Razvoj tehnike - RTV Slovenija

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 909060 let Radia MariborMatej @unkovi~,vodja Tehnike RTV centra MariborBranko Kosi,vodja Produkcije Radia MariborRazvoj tehnikeRadia MariborNovo tiso~letje zaznamuje tudi prehod tehnikeiz starega v novo, iz analognega v digitalno.Hiter razvoj elektronskih komponent, programskeopreme in novi na~ini komunikacijeso omogo~ili razvoj naprav in storitev,ki jih prej nismo poznali. Informacijski kanali, spomo~jo katerih smo lahko sprejemali medij, kotje radijski, sedaj ne opravljajo ve~ samo svojega osnovnegaposlanstva, temve~ nam dajejo {e vrstododatnih mo`nosti, ki jih lahko ponudimo uporabnikom.V tehniki zato mislimo, da je treba dana{njidigitalni svet dojematikot svet novih mo`nosti, kiso bile pred tem neznane. Topa pomeni tudi veliko razli~nihmo`nih poti, zato je razmisleko danes in predvsemo jutri toliko pomembnej{i,zahtevnej{i in prisoten v vsakina{i odlo~itvi. Na{im poslu{alcem,po trenutni terminologijiso to uporabniki na-{ih storitev, moramo v mno-`ici razli~nih medijev inmo`nosti zagotoviti hiter inkakovosten dostopov do informacijin ~im bolj verodostojnopredstavo o dogajanjih.Ne glede na hitro spreminjanjena~ina `ivljenja ostajaradio eden najpomembnej{ihinformacijskih, izobra-`evalnih in zabavnih kanalov.Prihaja ~as digitalnega radia. Radio Maribor je obsvoji 60-letnici tehni~no in tehnolo{ko pripravljenna nove izzive. Ostajamo zvesti tradiciji, po katerije imel Radio Maribor v danem ~asovnem obdobjuvedno na voljo najsodobnej{e naprave za produkcijoin predvajanje svojega programa. Tudi vprihodnje se bomo trudili, biti pionirji na podro~juiskanja novih tehni~nih re{itev in uvajanja novihpristopov, ki bodo pripomoglik zanimivej{emu programuin bodo zagotavljalinajvi{jo mo`no tehni~no kakovostprograma Radia Maribor.RazdelilnicaNajpomembnej{i ~len v verigipriprave in odvijanja radijskegaprograma, nekak{notehni~no-tehnolo{ko ''srce''radia, predstavlja razdelilnica.V to zvokovno vozli{~e sospeljane modulacijske povezavez vsemi radijskimi studii,s televizijsko razdelilnicoin prek linkovskega terminalaz oddajnimi centri, RadiemSlovenija v Ljubljani in sve-Studijski mikrofon Neumann U-87. Kljubhitremu razvoju tehnike je osnova dobregaradia {e vedno kvaliteten mikrofon

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 929260 let Radia Mariborvornih prispevkov. Snemalnistudio 03, ki je bil opremljenskoraj identi~no studiu 01, paje bil namenjen snemanjuzahtevnej{ih govorno-glasbenihoddaj in oglasnih sporo-~il. S pridobitvijo frekvence102,8 MHz za oddajanje programaMM2 so studio 03 leta1987 preuredili v drugi programskistudio, `e leta 1988pa so podobno kot studio 02opremili novi snemalni studio04. Z uvajanjem novihtehnologij – CD-gramofoni(leta 1988 – prvi v takratni Jugoslaviji),digitalne ra~unalni{kesnemalne naprave DAR20 (leta 1991) in ra~unalni{kimre`ni sistem za pripravo,odvijanje in avtomatizirano predvajanje programaDalet (leta 1996) – so studie kasneje velikokrat delnopreurejali in nadgrajevali. Hiter razvoj in prodordigitalnih tehnologij ob koncu prej{njega tiso~letjapa je tehni~no vodstvo tako reko~ prisilil vrazmi{ljanje o popolni prenovi studiev za pripravoin odvijanje programov. V tesnem sodelovanjus produkcijskimi sodelavci, predvsem z zvokovnimmojstrom Davorinom Zemlji~em, so za~rtaliprojekt digitalizacije programsko-produkcijskihsklopov Radia Maribor. Leta 2000 so tako sodelavciavdiolaboratorija dokon~ali prenovo snemalnegastudia 02 in s tem usposobili prvi popolnomadigitalni produkcijski sklop, ki omogo~a digitalnoobdelavo zvokovnih signalov v celotni procesniverigi od izvora do zapisa na trdi disk sistema Dalet.Studio so opremili z me{alno mizo StuderONAIR 2000 s {tirimi mono mikrofonsko-linijskimivhodi, {estimi analognimi stereo vhodi, osmimidigitalnimi AES/EBU stereo vhodi, {tirimi digitalnimiAES/EBU izhodi, {estimi stereo in {tirimianalognimi mono izhodi ter dvema AES/EBUvstopno/izstopnima to~kama za vklju~evanje zunanjihdigitalnih procesorskih naprav. V studiu so{e delovna postaja Dalet z dvema zvo~nima karticamaDigigramPCX 22 in PCX924, dva DAT snemalnikaSony PCMR700 in R500, dvaCD-predvajalnikaStuder D730, minidisk snemalnikSony MDS-B5, gramofonEMT 948,kasetofon Tascam122 MK III, dvamagnetofona StuderA807, telefonskivmesnik TelosNovinarska studiaONE plus ONE, zvokovniprocesorji TC ElectronicFINALIZER Express, EventideH3000B in LexiconMPX1, limiter/kompresorBSS DPR 404, digitalna matricaFrienchip Dig-Ma´x pro,aktivni zvo~ni omarici GenelecS30D in trije kondenzatorskimikrofoni Shure KSM32. Digitalizacijo posameznihstudiev so nato nadaljevali ins podobnimi konfiguracijamipostopno prenovili tudi ostaleprogramsko-produkcijskesklope – leta 2001 snemalnistudio 04, leta 2002 