OGLEDALO, Številka 65, 21. april.2008 - Občina Vojnik

Pisma bralcevUredništvo objavlja pisma bralcev posvoji presoji in v skladu z uredniškopolitiko, razen ko gre za odgovore inpopravke v skladu z Zakonom o medijih.Dolžina naj ne presega 30 vrstic, daljšeprispevke avtomatično zavrnemo. Dabi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljenas celotnim imenom, naslovom intelefonsko številko avtorja, na katerilahko preverimo njegovo identiteto. Vglasilu pismo podpišemo z imenom in spriimkom avtorja.V NAŠIH POTOKIH UMIRAŽIVLJENJE!V skladu s povabilom KS Vojnik k čistilniakciji na območju Globoč se je akcijeudeležilo 10 članov našega društva. Polanskoletni poplavi je potok Tesnica»okrasil« svoje brežine z razno raznimi»okraski« iz plastičnih vrečk, plastenk,pločevink ... Podobne situacije so biležal vidne tudi na drugih potokih, zato sočistilne akcije nujno potrebne. In kakose rešiti teh žalostnih pogledov na našepotoke?Jasno je, da je človek tisti, ki obremenjujenaravo z odpadki, ki jih odlaga kar obnaše potoke v upanju na poplavo, kibo te odpadke odnesla v neznano. Pravta isti človek se ne zaveda tega, da stakimi dejanji v naravi povzroča številneprobleme flori in favni. Živa bitja v našihvodah izginjajo, v grmičevju ob potokihje vse manj rac in ostalih ptic, plastičniodpadki, ki se nalagajo po brežinah in povejah, uničujejo tudi floro, ki je bila nekoč,ko smo se še lahko v naših potokih kopali,tako bogata in je bila njihov pravi okras.Žalostno situacijo lahko spremenimo samomi ljudje, ki smo del narave in se smatramoza inteligentna bitja. Za odpadke je v našiobčini zelo dobro poskrbljeno, saj obstajajomesta za zbiranje odpadkov, komunalnaslužba tedensko odvaža smeti in zato zadivje odlaganje odpadkov ni nobenegaopravičila. Kljub temu je še veliko takihjunakov, ki raje odpeljejo svoje smeti obpotok ali v gozd in s tem »prišparajo« nekajevrov, ne zavedajo se pa tega, da je naravis takimi dejanji storjena nepopravljivaškoda, ki se v evrih sploh ne da oceniti.Takim kršiteljem bi bilo potrebno naložitikazni, ki bi jih v prihodnje odvrnile odnerazumljivega ravnanja z naravo, ki namje že začela vračati mačehovski odnos donje.Rešitev tega problema verjetno ni vsankcijah, ampak v vzgoji naših otrok že vprvih razredih osnovne šole. Lep slovenskipregovor nam zgovorno pove, da kar seJanezek nauči v mladosti, to tudi poznejezna oz. uporablja v življenju. Čim prej selotimo tega, da ne bo prepozno!ODMEVI IZ DOLINE PODFLORJANOMJože ŽlausSpoštovana, gospa Agata in tokrat tudi– gospod Ciril! Čas, »ko se ptički ženijo«je dokončno mimo in rojeva se pomlad, pačeprav bo zima morda vmes še za kakšendan zamahnila s svojim repom. Prosim,brez nejevolje, ne bomo se pogovarjali ovremenu! Tokrat bi rad, da se pogovarjamopredvsem o pticah. Zakaj pa o pticah, bostarekla, saj vendar ne sodijo v dosedanjikontekst naših pogovorov!? O, pa še kako!Bom bolj natančen – govorili bomo le odveh pticah. O njih je namreč Ogledalopisalo že davnega leta 1999. Sta pozabilaali nista brala? Če le moreta, si preberitavsaj sedaj! V roke vzemita številko 18 inna strani 5 bosta našla naslov: »Prostorskiplan (PP) občine Vojnik ali kje je sokolselec«, jaz bom pa bralcem, ki tegaOgledala nimajo več, citiral samo nekajstavkov avtorja, ki je bil – nihče drug kot– »županov urbanist«. Takole je modroval:»Prostor je dragocena dobrina, za kateregapravimo, da smo ga podedovali od svojihočetov, da bi ga ohranili za svoje otroke invnuke.