ava. Primenata na site predloèni merki dadeni vo site fazi naplanirawe i izvedba na proektite }e ovozmoì eliminirawe naeventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.Cvrstiot otpad i otpadot od grade`nite aktivnosti {to bi sejavil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa sepredlaga (integrirano upravuvawe) organizirano sobirawe itransportirawe do mestoto nameneto za otpad, pojasi so za{titnozelenilo i hortikulturno ureduvawe, izvedba na vodovodni ikanalizacioni mreì i dr. i vo tekot na grade`nite postapki, istite dase planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe naopremata koja sozdava zgolemena bu~ava.So dosledno sproveduvawe na planot mo`nosta za zagrozuvawe na~ovekovoto zdravje }e bide svedena na minimum.51

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduhVozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotnasredina i za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno siteobjekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi zapre~istuvawe.Za{titata na kvalitetot na atmosferata treba da se ostvaruvapreku slednite merki:‣ Integralna kontrola na zagaduva~ite na atmosferata (me|u koi iizduvnite gasovi od motornite vozila) i nivnoto deluvawe iblagovremeno ukaùvawe na kriti~nite meteorolo{ki pojavi;‣ Primena na soodvetni tehni~ko-tehnolo{ki merki;‣ Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe ikoristewe na dominantni vozdu{ni struewa;‣ Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi (drvoredi);‣ Podobruvawe na sostojbata so zelenite povr{ini so pravilenraspored na zelenilo. Ovoj planski opfat nema negativno da vlijaena vrz ambientalniot vozduh;‣ Pri planiraweto i izgradbata na objektite prioritet da se dava nanajdobro dostapnite tehniki i instalacii;‣ Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;‣ Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetskiresurs;‣ Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawepri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;‣ Upotrebata na ekolo{kite goriva koi momentalno se voveduvaatvo maloproda`ba so nafteni derivati drasti~no }e doprinese zanamaluvawe na eventualnite vlijanija po ìvotnata sredina.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeniVo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel epreku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~enrazvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot irabota. Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite odza{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~kotoplanirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi inormativi.So ogled na mikrolokacijata na koja se predviduva realizacijatana ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe nakvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region iliklimatski promeni. Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena nanezagaduva~ki dejnosti, sovremeni tehniki i instalacii, upotreba naobnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva zaprevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolukrugot na planskiot opfat.52

- Merki za namaluvawe na bu~avaEmisijata na bu~ava kon okolinata treba da bide vo ramkite napropi{anite grani~ni vrednosti. Pra{aweto za namaluvawe naproblemite na bu~avata od regionalniot pat treba da se re{ava soobezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi ili formirawe na zelenikoridori.Vo sklop na podobruvawe na uslovite za rabota i prestoj eden odbitnite faktori e podigaweto na zeleni nasadi vo lokalitetot i vonegovoto neposredno okruùvawe.Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potrebaod voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e sesprovedat.- Merki za za{tita od vibraciiImplementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvikazna~itelni vibracii poradi {to vo ovaa faza nema da se vovedat nekoiposebni merki za za{tita od vibracii.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na voditeVo smisol na za{tita na povr{inskite i podzemnite vodipotrebno e izvedba na nepropusna kanalizacija za odvodnuvawe naotpadnite vodi.1. Za{tita na proto~nite i podzemnite vodi ima prioritet iso soodvetno tehni~ko tehnolo{ki zafati (izgradba na kanalizacionisistemi, soodveten tretman na otpadni vodi, redovna kontrola nasostojbite na vodata i nejziniot kvalitet i dr.);2. Neutralizirawe na {tetnite otpadni materii predispu{tawe vo kanalizaciona mreà;.Potencijalno zamastenite atmosferski vodi vo krugot narabotnite zoni, manipulativnite povr{ini, soobra}ajnici, parkinzi,preto~uvali{ta preku slivni re{etki, preku posebni drena`ni sistemida se sprovedat do talo`nikot (separatorot) na masla i posle nivenpredtretman da se ispu{tat vo kanalizacija.Imaj}i vo predvid deka so planot e planirana izvedba naatmosferska i kanalizaciona komunalna infrastruktura i soodvetentretman na otpadnite vodi, ima garancii deka podzemnite vodi }e bidatza{titeni od zagaduvawe.Sobiraweto i deponiraweto na otpadnite materii da se odlagaatvo najbliskata sanitarna deponija.Potrebnite koli~ini na tehni~ka voda }e bidat obezbedeni odbunar. Izgradbata na bunarot/bunarite da se izvr{i vrz osnova nahidrogeolo{ki istra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot ikvalitetot na podzemnite vodi. Vo zonata na bunarot se zabranuvaservisirawe na vozila, pasewe na stoka, zakopuvawe na umreni ìvotni,skladirawe na otpad, izgradba na septi~ki jami, kopawe na kanali,izveduvawe na zemjeni raboti.53