programskistudio 01 (Radio Maribor)in leta 2003 {e programskistudio 03 (Radio Si).Leta 1999, po petih letih uporabe sistema Dalet,sta bila na pobudo tehni~nega vodstva v dogovoruz odgovornim urednikom programov Radia MariborSre~kom Trglecem v tehni~ni izvedbi avdiolaboratorijadokon~ana novinarska studia 07 in 08.Idejna zasnova omogo~a novinarjem `e po kraj{emtehni~nem usposabljanju samostojno pripravo inurejanje enostavnej{ih, predvsem govornih prispevkovin oddaj, poleg tega pa omogo~a uporabonekoliko ve~jega studia 08 tudi kot snemalnegastudia, predvsem v ~asu obnavljanja posameznihprogramsko-produkcijskih sklopov. Opremljenasta z analogno me{alno mizo Studer A779 (pomanjkanjedenarja jih je prisililo v delno uporaboobstoje~ih aparatur), z delovno postajo Dalet zdvema zvo~nima karticama Digigram PCX11, zDAT snemalnikom Sony PCM-R500, CD predvajalnikomTascam CD-450, MD snemalnikom SonyMDS-E11 in limiter/kompresorjem DBX 266XL.Glasbeni in dramski studioDigitalno opremostudiev Radia Mariborv zvokovnotehni~nem smisludelijo v dva kakovostnanivoja. Prvinivo zajema tehnologijo,ki ustrezapotrebam radijskegapredvajanja vokviru standardovevropskega zdru`enjaza radio in televizijoEBU-UER.Tem standardom jeDigitalni avdio matri~nipreklopnik Studer Route 5000Re`ija studia 01, namenjenapredvajanju programa Radia Maribor

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:10 Page 9360 let Radia Maribor 93Re`ija studia 04 — de`urnamontirnica, namenjena pripravidnevnih novinarskih prispevkovDejan Rat med pripravo prispevkav novinarski monta`iprilagojen digitalnira~unalni{ki sistemDalet, ki pri procesiranjuin shranjevanjuzvokovnihsignalov uporabljatehnologijo komprimiranjaMPEG-2. Drugi, vi{ji nivopa predstavlja tehnologijalinearnegazajemanja in obdelavezvokovnih signalov,ki bi jimkomprimiranje zaradivelike koli~ine podatkov preve~ popa~ilo izvornovsebino. Tem potrebam s svojo strojno inprogramsko opremo ustreza digitalni sistem Digidesign-Protools,ki ga uporabljajo v dramski inglasbeni produkciji. Na{tevanju druge opreme, kije bila tekom 20 let name{~ena v dramskem inglasbenem studiu, se zaradi obse`nosti velja izogniti,zato samo kratek zgodovinski presek.Glasbeni studio je s svojimi 140 kvadratnimi metrinajve~ji v sklopu Radia Maribor, vendar ob preselitvi{e ni bil tehnolo{ko opremljen, zato so kotnjegovo re`ijo do leta 1986 uporabljali reporta`niavtomobil. V slabem desetletju se je nato v glasbenemstudiu zvrstila prava kolekcija me{alnih miz;najprej za~asno – v letih 1986/87 – me{alna mizaSiemens C 11 iz karamboliranega reporta`nega avtomobila,v letih 1987–1989 me{alna miza Soundcraft,od leta 1989 do 1994 me{alna miza Studer963 in od leta 1994, ko je bila akusti~no povsemobnovljena tudi celotna re`ija glasbenega studia,ra~unalni{ko krmiljena in motorizirana analogname{alna miza Amek-Mozart s 36 mikrofonskimivhodi. Ve~kanalno snemanje je bilo v glasbenemstudiu omogo~eno leta 1987 z nabavo 16-kanalnegamagnetofona Tascam MA 16 in raz{irjeno na 24kanalov leta 1989, ko je bil v paketu z me{alnomizo nabavljen tudi magnetofon Studer A 820. Poletu 1998, ko je vodenje glasbene produkcije prevzelglasbeni producent Smiljan Greif, je bilo snemanjv glasbenem studiu iz leta v leto ve~, zato sona pobudo zvokovnihmojstrov Danila@enka in Sa{aRomiha leta 1999opremo glasbenegastudia dopolnili stehnologijo za digitalnosnemanje inobdelavo glasbenihvsebin. Odlo~ili sose za sistem Digidesign-Protoolszosemkanalnimvhodno-izhodnimvmesnikom 888/24in ga `e kmalu potem, ko je ekipoglasbenega studiaokrepil snemalecDarko Kukovi~,leta 2002, {e posodobiliin raz{irili znovo programskoin strojno opremo.@e ob preselitvi RadiaMaribor v noveprostore pod Pekrskogorco pa je biliz Kazinske dvoraneSNG Maribor vglasbeni studio preme{~en koncertni klavir Steinway&Sons– Hamburg, model C, ki je bil za potrebeglasbenih snemanj nabavljen `e leta 1971 innato temeljito prenovljen leta 1999. Glasbeni studiotako sedaj omogo~a ve~kanalno analogno alidigitalno snemanje, editiranje in me{anje najrazli~nej{ihglasbenih zasedb in zvrsti, od ljudske, narodno-zabavne,pop, jazz do resne glasbe. V prevladivse cenej{e digitalne tehnologije ne gre zanemaritiprednosti snemanja na analogni medij, sajveliko glasbenih ustvarjalcev, predvsem s podro~jajazza, {e vedno izkori{~a ''toplino'' analogne tehnologije,ta pa postaja v svetu, {e bolj pa v tem deluEvrope, predvsem zaradi vse dra`jega vzdr`evanjain zaradi trakov prava redkost.Idejna zasnova dramskega studia, ki je namenjenpredvsem snemanju radijskih iger, kabaretov, literarnihoddaj, recitalov in nokturnov, omogo~auporabo dveh akusti~no razli~no obdelanih govornihstudiev. Gluhi govorni studio je du{en prostor,ki z odmevnim ~asom 0,09 sek. tako reko~ izni~iodboje zvokovnih signalov in s tem omogo~a realenprikaz dogajanja na prostem (travnik …). Znaknadnim dodajanjem umetnega odmeva inefektov uspeva nato zvokovnim snemalcem zelorealno ponazoriti dogajanja v razli~nih prostorihin okoljih. Dramski govorni studio je po drugi straninamenjen predvsem potrebam radijskih oddaj zudele`bo ve~jih govornih skupin, kot so razneokrogle mize in predvolilna sre~anja politi~nihstrank. Re`ijadramskega studiaje bila ob preselitviopremljena z me-{alno mizo LA1300, jugoslovanskegaproizvajalcaIvo Lola Ribar, {tirimimagnetofoniAmpex ATR 800 ingramofonom EMT948. Leta 1994, obzadnji zamenjavimize v glasbenemstudiu, pa je bila od