« Nato je nadaljeval, kako so v PP»v kar največji meri ohranili prvobitnostin lepoto naših naselij in ostalegaprostora.« Kot največji dosežek PP jenavedel obrtno cono ob regionalni cestina jugu naše občine in dodal, »da je obrtv skladu z usmeritvami občine, ki večjihindustrijskih kompleksov ne predvideva,in prav je tako.« Pozabil ni tudi omeniti,da smo »lahko ponosni, da je v našemprostoru toliko kulturnih znamenitosti,ki so zaščitene z občinskimi dokumenti,«zato se posegi ustrezno umeščajo v prostor.Pravi, da »patine kulturne dediščine panismo in ne bomo načeli«. Za konec paje še dodal: »In kje je sokol selec, ki semga navedel v naslovu? V Socki gnezdi. Inštorkljo imamo v Arclinu. Obe ptici stadel naravne dediščine našega prostora.Strokovnjaki so mi povedali, da sta pticipri izbiri prostora za gnezdo zelo izbirčni,hočeta in izbereta le najlepše in najboljše.Našli in izbrali sta ga v Občini Vojnik.«Pozor, dragi bralci, skrbno premislite, aliso res te besede po devetih letih »mesopostale«? Vi, gospod Ciril, pa mi povejte,ali boste šteli za nerganje, če Vas vprašam,kje »za vraga« je urbanistova štorklja?Že lani je ni bilo in tudi letos je še nisemvidel, ste jo morda Vi? In sokol selec, ješe v Socki? In kaj pomeni, če tudi njegani, mi znate odgovoriti? Ne obmetavajteme z nergačem, raje mi dajte argumentiranodgovor! Medtem ko ga boste iskali, panaj povem, da sem v 21. številki NT bralčlanek gospe Petek, da bodo pod štorkljinimgnezdom v dveh, treh mesecih zgradiliše semaforizirano križišče. Možnosti zapopravke oz. da bi zgradili krožišče, kar bipripomoglo k boljši pretočnosti prometa,so pa mimo, ker je menda le-temu v napotonadstrešek bližnjega soseda. Prosim!?Gospod Ciril, pa mi povejte, (Vas, gospaAgata, pa prosim, da ga primete za roko, dane bo podivjal!), kdo pa je izdal gradbenodovoljenje za nadstrešek in s čigavim»žegnom«? Ne recite mi, da so ga izdali»marsovci«! Da ne drezam še globlje, zakajje bilo sploh izdano?! Sicer pa se ne bomoprepirali zaradi (še) enega semaforja; čeže imamo dva, bomo imeli pa še tretjega,mar ne! Važna so predvsem nova delovnamesta – in teh bo v OIC kar 250 do 300,so svetniki pojasnili gospe Petek! Pravzanima me, kdaj bo nastopil trenutek, ko sebo teh 300 Vojničanov po končanem delu vOIC napotilo domov – predvsem peš in ponovem pločniku. Oni pa, ki te sreče (še) nebodo deležni, se bodo pa še naprej po polžje»cijazili« zaradi »štorkljastega« semaforjaže iz Škofje vasi, ali celo s Hudinje. Inmedtem, ko bodo ujeti v avtomobile insanjali o »zelenem valu«, pa bodo lahkolevo in desno opazovali, kaj od vseganapovedanega v PP se je uresničilo. Jasno,mnenja bodo deljena: eni bomo trdili, daso nas »nategnili« (kot že večkrat doslej),nasprotna stran pa bo dokazovala, da jevse v skladu z gospodarskimi usmeritvamiobčine. No, če je zares vse tako skladnos PP, zakaj pa potem štorklja ni v svojemgnezdu, saj je bila tako rekoč njegovamaskota? Odgovor je en sam samcat:edino nje niso mogli »nategniti«! Odšlaje, ker zase ni videla prihodnosti. Namestozelenih travnikov so se ji v njene višavebleščale strehe industrijskih hal. Ko bodozgrajene še preostale, se bo nemara iz njihcelo kadilo in bo smrdelo, česar danes,žal, še ne vemo. Vsekakor pa jo je odgnalže dosedanji hrup, ki ga prinaša s sebojOIC. In mi povejta, se bo še kdaj vrnila?Jaz pravim – nikoli! Daj Bog, da sem sezmotil!Edvard KrajncOgledalO 04/65 36 21. april 2008