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vataSoglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite naotpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto naotpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnatasredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto.- Vo operativnata faza na planiranite objekti, grade`niot otpad da sesobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da seprevzema od strana na komunalnoto pretprijatie;- Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnotopretprijatie }e vr{i evakuacija;- Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfatili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogozabraneto.Mehani~kiot pritisok vrz po~vata vo fazata na izgradba, poradiupotrebata na te{ka mehanizacija, }e predizvika nabivawe ikompaktirawe na povr{inskiot sloj na po~vata, osobeno ako po~vata evla`na. Kompakcijata na po~vata ja namaluva mo`nosta za apsorpcija naatmosferskite talozi, ja ote`nuva razmenata na gasovi, biolo{kataaktivnost na po~vata kako i rastot na korewata kaj rastenijata.Mehani~kiot pritisok vrz po~vata, dopolnitelno ja namaluva nejzinatastabilnost i go zgolemuva rizikot od erozija. Dokolku se primenuvaatmerki za namaluvawe na kompakcija na po~vata i izgradbata napredvidenite objekti zavr{i vo period od dve godini od otpo~nuvawetona realizacijata na planot, vlijanieto se ocenuva kako kratkotrajno.Izgradbata na novite sodrìni vklu~uva otstranuvawe napostojnite vegetaciski vidovi i naru{uvawe na ìveali{tata napostojnata fauna, kako i raskopuvawe i otstranuvawe na pogolemakoli~ina na po~va.Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat sledniteelementi:- pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizirasobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe iliiskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;- integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija;- izvedba na kanalizaciona mreà;- sobiraweto na otpadnite vodi da se vr{i vo kanalizacioni cevki,koi }e gi nosat vodite do pre~istitelna stanica;- zadolìtelno ispituvawe na pre~istenite otpadni vodi predispu{tawe vo najbliskiot recipient so cel da se usoglasatvrednostite na koncentracijata na materiite prisutni vopre~istenata otpadna voda so grani~nite vrednosti na maksimalnodozvolenite koncentracii na materiite prisutni vo recipientotdadeni vo Uredbata za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik naRM” br. 18/99), ~len 4;- Potencijalno zamastenite vodi vo krugot na rabotnite zoni, koi{to imaat manipulativni povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi,preku prelivni re{etki, so poseben drenaèn sistem da sesprovedat do talo`nik na separator na maslo i masti kade }e seizvr{i niven tretman;54