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:10 Page 949460 let Radia Maribortam v dramski studiopreme{~ename{alna miza Studer963, medtemko je bila leto prejvanj name{~enaeditirno-procesorskaenota SonyDAT serije 7000.Sistem Digidesign-Protools so v dramskistudio na pobudozvokovnih snemalcevIva Smogavcain DejanaGuzelja namestili leta 2002 in s tem tudi na podro~jeprodukcije dramskih vsebin vpeljali takoimenovani "high end" produkcijski nivo.Terenska snemanja,ogla{anja in prenosiV prvi reporta`ni avtomobil so na Radiu Mariborpreuredili kombi IMV, `e leta 1970, sedem let kasneje,leta 1977, pa je na radijsko dvori{~e na Koro{kicesti zapeljal nov reporta`ni avtomobil (RA)podjetja Siemens, opremljen s sodobnimi napravamiza snemanja v stereo tehniki. Me{alna mizaSiemens z 18 mono mikrofonsko-linijskimi vhodije skupaj z ostalo periferno opremo in mikrofoniznamk AKG in Sennheiser omogo~ala za tedanjerazmere vrhunske posnetke najrazli~nej{ih glasbenihfestivalov, koncertov in drugih prireditev naobmo~ju severovzhodne Slovenije, velikokrat paje mariborski RA sodeloval tudi pri projektih takratnegaRadia Ljubljana na obmo~ju cele Slovenije.Leta 1986 je bil RA v prometni nesre~i tako po{-kodovan, da je bilo treba zamenjati celotno karoserijo,zato so opremo za~asno premestili v re`ijoglasbenega studia in nato leta 1987 v novo, akusti~noobdelano in o`i~eno karoserijo RA. Vse doleta 1996, ko so na Radiu Maribor ob prvem obiskupape`a Janeza Pavla II. v Sloveniji dobili novRA, je stari opravljav svojo nalogo brez ve~jih sprememb.Tudi novi RA je nastajal v podjetju Siemens,in sicer napodlagi tipskepredloge avstrijskeradiotelevizijeORF, z delno modifikacijona pobudozvokovnih mojstrovSlavka Hohnjeca,Danila @enkain DavorinaZemlji~a. Opremljenz 32-kanalnora~unalni{ko krmiljenoanalogno me-{alno mizo Soundtracs-Solitaireje spripadajo~o perifernoopremo v tistem~asu sodil vzgornji razred mobilnetehnike, saj jez dvema digitalnimaosemkanalnimasnemalnikomaTascam DA 88omogo~al tehniko16-kanalnega snemanja.Ve~ino posnetkovso zvokovnimojstri in glasbeniproducenti kljub mo`nosti 16-kanalnega snemanjapredvsem zaradi narave snemanih projektov,ki niso dovoljevali kasnej{ega nasnemavanja,izvedli v stereo tehniki na DAT snemalnika, najprejTascam DA 30, kasneje Sony PCM R-700. Posnetkeso nato urejali na digitalni editirno-procesorskienoti Sony DAT 7000, ki je med presnemavanjemz DAT-a na DAT omogo~ala obdelavo posnetegagradiva zgolj v realnem ~asu. Zato so leta2002 RA opremili {e z ra~unalni{kim sistemomDigidesign-Protools in s tem omogo~ili ra~unalni{-ko editiranje posnetega gradiva brez zamudnegapresnemavanja kar v samem RA ali na kompatibilnihsistemih v glasbenem ali dramskem studiu.Zgodilo se je `e, da je zvokovnemu mojstru DavorinuZemlji~u in vodji glasbene produkcije SmiljanuGreifu katerega izmed 120 terenskih projektov,kolikor jih v povpre~ju posnamejo letno v produkcijiRadia Maribor, uspelo urediti in posneti nazgo{~enko prej, kot se je odgovornemu urednikuprogramov Radia Maribor Antonu Petelin{ku uspeloposloviti od sodelujo~ih gostov.Terenska ogla{anja so dolga leta izvajali "pe{" (radijskiizraz za improvizirano namestitev potrebnihaparatur na terenski lokaciji) s pomo~jo razli~nihoblik brez`i~nih in `i~nih povezav s studii RadiaMaribor. V 80. letih prej{njega stoletja so najve~uporabljali UKV-oddajnik mo~i 10 W, kadar to nibilo izvedljivo, so uporabljali po{tne modulacijskeali {tiri`i~ne vode, za radijske prenose javnih prireditevpa so poskrbeliljubljanski kolegiiz organizacijskeenote Oddajnikiin zveze s svojimimobilnimi linkovskimizvezamiprek oddajnih centrov(Pohorje, Kum,Bo~, Ple{ivec …). Vza~etku 90. let so zaogla{anja za~eliuporabljati brez`i~nozvezo z usmerjenokarakteristikoGlasbeni studio Re`ija glasbenega studia zanalogno me{alno mizo Amek Mozart

