Mateja Dovjak, Roman Kunič - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v ...

2011/2 ARUvodnikLetos bo AR izšel v treh številkah: pridružila se mu botematska številka na temo 'kamen'. Ampak že pričujočavsebina kaže kar nekaj zanimivih razmišljanj.Profesor Vladimir Brezar razkriva zanimivo tematiko izboradolžine konstrukcijskih elementov. V članku Pragmatičnograditeljstvo ali sindrom 4 metrov govori o zgodoviniarhitekture, ki spremlja neprestane napore za premostitevvedno večjih razpetin in s tem vedno večjih prostorov. Večkot dvatisoč let takega razvoja je najti v vsaki zgodoviniarhitekture, ki obravnava monumentalne zgradbe, narejeneiz trdnejših in trajnejših materialov. Sindrom štirih metrovje pri tem prav poseben fenomen.Se ga izplača prebrati.Mladi kolega Srđan Nađ je z obiska v Združenih državahprinesel kar nekaj zanimivih podatkov. Razmišljanjeje združil v članku Mies van der Rohe in njegov vpliv navečstanovanjsko arhitekturo v Chicagu kjer razmišlja o delihvelikega arhitekta. trdi, da je že s samim hitrim ogledommesta možno ugotoviti, da so mnogi chicaški arhitektipovzemali idejo fasade ali zgolj vizualni videz objekta povzoru Miesove arhitekture. Nekateri so po njem posnemalikar celotno zasnovo stanovanjskega objekta.Tematika, ki se je - nekateri - vse bolj zavedamo in je bilaže večkrat obdelovana, je starost. Slovenija se stara, to jedejstvo. Ali arhitektura temu razvoju sledi? Boštjan Kerblerpostavlja kar nekaj ocen in predlogov v članku Pametnidom za samostojno in kakovostno bivanje starejših ljudi.Pravi, da postaja staranje prebivalstva zaradi naraščajočihstroškov za zdravstvene in socialne storitve vse večji izzivvseh razvitih družb. Vse bolj se zato pojavljajo zahteve, dabo treba za doseganje finančne vzdržnosti te storitve čimbolj racionalizirati. Eden od odzivov družbe na te problemeje zamisel, da bi bilo treba storitve prenesti v kraj bivanjastarejših ljudi. S tem se spreminja tudi arhitektura, ki temurazvoju sledi.Doktorantka Brankica Stojnić razmišlja o prevrednotenjumeja med javnim in zasebnim. Članek Redefining theBoundary: Multiple Realms of the Private and Publicin Modern Architecture odpira problematiko nekaterihključnih elementov, ki zamegljujejo razlike med tema dvemakategorijama. Pravi, da je za problematiko spreminjanjafizičnih mej ključnega pomena prav njeno razumevanje.Miha Praznik in Martina Zbašnik-Senegačnik se ukvarjataz ureditvijo izrabe energije in energij v hiši kot taki.Članek Analiza kvalitativnih parametrov za energijskoučinkovite hiše analizira mnoge primere zgradb različnihučinkovitosti, ki zavisijo od velikosti, števila prebivalcev,umeščenosti v prostor, od oblike in materialov. Pravita, daso se energijsko visoko učinkovite družinske hiše v Slovenijipojavile okrog leta 2005, bolj množično so začele nastajatišele leta 2008. Njihova energijska učinkovitost je različna,zato je preudarek pri izboru zanjo vse pomembnejši.Kolegica z Gradbene fakultete Mateja Dovjak in strokovnjakiz prakse dr Roman Kunič skušata osvetliti problematiko,ki smo jo v reviji AR imeli že pred leti: ozelenitev. ČlanekReševanje problemov urbanega toplotnega otoka in velikerabe energije z ozelenjenimi konstrukcijskimi sklopi stavbobstoječo problematiko razširja in jo nadgrajuje. Govori oozelenjenih strehah, o zunanjih stenah in o stavbnih ovojih.Pravita, da ozelenjeni konstrukcijski sklopi stavb v zadnjihletih pridobivajo na popularnosti. Predstavljajo pasivnetehnologije, s katerimi rešujemo probleme modernih mest ins tem pripomoremo k trajnostnem razvoju urbanega okolja.Preučujeta prispevek ozelenjenih konstrukcijskih sklopovstavb na reševanje urbanega toplotnega otoka in (pre)velikerabe energije v stavbah. To je predvsem za arhitekturo velikizziv.Člankov doktorantov še ni konec, v tej številki karprevladujejo. Mlada kolegica Sabina Jordan z mentorico,prof Martino Zbašnik-Senegačnik predstavljata analize invplive zasteklitev na dveh različnih, medsebojno povezanihnivojih, stavbi in stavbnem elementu. Govorita predvsemo zasteklitvi, ki je v današnji arhitekturi vse prevečkratproblem. V članku Analize in vplivi zasteklenega stavbnegaovoja je kar nekaj analitičnega razmišljanja. Analize nanivoju stavbe so izdelane na vzorcu visokih poslovnih stavb vSloveniji. Razmišljanje je pomembno predvsem za odločanjeza nove tovrstne gradnje.Eden boljših člankov je na vsak način Prepoznavanjerazpršene gradnje pri pripravi občinskih prostorskihaktov, ki se ukvarja s politiko, o kateri mnogo govorimo,a problematiko vse premalo zares poznamo. Zato je odzivprakse toliko pomembnejši. Mojca Furman Oman piše oodsotnost metodologije določanja razpršene gradnje, kizato povzroča neenotnost in konfuznost novih občinskihprostorskih načrtih, ki povsem različno obravnavajoposelitev podeželskega prostora.Maketa je ena najstarejših predstavitvenih tehnikarhitekture. V zgodovini se maketa ni dosti spreminjala,v zadnjih letih pa doživlja prelomne spremembe: nastopakot klasična maketa in kot navidezni prostor, ki ga lahkoodkrivamo po potrebi in preverjamo detajle, ki so bilinekdaj skriti vse do končne finalizacije. Luka Jančič in FedjaKošir v članku Maketa v digitalnem procesu načrtovanjaobravnavata uporabo maket v projektantskem procesuin osvetljujeta spremembe, ki jih v to polje vnašajo novidigitalni načini zasnove in izvedbe.Doktorantka, raziskovalka iz gospodarstva, Maša Pahor, seukvarja s prenovo. Trdi, da v Sloveniji prihaja do velikegarazkoraka med željami oziroma cilji in dejanskim stanjemna področju prenavljanja večstanovanjskih objektov.Izvedba celovitih prenov je, zaradi visokega zasebnegalastniškega deleža in finančne nezmožnosti lastnikov izrednoproblematična. Temu lahko pritrdimo.Tretja številka bo torej kamnita, v letu 2o12 pa bomo v prviobjavili tudi nastope na kongresih ter poročila o raziskavahv letu 2o11. Kar nekaj jih je in govorijo o odmevnosti našegaznanstvenega dela, ki je za raziskovalno področje nujno.Urednik2