- Milta od ta`nicite, preku predviden i odreden vremenskiinterval da se iznese, i da se postapi soglasno Glava V od Zakonotza upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 09/11).Za ~ista i nezagadena po~va treba da se obezbedi pogolemakontrola pri upotrebata na sredstvata, materijalite i surovinite koi }ese koristat vo prometot i raboteweto na kompleksot.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunataVo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata seusmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata iìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtornovospostavuvawe na prirodnata sredina. Za{titata na prirodata jaopfa}a i za{titata na biolo{kata raznovidnost.[to se odnesuva do izrabotkata na planot zaradi obezbeduvawe nazdrava ìvotna sredina }e bidat organizirani objekti soglasnopropisite, normite i standardite koi }e pridonese za za{tita navozduhot, vodite, zemji{teto i drugite elementi na ìvotnata sredina ipriroda, so maksimalna za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti voplanskiot opfat.Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunatase primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe soprostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelotPredvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vonasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali napredelot. Planskata realizacija so obezbeduvawe na za{titni pojasi sovisoko i nisko zelenilo samo }e go nadopolni predelot vo pozitivnasmisla. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobraImplementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanievrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za vlijanijata.- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvoSoglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl.Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07 i 18/11) se ureduvaat vidovite,kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita idrugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo,pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata nasopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes.Vo prostorot za koj se raboti ovoj opfat ne e evidentiranokulturno nasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{iniza gradba od ovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide naarheolo{ki ostatoci zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno eda se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-55

istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i reìm zanivna za{tita.- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpadSoglasno Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad sedol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da ginamalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot izdravjeto na lu|eto.Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnotozemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana,soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot.Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri zaotpadoci, opredeluvawe na punktovi za sobirawe na otpadot.- Vo operativnata faza na planiraniot objekt, grade`niot otpad da sesobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da seprevzema od strana na komunalnoto pretprijatie ili ovlastenopravno lice;- Tvrdiot otpad da se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnotopretprijatie da vr{i evakuacija;- Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfatili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogozabraneto.Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto napo~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnatasredina voop{to.- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havariiZa namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i ihavarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskatadokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawena eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.- Merki za za{tita i spasuvaweMerkite za za{tita i spasuvawe se ostvaruvaat prekuorganizirawe na dejstva i postapki od preventiven karakter, koi gipodgotvuva i sproveduva Republikata preku organite na dràvnata upravavo oblasta za koi se osnovani.Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelo se primenuvaat priplaniraweto i ureduvaweto na prostorot, vo planovite kako i priizgradba na objekti i infrastruktura, soglasno Uredbata za na~inot naprimenuvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planirawe iureduvawe na prostorot i naselbite, vo proektite i izgradba naobjektite („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05), kako i u~estvo vo tehni~kiotpregled.Merkite za za{tita i spasuvawe se odnesuvaat na za{tita odprirodni nepogodi i drugi nesre}i, vo mir i vo vojna i od voeni dejstvija.56

- Merki za za{tita od poàrVo objektite predvideni so planot vo smisla na merki na za{titaod poàr, odreden broj lica vr{at nekoja dejnost redovno ili vremeno ivo koi moàt da prestojuvaat podolgo ili pokratko vreme i drugi licakako na primer posetiteli i drugi.Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br.36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11), merkite i aktivnostite za za{tita naìvotot i imotot na lu|eto od poàri, opfa}aat otstranuvawe napri~inite za nastanuvawe na poàri, otkrivawe, spre~uvawe na {irewei gasewe na poàri, utvrduvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàr,kako i davawe na pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikaniod poàr.Poradi toa, predvideni se slednite planski merki za za{tita odpoàr: Objektite vo ramkite na urbaniot opfat da se predvideni soognootporni materijali; Pri planiraweto da se vodi smetka za obezbeduvawe na dovolnirastojanija me|u objektite; Site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnitevozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala odpropi{aniot so {to se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vodejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawena lu|eto; Soobra}ajnicite da se so dovolna {irina, a potrebno e da seizvedat so zadovoluva~ki osovinski pritisok {to ovozmoùvanepre~eno i brzo dvièwe na protivpoàrnite vozila; Pri planirawe na hidrantskata mreà potrebno e da e obezbedenodovolno koli~ina na voda za gasnewe na poàri; Potrebno e sekoj rabotnik za vreme na raboteweto striktno da gopo~ituva vostanoveniot raboten proces i pri napu{taweto narabotnoto mesto treba da vodi grià za redot i ~istotata narabotnoto mesto; Site otpadoci, posebno gorlivite treba da se otstranuvaat odprostoriite na objektite i da se sobiraat vo metalni zatvoreniko{nici koi zadolìtelno treba da se praznat sekoj den pozavr{uvaweto na rabotnata smena; Zapallivite te~nosti moàt da se smestuvaat i ~uvaatisklu~itelno vo sadovi izgradeni za taa namena; Preto~uvawe na zapalivi te~nosti i gasovi moàt da vr{at samostru~ni lica i so sredstva posebno opredeleni za taa namena; Pogolema koli~ina zapalivi te~nosti moàt da se ~uvaat sporedpropi{ani normi samo vo za toa, posebno izgradenite skladi{nirezervoari; Otpadnite zapalivi te~nosti ne smeat da se ispu{taat vokanalizacionata mreà; Site izlezi i premini mora da bidat sekoga{ i vo sekoe vremeslobodni za nepre~eno pominuvawe. Popre~uvawe na ovie mesta ezabraneto;57