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:10 Page 9560 let Radia Maribor 95Analogni 24-kanalnimagnetofon Studer A-820Reporta`no avtomobil Siemens,v uporabi od leta 1996oddajanja na frekvenci400 MHz, kije omogo~ala prenosemodulacijetudi na ve~je razdalje,v idealnih razmerah(odvisno odkonfiguracije terena)vse do oddaljenosti60 kilometrov.Uporabljali somobilne oddajnikeznamke TFT inElrad, sprejemnikElrad so namestilina Radiu Maribor in TFT na Pohorju. Konec prej{-njega tiso~letja so za~eli uporabljati telefonskevmesnike; najprej za klasi~no telefonijo, znamkeComrex-Vector, s kakovostjo prenosa v odvisnostiod kakovosti telefonskih zvez (frekven~ni razponmono signala do 15 kHz), kasneje pa tudi vmesnikeISDN znamke AEQ in Telos z zagotovljeno kakovostjoprenosa (frekven~ni razpon mono signala7,5 kHz z uporabo enega B kanala oz. stereo signalado 15 kHz z uporabo obeh B kanalov ISDN zveze).Vse ve~ji obseg terenskih ogla{anj je nato `e obkoncu 90. let privedel do razmi{ljanja o reporta`nemavtomobilu za ogla{anja in prenose. Predelavoje na podlagi projekta, ki ga je v sodelovanju zzvokovnim snemalcem Petrom Ko{enino in tehnikomZoranom Perkom (ta dva sta bila na RadiuMaribor zadol`ena za terenska ogla{anja in prenose)pripravil vodja radijske produkcije BrankoKosi, izvajalo koprsko podjetje Proavto. V terenskovozilo Mitsubishi Pajero so vgradili elektri~niagregat, klimatsko in grelno napravo, ogrodje zanamestitev avdio opreme in dvi`ni drog z oddajnoanteno, avdio opremo (me{alno mizo Revox, oddajnikin stereo koder Mosley, brez`i~na mikrofonain povratno zvezo Sennheiser serije 3000, sprejemnikMarantz in MD snemalnik Sony) pa sovgradili in povezali sodelavci AvdiolaboratorijaRadia Maribor. Prvo ogla{anje s tako predelanimreporta`nim avtomobilom je bilo opravljeno naprelomu tiso~letja, jeseni leta 2000.DaletZa~etki uvajanja ra-~unalni{ke podporepri pripravi inpredvajanju radijskegaprograma segajov leto 1992, kose na Radiu Mariborpojavi ra~unalni{kisistem DAR.To je bil samostojnira~unalnik z omejenospominsko kapaciteto,namenjenpredvsem predvajanjureklamnih inpromocijskih sporo~il.Produkcijaostalega zvo~negamateriala je potekalana klasi~en analognina~in s pomo~josnemalnihtrakov. Sistem DARje za zapisovanjezvoka uporabljalposeben nestandardniformat, zatoje bila izmenjava zvo~nih datotek z ostalimi podobnimisistemi nemogo~a. Zaradi hitrega razvojara~unalnikov so se na Radiu Maribor na pobudotonskih tehnikov Milana Ga~arja, Sa{a Pappa inra~unalni{kega tehnika Matej @unkovi~a leta 1994povezali s francoskim podjetjem Dalet Digital MediaSystems. [e istega leta so opravili prvi obisk nasede`u podjetja v Parizu, dobili na testiranje njihovoprogramsko opremo in se dogovorili za tehni~nopodporo pri uporabi. Vso ra~unalni{ko strojnoopremo je posodilo podjetje Lancom iz Maribora.V tem ~asu je bilo treba preizkusiti predvsem zanesljivostin mo`nost uporabe novega na~ina delav vsakodnevnem produkcijskem procesu. Prednostte opreme pred takratnim sistemom DAR jebila predvsem mo`nost povezave ve~ snemalnopredvajalnihdelovnih postaj v mre`o s pomo~jora~unalni{kega omre`ja Ethernet 10Mb/s, uporabaskupne baze podatkov o zvo~nih posnetkih inskupnega prostora za shranjevanje zvo~nih datotek.Datoteke so bile zapisane v standardnem formatuMUSICAM in s kompresijo 1:6 MPEG 1 Layer2. V letu 1995 so testiranje ponovili v obsegu,ki je zajemal vse faze produkcije in predvajanja radijskegaprograma, z idejo in predvsem z rezultatipa jim je uspelo prepri~ati takratno tehni~no inposlovno vodstvo Radia Maribor – direktorica jebila Ivanka Mulec - Ploj, vodja Tehnike in`. JanLeszek ^uri~ in vodja Radijske produkcije BrankoKosi – da je 6. novembra 1995 podpisalo prvo pogodbos podjetjemDalet. Sistem sooperativno uvedli vprodukcijo spomladileta 1996, potemko je bilo izvedenoosnovno izobra`evanjeuporabnikovna Radiu Maribor,predvsem tehnikov.Za~etna verzijaprogramske opremeje bila DaletWSX 4.25d, podatkovnabaza pa je

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:10 Page 969660 let Radia MariborReporta`ni avtomobil za hitra terenska ogla{anjain neposredne prenose ''[tajerski lisjak''Zvokovni tehnik Iztok Novak se pripravljana neposredno ogla{anje s terenabila izvedena v okolju Borland Paradox. V letu1997 se je za nakup sistema Dalet odlo~il RadioKoper/Capodistria, v letu 1998 Radio Slovenija, vletu 2000 je bil tako opremljen {e Pomurski mad`arskiradio – MMR v Lendavi. V vseh okoljih seje sistem uvajal postopoma in v tesnem sodelovanjumed omenjenimi enotami in sodelavci RadiaMaribor. Od operativne uvedbe v proces produkcijeradijskega programa se sistem nenehno izpopolnjujein se {iri njegova uporaba. Sistem je v velikive~ini popolnoma nadomestil analogne snemalno-predvajalnenaprave, kot so magnetofoni inkasetofoni. Trenutno je v uporabi 18 delovnih postaj.Za snemanje in predvajanje so uporabljenezvo~ne kartice proizvajalca Digigram z digitalnimiAES/EBU vhodi in izhodi. Zvo~ni posnetek je hranjenv obliki datotek, kjer so infomacije zapisane vformatu Broadcast Wave Format – MPEG Layer II48 kHz/16bit, ki je predpisan in standarden v EBU(European Broadcasting