Elektri~nite instalacii i uredi vo site delovi na skladot morada bidat izvedeni spored tehni~kite propisi. Vo slu~ai nanastanuvawe gre{ki (defekti) na elektri~nite instalacii iuredi, popravka moàt da vr{at samo lica so soodvetnakvalifikacija i stru~na osposobenost;Pristapnite pati{ta okolu objektot i rezervoarite, vo sekoevreme treba da bidat proodni za nepre~en pristap naprotivpoàrnata tehnika, vo slu~aj na potreba;Rabota so napravi za se~ewe, zavaruvawe i lepewe moè da se vr{iotkako prethodno }e se izvr{at podgotovki i obezbeduvawe narabotnoto mesto za izvr{uvawe na takov vid rabota;Periodi~nite pregledi i ispituvawa na jakostrujnite elektri~niinstalacii, gromobranskata instalacija, sigurnosnite uredi odma{inskite instalacii i site drugi sigurnosni uredi iinstalacii da se vr{at spored tehni~kite propisi i pravilatausvoeni so pravilata na tehni~kata praktika;Pri nastanuvawe poàr treba da se postapi spored upatstvata zadejstvuvawe, odnosno da dejstvuva lokalnata samouprava ili da sepovika protivpoàrnite edinici na gradot Prilep, a do nivnotodoa|awe da se za~uvaat mirot i prisebnosta i da se prezemat merkiza lokalizirawe na poàrot, spasuvawe na zagrozenite lica, zaiznesuvawe na eksplozivni i na drugi opasni materii;Uredite, opremata i sredstvata za gasnewe na poàri mora sekoga{da se ispravni za da moàt vo slu~ai na potreba, brzo i efikasnoda se upotrebat;Napravite za gasnewe poàri ne smeat da se upotrebuvaat za drugipotrebi osven za gasnewe poàri, za obuka i za eventualni drugielementarni nepogodi, a na niv treba da stoi upatstvo za upotrebai rakuvawe;Vo site prostorii na objektite, aparatite za gasnewe poàri morada bidat postaveni na voo~livi i lesno pristapni mesta, naj~estodo vlezno-izleznite vrati;Sekoj rabotnik mora da bide zapoznat so opasnostite od poàr imerkite za za{tita od poàr i mora da e obu~en za upotreba naprotivpoàrnite aparati, hidrantite i da rakuva so drugite uredikoi se koristat za gasnewe poàri.Vo odnos na za{titata od poàri potrebno e so proektite da sere{i gromobranskata instalacija so cel da nema pojava na zgolemenopoàrno optovaruvawe.Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba dae vo soglasnost so Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM”br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11), Zakonot za poàrnikarstvo („Sl.Vesnik na RM” br. 67/04), i drugite pozitivni propisi so koi eregulirana ovaa oblast. Vo odnos na za{titata od poàri priizrabotkata na Osnovniot proekt }e se re{i i gromobranskatainstalacija so cel da nema pojavi na zgolemeno poàrno optovaruvawe.58

- Merki za za{tita od prirodni katastrofiZa{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vourbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot.Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nostna mesnoto podra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina,osnoven stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 7° po MKS.Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawena ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost nagrade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite.Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da segradi spored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba.Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{envoen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mreà obezbeduva:- brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla);- brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila;- nepre~ena intervencija;- {tetite da se svedat na minimum;- brza sanacija na posledicite.- Merki za za{tita od tehnolo{kite katastrofiPod tehni~ki katastrofi se podrazbiraat poàri, eksplozii,kontaminacija na vozduhot i vodata, hemiski zagaduvawa i drugi nesre}i idrugi pri~ini koi moàt da dovedat do masovni nesre}i, gubitoci na~ove~ki ìvoti i materijalni bogatstva.Po odnos na za{tita od tehnolo{ki katastrofi treba da seprevzemat site merki za za{tita so izrabotka na proektna dokumentacijai izgotvuvawe na soodvetni elaborati za za{tita.59

9. Plan na merki za monitoring naìvotnata sredinaZa izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno enajnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednostivklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaatceli i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnostigi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiranmonitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotkana sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven delod kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.Osnovni celi na planot za monitoring se: Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe naìvotniot standard; Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot; Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna; Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;Minimizirawe na otpadot i negova selekcija;Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii.Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~niistraùvawa ~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemitevklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa voekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite,procesite ili funkciite.So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredinapotrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki imonitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe naprostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno naaktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina,sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnatasredina.[to se odnesuva do izrabotkata na DUPD za benziska pumpnastanica i usluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249,KP 1254, KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni,osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor.Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde doodredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidatzagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametrivo ìvotnata sredina:- Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite;- Sledewe na kvalitetot na vodite;- Sledewe na kvalitetot na po~vata;- Sledewe na bu~avata.So ovoj plan }e se ovozmoì:60

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot sesoodvetno sprovedeni;Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se voramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnatasredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.61

10. Netehni~ko rezimeSo samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaatpodatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori,naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaatuslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraatalternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe nanegativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi trebada se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor namerkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto najavnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija naplanskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi prekuotvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi zaekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe napreduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.Osnova za izrabotka na DUPD za benziska pumpna stanica iusluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254,KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, so povr{inaod 2,28 ha e godi{nata Programa za izrabotka na Urbanisti~ki planovi iDràvna i Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija vo RepublikaMakedonija vo 2012 godina, („Sl. Vesnik na RM” br. 12/12), {to jadonesuva Vladata na Republika Makedonija i Dogovorot (Protokolot)sklu~en pome|u Nara~atelot, Ministerstvo za transport i vrski (MTV) iAgencijata za planirawe na prostorot, kako i Planskata programaodobrena od Ministerot koj rakovodi so Ministerstvoto za transport ivrski.Osnova za izrabotka e i Prostorniot plan na RepublikaMakedonija, odnosno Uslovite za planirawe (teh. br. 16012), Re{enietoza uslovi za planirawe br. 15-5145/4 od 03.07.2012 godina, Aùriranatageodetska podloga, kako i site mislewa podatoci i informacii odnadle`nite institucii, organi na dràvnata uprava i drugi subjekti koise vgradenio vo DUPD.Geografskata polo`ba i soobra}ajnata povrzanost, kako ipotrebata Republika Makedonija da go razviva soobra}ajot so visokiperformansi odat vo prilog na idejata za realizacija na benzinskapumpna stanica i usluèn centar so visoki standardi i kvaliteti.Planskiot opfat zafa}a povr{ina od 2,28 ha. Se nao|a naregionalniot pat R 1303 (star broj R 513) (Prilep-vrska so R1101-Makedonski Brod-Ki~evo-vrska so A2 i teritorijalno pripa|a voop{tina Dolneni. Analizata na prostorot pokaà deka ovoj opfatotdava mo`nosti za realizacija na vakov kompleks.DUPD koj e osnoven razvoen dokument preku dostignuvawe naslednite celi: Racionalno koristewe na zemji{teto; Maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i gradbite soterenot; Oformuvawe ambientalni celini; Po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti; Oformuvawe kulturen pejsa`;62