Union – www.ebu.ch).Trenutno sta v uporabi verzija programske opremeDalet 5.1e in podatkovna baza Sybase SQL 11.9.2.Za zvo~ne posnetke je na voljo cca 800 GB prostorana trdih diskih v za{~itenem na~inu RAID-5, karpredstavlja ve~ kot 6000 ur uporabnega prostora.Zaradi uporabljenihza{~itnih ukrepovsistem tudi obodpovedi kateregaizmed diskov delujenemoteno. Vsenaprave so priklopljenena sistem, kizagotavlja neprekinjenonapajanje vprimeru izpadaelektri~ne energije.Sistem Dalet seuporablja za snemanje,predvajanje,monta`o zvo~nih posnetkov v radijskih re`ijah inna terenskih dogodkih, kot so snemanja, javne oddaje,sejemski radio. Od za~etke leta 2005 se sistemuporablja tudi za izmenjavo zvo~nih posnetkovmed Radiem Maribor, Radiem Slovenija inRadiem Koper. Ker gre v tem primeru za ra~unalni{koizmenjavo datotek, se posnetek tako prenesena drugo lokacijo hitreje kot v realnem ~asu, kakovostpa ostane enaka originalu. Prenos posnetka seopravi na delovni postaji v radijski re`iji. Predvajanjeprograma je lahko ro~no ali avtomatizirano.Slu`be, kot je marketing, sedaj same pripravljajosezname posnetkov, ki se ob ustreznem ~asu avtomati~nonalo`ijo v predvajalno enoto. Novinarjiimajo mo`nost, da svoje posnetke sami posnamejo,zvo~no zmontirajo in pripravijo za objavo. V tanamen je bilo opravljeno izobra`evanje novinarjevza delo s sistemom Dalet. Aplikacije sistema Daletuporabljamo tudi za zakonsko dolo~eno arhivskosnemanje programov Radio Maribor in RSi, 15 dni24 ur na dan, pri ~emer je mo`na takoj{nja ponovnauporaba posnetega materiala, saj je zvok shranjenv primerni kakovosti. Odgovorni urednik imaneposreden dostop do zvo~nih datotek preteklih15 dni.AvdiolaboratorijEden izmed klju~nihelementov nenehnegarazvoja,sodelovanja pri pripravina~rtov, izvedbinamestitevin uvajanju novetehni~ne opremeter pri zagotavljanjunemotenega delovanja,rednegaEkranska slika programa Dalet pripredvajanju programa Radia Maribor

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:10 Page 9760 let Radia Maribor 97Ra~unalni{ki stre`niki indiskovna polja sistema Daletvzdr`evanja in servisiranjaopreme je tudi v tem obdobjuAvdiolaboratorij Radia Maribor.V ~asu preselitve Radia Mariborv novo zgradbo pod Pekrskogorco, leta 1985, so sodelavciavdiolaboratorija – in`.Jan Leszek ^uri~, Marjan Mo-`ina in Janko Sla~ek – v sodelovanjuz Vilijem Me{i~emnamestili in usposobili vsopotrebno tehni~no opremo zazagotavljanje produkcije inpredvajanja radijskega programa.Ve~anju obsega radijskihprogramov je od sodelavcevavdiolaboratorija zahtevalonenehno prilagajanje tehni~neopreme, zagotavljanjedelovanja obstoje~e opreme in koordinacijo pri nabavahnove opreme. Postopno prehajanje z analognena digitalno tehniko v obdobju 1995–2005 jepomenilo za avdiolaboratorij nov izziv, saj je bilopotrebnih veliko novih znanj in izku{enj iz obeh''svetov'', sodelavci pa so jih pridobivali samostojnoin samoiniciativno. S preoblikovanjem v RegionalniRTV center Maribor se je delokrog avdiolaboratorijaraz{iril tudi na name{~anje in vzdr`evanjeavdio opreme, ki jo uporablja Televizija Maribor.V okviru rednega dela na lokaciji v Mariboruso sodelavci avdiolaboratorija sodelovali tudi prinamestitvi in vzdr`evanju opreme Pomurskegamad`arskega radia – MMR na lokaciji v Partizanskiulici 120 v Lendavi. Ob selitvi v novo zgradbov Krajn~evi 10 v Lendavi leta 2004 – so v okviruskupnega projekta s sodelavci TV Slovenija usposobilikompleten radijski postroj z dvema re`ijamaza predvajanje in monta`o programa ter samostojnonovinarsko montirnico. V ~asu od 1985 do1995 so bili z manj{imi kadrovskimi spremembamiv tem laboratoriju zaposleni {tirje sodelavci.Leta 1988 se je Vili Me{i~ upokojil, zaposlil pa seje Ale{ Podpe~an. Od leta 1994 do leta 1998 je bilvodja Tehnike Radia Maribor in`. Jan Leszek ^uri~,nato pa je kot sistemski in`enir ponovno delalv avdiolaboratoriju do odhoda na delovno mestovodje OC Pohorje, leta 2002. Od leta 2000 sodelavcemv avdiolaboratoriju pomaga tudi ra~unalni{kitehnik Robert Pu~ko, zaposlen v sektorju Informatika.V letu 2005 se je avdiolaboratoriju pridru`ilin`.Toma` [orli.Merilna oprema, ki so jo pri svojem delu uporabljali,je vedno sledila razvoju tehnologije in potrebamuporabnikov. Leta 2000 so kupili profesionalniprenosni merilni sistem podjetja AudioPrecisionPortable-One, ki je imel mo`nost generiranjater meritev tako analognih kot digitalnih avdio signalov.V letu 2003 so za potrebe vzdr`evanja reporta`nihvozil in ostalega terenskega dela nabaviliprenosni merilni kompletpodjetja NTI AG – generatorsignalov Minirator MR-1 inmerilni del MiniLyzer ML-1.Oddajniki infrekvenceV odvisnosti od razvoja tehnologijese posamezni ~leni vradijski tehnolo{ki verigi neprenehomaspreminjajo,nadgrajujejo in posodabljajo,prvi in zadnji ~len te verigepa