Po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskonasledstvo; Podignuvawe humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe nahendikepiranite lica; Vgraduvawe za{titni merki i merki za za{tita i spasuvawe; Po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi voplaniraweto,da gi sublimira op{tite i posebnite uslovi za gradewe, nasokite zaizrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za grade`nata parcelai da gi utvrdi parametrite potrebni za ponatamo{na razrabotka naproekti za gradbite i infrastrukturata.Uslovite za planirawe za DUPD za benziska pumpna stanica iusluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254,KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni, seizraboteni od strana na Agencijata za planirawe na prostorot so teh. br.16012 i Re{enie za uslovi za planirawe e izdadeno od strana M@SPP sobr. 15-6656/45145/4 od 03.07.2012 godina. Vo Uslovite za planirawe,proizlezeni od Prostorniot Plan na RM akcent se stava na bonitetot nazemjodelskoto zemji{te, na ekonomskite osnovi za prostoren razvoj, navodostopanska infrastruktura, energetika i komunikaciskainfrastruktura, soobra}aj i vrski, na za{titata na ìvotnata sredina iprirodata, na za{tita na kulturnoto nasledstvo, kako i na za{titata ispasuvaweto.Izgradbata na benzinskata pumpna stanica i usluèn centar, }ebide vo funkcija na razvoj i unapreduvawe na infrastrukturnataopremenost vo ova podra~je, a i ima dobra postavenost vo odnos nasoobra}ajnite pravci i tekovi vo R. Makedonija.Posebno vnimanie vo Uslovite za planirawe na prostorot eposveteno na za{tita na ìvotnata sredina i na za{titata ispasuvaweto.Planskiot opfat zafa}a povr{ina od 2,28 ha i se nao|a naregionalniot pat R1303 (star br. R513) (Prilep-vrska so R1101-Makedonski Brod-Ki~evo-vrska so A2 i teritorijalno pripa|a voop{tina Dolneni. Terenot e pribli`no ramen i e se nao|a na zemji{tekoe e sopstvenost na dràvata. Ova podra~je se nao|a severozapadno odnaseleno mesto Senokos na pribli`na nadmorska viso~ina od 616 m.So DUPD za benziska pumpna stanica i usluèn centar naregionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP 1254, KP 1253, KP 1252 iKP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni se predviduvaat slednitenamenski upotrebi na zemji{teto (definiraweto e spored ~len 30 odPravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.Vesnik na RM” br. 142/10):Infrastruktura-grupa na klasa na namena E Komunalna suprastruktura-klasa na namena E2 Benziska pumpna stanica i usluèn centar (objekt za to~ewe nagorivo so bife, prodavnici) i Usluèn centar-parkirali{ta, odmarali{ta, snabduva~ki objektii sodrìni moteli, prostor za kampuvawe, avtoservis, servis zamiewe na koli i drugo, odnosno kompletno nivo na komunalna63