ostajata vedno ista – mikrofonv studiu in zvo~nikpri poslu{alcu. Mikrofonspreminja zvok v elektri~novalovanje, zvo~nik pa pretvarjaelektri~no valovanjenazaj v zvok. Da pridejo informacije do ~im ve~jega{tevila poslu{alcev, potrebujemo v opisani verigiradijske oddajnike. Tako se je v zgodovino radiana Slovenskem 11. maja leta 1945 vpisal tudi RadioMaribor.Za~el je g. Vili Me{i~ z lastnoro~no izdelanim oddajnikommo~i 30 W, na frekvenci 684 kHz, kar paje trajalo samo dva meseca. V tem ~asu so namre~radijski tehniki delno usposobili `e obstoje~i srednjevalovnioddajnik na Teznu, ki je bil med vojnopo{kodovan. Usposobili so krmilno predstopnjoin jo uglasili na frekvenco 1240 kHz. Uporabili sotudi obstoje~i antenski stolp vi{ine 118 m, ki stoji{e danes. Leta 1946 je tehnikom uspelo nabavitiustrezne kon~ne elektronke in tako se je za~elonormalno oddajanje z mo~jo 5 kW, na po @enevskikonvenciji dolo~eni frekvenci 1412 kHz oz. valovnidol`ini 212,5 m, ki se je spomni {e marsikateriMaribor~an. Ta oddajnik je zvesto slu`il in obve{~alprebivalce celotne [tajerske in dela Evropevse do leta 1976. Tega leta sta bila nabavljena dvaoddajnika proizvajalca RIZ, mo~ 10 kW, ki sta oddajalana frekvenci 558 kHz. Tako je bil programRadia Maribor oddajan ~ez dan z mo~jo 10 kW,pono~i pa z dvakrat ve~jo mo~jo. Program je v no~nem~asu dosegel celo jug [vedske.Leta 1958 se je tudi na [tajerskem za~elo oddajanjena ultrakratkem valu ali po doma~e UKV aliFM. Prvi oddajnik je bil na pohorskem razglednemstolpu, oddajal pa je program Radia Ljubljana. Zamonta`o in vzdr`evanje sistema so skrbeli tehnikimariborskega laboratorija. 12. septembra leta 1973pa smo na frekvenci 101,6 MHz prvi~ sli{ali programiz mariborskega studia. Oddajnik nem{kegaproizvajalca Rohde & Schwarz z mo~jo 500 W jezvesto slu`il v mono tehniki vse do 29. novembraleta 1980, ko je program Radia Maribor prek oddajnikaPohorje za~el oddajati v stereo tehniki. Pokonferenci v @enevi leta 1984 je bila Radiu Maribordodeljena frekvenca 93,1 MHz in mo~ 2 kW,

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:10 Page 989860 let Radia Mariborvendar smo lahkopre{li na to frekvenco{ele leta1987, ko je za~elRadio Maribor oddajatiprogramMM2 (sedaj je toprogram Radio Si –Radio Slovenia International)z novim10-kilovatnimoddajnikom nafrekvenci 102,8MHz. Od 9. maja1998 oddajamoprogram Radia Maribor na oddajni to~ki Pohorje,na nadmorski vi{ini 1056 m, s frekvenco 93,1MHz in mo~jo 2 kW, z modernim, popolnomatranzistoriziranim oddajnikom angle{kega proizvajalcaHarrisa, ki ga kot prva radijska postaja vSloveniji od leta 2002 krmilimo z digitalnimAES/EBU signalom.Radio Maribor oddaja svoj signal tudi z oddajneto~ke Bo~, na nadmorski vi{ini 980 m, na frekvenci90,4 MHz. Prvi pretvornik je bil nabavljen leta1987, z mo~jo 250 W, in sicer pretvornik podjetjaElrad z elektronko v kon~ni stopnji. Zamenjan jebil leta 1990 s 500-vatnim oddajnim sistemom RIZ,leta 1998 pa s 500-vatnim ''solid state'' oddajnikomznamke SIEL. Najve~ja izsevana mo~ je 1 kW.FM-oddajni antenski sistem je bil leta 1992, po vojniza Slovenijo, obnovljen. Sestavljen je iz dvakratpo dveh panelnih anten. Radio Maribor oddaja svojsignal na medmre`ju, na naslovu: http://helix.rtvslo.si-ramgen-smil-radio-mm1.smil.Program Radio Si – Radio Slovenia International –oddaja svoj program na frekvencah: 102,8 MHz zoddajne to~ke Pohorje, 100,8 MHz z oddajne to~keLjubljana [ance, 93,9 MHz z oddajne to~ke Ajdov{~ina,101,3 MHz z oddajne to~ke Tolmin. Poskusnose program oddaja {ena 93,4 MHz na podro~juKr{kega, 91,1 MHz na podro~juCelja in 98,9 MHz zoddajne to~ke Tinjan na podro~juSlovenskega primorja.Oddajanje programa Radio Sipoteka od 10. novembra 1997tudi prek satelita EutelsatHotBird 3 (ob za~etku oddajanjaprek satelita se je programimenoval STR – SlovenskiTuristi~ni Radio), prvega satelita,ki je za oddajanje televizijskihin radijskih programovskoraj v celoti uporabljaldigitalno tehnologijo. Digitalnina~in prenosa signalovomogo~a studijsko kakovost(visoko lo~ljivost) slike inCD-kakovost zvoka.Pozicija satelitaje 36.000 km nadekvatorjem, lokacija:13 °E (vzhodno),frekvenca sprejema12302,880 MHz,polarizacija Y, pokrivapa celotnoEvropo. Satelit soizstrelili 2. septembra1997 iz vesoljskegasredi{~a vFrancoski Gvajaniz raketo Ariane IV(V99) zahodnoevropskega konzorcija Arianespace.Radio Si oddaja svoj signal na medmre`ju, nanaslovu: http://helix.rtvslo.si-ramgen-smil-radiostr.smil.Informatika in telefonijaUporaba ra~unalnikov je na Radiu Maribor stalnicaod leta 1991, ko se je postavilo prvo lokalno ra-~unalni{ko omre`je na osnovi standarda Ethernet10BASE2. Omre`je sta vzpostavila in`. Jan Leszek^uri~ in Ale{ Podpe~an. Za povezavo ra~unalnikovje bil uporabljen koaksialni kabel, ra~unalniki sobili med seboj povezani zaporedno eden za drugim.To je bilo eno prvih tovrstnih ra~unalni{kimomre`ij v Mariboru. Zaradi nara{~ajo~ega {tevilara~unalnikov in s tem povezanih potreb, `elja in te-`av se je leta 1994 v sektorju Informatika RTV Slovenijakot ra~unalni{ki tehnik v Mariboru zaposlilin`. Matej @unkovi~. Slabost zaporedne vezave ra-~unalnikov oz. toplogije je bila v tem, da je napakana enem izmed priklju~kov povzro~ala te`ave nacelotnem omre`ju. Da bi zagotovili stabilno in zanesljivodelovanje ra~unalni{kega omre`ja, je leta1995 stekla izdelava novega, pasivnega univerzalnegao`i~enja celotne stavbe.O`i~enje je bilo projektiranoza potrebe ra~unalni{kegaomre`ja, telefonije, prenosazvoka in po potrebi tudi slike.Projekt je pripravil in`. Matej@unkovi~ v sodelovanju zin`. Andrejem Motalnom izpodjetja Lancom d. o. o. Odlo~itevje bila, da se zgradi ra-~unalni{ko omre`je na osnovistandarda Ethernet10BASE-T CAT-5 STP, kar jetakrat pomenilo bolj{o, hkratipa tudi dra`jo izvedbo. Topologijamre`e je bila t. i. zvezda,kar pomeni, da vsaka univerzalnavti~nica delujeneodvisno od drugih. Projektje bil kon~an v letu 1995. Ak-Merilni sistem Audio PrecisionPortable-ONEDigitalne mikrovalovne zveze — pomembej{apridobitev v obdobju od leta 1995

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 9960 let Radia Maribor 99Informacijska tehnologija je nepogre{ljiv delnovinarskega dela. Katarina Klep - ^ernej{ek,Nata{a Kuhar in Tadej Ornik v novinarski redakcijiSkladi{~e Fonoteke — Sa{a Kukovi~pri pripravi glasbenih nosilcevtivna oprema za ra-~unalni{ko omre`jeje v za~etku podpiralahitrost prenosapodatkov 10 Mb/s,v letu 2000 je bilpostopoma zamenjandel aktivneopreme s tak{no, kije omogo~ala hitrosti100 Mb/s, v letu2004 pa je delomre`ja `e delovalna 1000 Mb/s oz. 1Gb/s. Pri tej postopnizamenjavi aktivne opreme je pasivni del omre`jaostal prakti~no enak, razen dodatnih raz{iritev,ki so se izvajale v manj{i meri. Ra~unalni{ka mre-`a je v letu 2005 lo~ena na ve~ segmentov, ki so spomo~jo usmerjevalnikov Cisco povezani z ra~unalni{komre`o RTVS v LJ. Dostop do spleta je izvedenprek skupne vstopne to~ke v LJ. Vsi rednozaposleni sodelavci imajo na voljo elektronski naslovv obliki ime.priimek@rtvslo.si. Elektronskenaslove imajo tudi posamezna uredni{tva in oddaje.Za uporabnike, ki delajo izven hi{e, je omogo-~en dostop do internega omre`ja in elektronske po-{te s pomo~jo varnostne kartice RSA. Z uporabovseh programskih aplikacij deluje 12 podatkovnihin aplikacijskih stre`nikov, v tehnolo{kih prostorihin pisarnah je name{~enih 199 ra~unalnikov indruge periferne opreme. Za vzdr`evanje omenjeneopreme je od leta 2000 redno zaposlen ra~unalni{-ki tehnik Robert Pu~ko. V letu 2002 je za~el RadioMaribor oddajati svoj program tudi na medmre`ju.Za kodiranje programa se uporablja koder podjetjaReal Streaming, ki digitalizira analogni avdio signalin ga kodira v format 64 kBit Real Media. Taoprema omogo~a, da je program Radia Maribor spomo~jo ra~unalnika sli{en na vseh kontinentih.Glede na odzive vidimo, da poslu{ajo Radio Mariborob~asno res na vseh koncih sveta. Novinarji paimajo s pomo~jo elektronske po{te mo`nost po{iljatitudi zvo~ne prispevke, kar se redno uporabljaza po{iljenje prispevkov v Avstralijo in za razli~naprogramska sodelovanjapri produkcijirednih skupnih oddaj,kot sta npr. InsightCentral Europe– koordinator jeRadio Praga in EuropaProgrammeBonn, kar produciraDeutsche Welle,ob~asno se po{iljajoprispevki {e za RadioFrance Internationalin za BBCLondon.V letih 1997–1998se je za~ela zamenjavadotrajane inpremalo zmogljiveanalogne telefonskecentrale Iskra.Projekt je pripravilin vodil in`. JanLeszek ^uri~. Vskladu s skupnonabavo v celotnemzavodu RTV Slovenijase je namestilanova digitalnaISDN telefonskacentrala Bosch Integral z zmogljivostjo 200 internihpriklju~kov in 30 hkratnih zunanjih zvez. Zamenjaliso se tudi vsi telefonski aparati. Pri tem jepri{lo do pre{tevil~enja vseh telefonskih priklju~kov,in to po klju~u 02 429 9XXX. Telefonske centralev MB, LJ in KP so se povezale s pomo~jo internihlinkovskih povezav. Zaradi poslu{alcev, kiso bili navajeni klicati v program Radia Maribor nauveljavljene znane telefonske {tevilke, in zaradianalognih telefonskih hibridov v avdio me{alnihmizah so za~asno {e obdr`ali analogne telefonskepriklju~ke. V letu 2004 so s pomo~jo ra~unalni{kokrmiljenega sistema Systel 5000 podjetja AEQ zamenjalivse analogne telefonske hibride z ISDN telefonskimihibridi. Z razvojem mobilne telefonijeGSM so se za~eli novinarji s terena ogla{ati s pomo~jomobilnih telefonov. Storitve mobilne telefonije,predvsem storitev SMS, se od leta 2003 uporabljajotudi za izvedbo razli~nih glasovanj in posredovanjmnenj ter sodelovanja poslu{alcev vprogramih Radio Maribor in Radio Si. Poslu{alcilahko na posebno telefonsko {tevilko po{ljejo SMSsporo~ilo, njegova vsebina pa se voditelju oddaje,napovedovalcu ali realizatorju prika`e na zaslonura~unalnika.Fonoteka in radijski arhivV letu 1998 se je v Glasbeni redakciji Radia Mariborizoblikovala ideja o potrebi prenove podatkovnebaze za evidenconosilcev zvoka,izbor glasbeneopreme in izposojonosilcev zvoka naRadiu Maribor. Pove~ sestankih inpregledu stanja, karje na podro~ju evidenceglasbenihnosilcev izvedelin`. Matej @unkovi~,je bil projektodobren. Zaradi takratneorganizira-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 10010060 let Radia Maribornosti sektorja Informatikav Ljubljanipa je projekt vklju-~eval pogoj, da sepregleda in poenotistanje tudi v ostalihenotah RTV Slovenija.Zaradi obse`nostiprojekta stabila imenovana posebenprojektnisvet, v katerega sobili imenovani Jo`e[rot z RA SLO, IgorKadunc – Skupnedejavnosti, Ciril Burgar – sektor Informatika – inRoman [alamon – tehni~no vodstvo, in razmeromavelika projektna skupina – Matej @unkovi~ –vodja projekta (MB) – ter ~lani projektne skupineMojca Menart (LJ), Jani Kenda (LJ), Andrej Bedjani~(LJ), Ur{ka ^op - [majgert (MB), Marjan Kokol(MB), Janez Majdi~ (LJ), Vinko Ilc (LJ), Lea Hed`et(KP), Daniel Nardin (KP), Fabio Rizzi (KP). Projektnaskupina je v letu 1999 pripravila vsa izhodi{~a,izvedla javni razpis in izbrala zunanjega izvajalcaza programiranje podatkovne baze in sameaplikacije po navodilih projektne skupine. Sodelovanjevseh enot je bilo uspe{no, saj je po dobremletu dni usklajevanj dalo poenotenje podatkovnihpolj za vsebinski in tehni~ni opis posameznegazvo~nega posnetka in glasbene zvrsti in poenotenpredlog za izvajanje delovnega procesa. Pri temrazvoju je zelo pomemben prav prispevek sodelavcevRadia Maribor, saj je podatkovna baza Fonoteka`e takrat vsebovala ideje, ki so postale aktualneve~ let kasneje s pojavom glasbe v datote~ni obliki.Prva verzija aplikacije Fonoteka je bila name{-~ena za uporabnike v letu 2001. Zaradi spremembev vodstvu in s tem razli~nih interpretacij kompetencin na~ina dela je sodelovanje projektneskupine in zunanjega izvajalca v letu 2002 doseglominimum oz. je bilo skoraj prekinjeno. V drugi polovicileta 2002 in v letu 2003 je osnovna ideja oskupni, poenoteni podatkovni bazi zvodenela, kerje projektna skupina zaradi razli~nih interesov, kiso se izoblikovalimed delom, razpadla.Delo na projektuse je nadaljevalov okrnjeni oblikioz. parcialno.Potekalo je samozaradi razumevanjapomena urejenostitake podatkovnebaze in finan~nepodpore Radia Slovenija,ki jo je v okvirusvojih mo`nostizagotavljal g. Jo-`e [rot. V letu 2004je osnovna idejaponovno o`ivela inv letu 2005 se bodopodatki iz Fonotekv KP in MB prenesliv skupno bazo z RA SLO. V letu 2004 se je napobudo iz obeh regionalnih centrov – na pobudoin`. Marka Fillija (KP) in in`. Mateja @unkovi~a(MB) – v sodelovanju s pomo~nikom tehni~negadirektorja RTVS za avdio podro~je in`. Martinom@velcem ustanovila skupina za digitalizacijo radijskiharhivov. Namen in naloga projektne skupinesta bila pripraviti razmere za zagotovitev trajnegaohranjanja zvo~nih zapisov. Skupina deluje in nanivoju RTV Slovenija pridobiva potrebna finan~nasredstva. Zvo~ni zapis na analognih in digitalnihDAT-trakovih zaradi kemijske sestave magnetnegatraku neusmiljeno uni~uje zob ~asa. Najstarej{i posnetkiv arhivu Radia Maribor so iz leta 1954 inpredstavljajo dragocen dokument preteklega ~asaiz tega okolja. Z ustrezno tehni~no opremo se bodov trenutno najvi{ji mo`ni kakovosti (vzor~enje 96kHz/24 bit, linearni format BWF) presneli, digitalizirali,shranili na podatkovne nosilce in popisaliv podatkovni bazi Fonoteke. Predvidoma bo delopotekalo naslednja 3–4 leta. Poslovno vodstvo RCMB in programsko vodstvo Radia Maribor sta projektuzagotovila vso podporo pri izvedbi. Takobomo zagotovili, da bo zvo~na dedi{~ina ohranjenatudi za kasnej{e rodove. Zaradi vseh teh potrebso bili v letu 2004 tudi generalno obnovljeni pisarni{kiprostori Glasbenega uredni{tva Radia Mariborin skladi{~a/Fonoteke, kjer so hranjeni fizi~ninosilci zvoka. V sklopu Fonoteke bo v letu 2005obnovljen in za te aktivnosti tehni~no na novoopremljen posebenstudio (neko~ jebila to de`urna snemalnica,znana kot''{tirka'' – Re`ija/Studio04).Sodelavke arhivske slu`be —Iva Plemeniti, Vesna Kolarin Petra ^ervekTehnika Radia Maribor od leve proti desni:~etrta vrsta — Toma` Pir{, Marjan Kokol, Goran Glavi~i~, Nik [mon, Sa{o Romih, Matja` Arzen{ek, Branko Kosi, Slavko Hohnjectretja vrsta — Igor Ir{i~, Iztok Novak, Milan Ga~ar, Marko Gutman, Darko Vi{ni}, Stanko Mavher, Robi Pu~kodruga vrsta — Toma` [orli, [tefan Bencik, Sa{o Dobrovnik, Branko Koro{ec, Martin Mo`ina, Jo`e Keti{, Ivo Kos, Matej @unkovi~prva vrsta — Tin~ek Brada~, Zoran Perko, Darko Kukovi~, Davorin Zemlji~, Cveto Kitek, Janko Sla~ek, Borut Ple{ej