opremenost, odnosno se {to e vo vrska so potrebite na vozilata ivoza~ite.Zelenilo-grupa na klasa na namena D Za{titno zelenilo-klasa na namena D2.Sevkupnata analiza na sostojbite na infrastrukturata gi opfa}aslednite oblasti: Soobra}ajna infrastruktura; Hidrotehni~ka infrastruktura; Toplovodni instalacii;Elektri~na infrastruktura;Telekomunikacii.Podra~jeto na planskiot opfat {to e predmet na ovaa DUPD senao|a na regionalniot pat R1303 (star broj R513), Prilep-vrska so R1101,Makedonski Brod-Ki~evo i teritorijalno pripa|a vo op{tina Dolneni.Pristapot vo planskiot opfat-kompleksot }e bide planiran prekudopolnitelni lenti za isklu~uvawe (usporuvawe) i vklu~uvawe(zabrzuvawe) od postojniot kolovoz na R1303.Stacionarniot soobra}aj-parkirawe na motornite vozila sepredviduva da se re{i vo sklop na grade`nata parcela vo slednata fazana izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a vo se sporednormativite i standardite dadeni vo ~len 59 i ~len 61 od Pravilnikot zastandardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”br. 142/10).Priklu~uvaweto na sistemot za vodosnabduvawe }e bide naregionalniot vodovod Studen~ica so izvedba na reducirana stanica iliso priklu~uvawe na {ahta za vodosnabduvawe na objektot Klanica i n.m.Zapoloàni so izvedena reducirna stanica i vo dogovor so javnitepretprijatija koi gi stopanisuvaat vodovodnite mreì. Od sanitarnatavodosnabditelna mreà }e se obezbedi sanitarno-higienski ispravnavoda za gradbite vo planskiot opfat i za PP za{tita. Za obezbeduvawena tehni~ka voda za odrùvawe na zeleniloto, uli~nata mreà,parkirali{tata i drugi potrebi potrebnite koli~ini }e se obezbedat odbunari. Izgradbata na bunarite }e se izvr{i vrz osnova na hidrogeolo{kiistra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot i kvalitetotna podzemnite vodi.Potrebnite koli~ini na voda }e bidat definirani soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt so koj }e bide definirana inamenata i povr{inite na gradbite.Vo planskiot opfat na benziskata pumpa se predviduva izgradba naseparaciska kanalizaciska mreà-fekalna i atmosferska kanalizacija.Fekalnite otpadni vodi pred da se ispu{tat vo recipientot (kojdopolnitelno }e bide odreden) }e bidat podloèni na tretman vopre~istitelna stanica ~ija mestopolo`ba i kapacitet }e se definira soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt.Atmosferskite vodi pred da bidat ispu{teni vo recipientot }ebidat tretirani vo maslofa}a~.So ovaa Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija nagrade`na parcela se predviduva povr{ina nameneta za benzinska pumpnastanica i usluèn centar. Za vkupna povr{ina na urban opfat od 22.70064

m 2 i utvrdeniot normativ od 3 VA/m 2 grade`na povr{ina se dobiva vkupno60,1 kVA.Priklu~na to~ka za korisnicite na benziskata stanica t.e. TS10/0,4kV 250 kVA prolazna }e bide 10kV srednonaponski nadzemen vodizvod Maùri{te od TS 35/10kV Dolneni koj od stolbno mesto 1 vo TS10,04kV 250kVA i TS 10/0,4 kV vo stolbno mesto 2 }e bide kabliranbidej}i e pre~ka pri realizacija na objektite.Baraweto treba da sodrì to~no definirani elektri~niparametri kako {to se: naponsko nivo, maksimalna instalirana iednovremena mo}nost, faktor na mo}nost, na~ini na zatopluvawe odnosnoladewe i sl. odnosno podatoci koi vo ova faza na izrabotka na planot nese definirani.Za benzinskata pumpna stanica so usluèn centar vo KO Senokosod Makedonski Telekomunikacii-Sektor za razvoj na fiksna mreàpobarani se informacii za priklu~na to~ka za 6-10 fiksni telefonskilinii. Preku ovie direktni telefonski linii }e se obezbedi celatakomunikacija za korisnicite na benziskata pumpna stanica i usluèncentar.Telekomunikaciskata infrastruktura e integralen del odostanatata infrastruktura koj {to }e bide razrabotena soArhitektonsko-urbanisti~ki proekt i idejni proekti na gradbi i idejniproekti za komunalna infrastruktura. Vedna{ pokraj planskiot opfatna patniot pravec M. Brod-Prilep minuva telefonski kabel i od negomoè da se priklu~at telefonskite korinici na benziskata stanica.Dokolku se utvrdi deka postojnite telefonski kabli se pre~ka prirealizacija na objektite istite treba da bidat dislocirani.Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina sezemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako iinformaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobenozna~ewe za mo`nite vlijanija za ìvotnata sredina.Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:Postojnata sostojba na planskiot opfat;Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto,florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori,materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;Planot za monitoring na ìvotnata sredina.Analizata na pogodnosta pokaùva deka lokacijata na gradskatadeponija kako sega{na op{tinska deponija za smet e povolna.Treba da se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja sepravi aspekt za izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaednoso nejzinata ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nostii za{tita na ìvotnata sredina.Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se davamo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe nazagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako iidentifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot namonitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i65

pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraatprocesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaatodluki.Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena naìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata,ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj naregionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnatasredina i lu|eto.66

11. PriloziLista na nacionalna zakonska regulativa1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07,159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 132/12);2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnovana koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata zaocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”br. 74/05);3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuvastudijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06);4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi ipromenite na tie strategii, planovi i programi, za koizadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnotovlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto(„Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena naìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite zaSO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07);7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukitedali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaatzna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto nalu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi idrugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnatasredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/2008);9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot(„Sl. Vesnik na RM” br. 69/99);10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik naRM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13);11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05);12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM”br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12);13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawena kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.67/04);14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11i 44/12);15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);16. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite ipodzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/1999, 71/99);17. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);18. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 107/07, 102/08, 143/08,124/10, 9/11 i 123/12);67

19. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);20. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik naRM” br. 79/07);21. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta dekae naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik naRM” br. 64/93);22. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM”br. 20/04; izmeni 115/07);23. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04;izmeni 14/06; 84/07);24. Zakon za blagosostojba na ìvotnite („Sl. Vesnik na RM” br.113/07);25. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br.25/98; 06/00);26. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br.25/98;izmeni 06/00);27. Zakon za za{tita pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 13/98; 33/00;29/02);28. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06, 36/07);29. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, izmeni20/98, 40/99, 31/03, 46/05 i 10/08);Lista na relevantni EU direktiviDirektivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija zaaproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivniteizmeni i dopolnuvawa:1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES)2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)1882/20033. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES)2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/20014. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcijana mineralni surovini (2006/21/ES)5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES),dopolneta so Regulativata (ES) 1882/20036. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES)7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES)8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, ìva, nikel ipolicikli~ni jaglevodorodi vo ambientniot vozduh10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolnetaso Direktivata 2003/73/ES11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata2455/2001/ES12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta soDirektivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/200368

13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata(ES) 1882/200314. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES)dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bideotpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od22.12.200715. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES)16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite(76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) ebide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe(79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, iRegulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnatadirektiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata91/692/EES19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata91/692/EES i Regulativata (ES) 807/200320. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES)21. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina(2003/4/ES)22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES69

DodatokIzvestuvawa70

Koristena literatura Prostorniot plan na RM, 2004; Planska dokumentacija za DUPD za benziska pumpna stanica iusluèn centar na regionalen pat R 1303 na KP 1248, KP 1249, KP1254, KP 1253, KP 1252 i KP 1251, KO Senokos, op{tina Dolneni; LEAP za op{tina Dolneni; Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj name|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki naUNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata,institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot naza{titeni podra~ja vo Makedonija; Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009; Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008 Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviotperiod na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007; Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006 Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004; Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020; Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008; Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015; Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II,2007); Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004; Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005; Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005; Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskatakonvencija, 2005; Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina(85/537/EES);Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);Dostapni iskustva i praktiki.71

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA ... View more IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

Delete template?

Save as template ?

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA