OGLEDALO, Številka 65, 21. april.2008 - Občina Vojnik

Glasilo Občine VojnikŠtevilka 6521. april 2008Poštnina plačanapri pošti 3212 VojnikBalonarski festivalv VojnikuGlasilo Občine Vojnik • ‰tevilka 33 • 26. oktober 2002

atlastermaltoplotne črpalkeToplotna črpalka je naprava, ki s pomočjo 25%električne energije in 75% energije iz zraka, zemljeali vode pridobi visoko toplotno moč in ogreva vodoin prostore, ter omogoča hlajenje poleti.zrak - voda 8 - 18 kWdeluje do -15°Czemlja - vodavoda - voda 8 do 18 kWPrihranite nad 70% energije !!!- Razmerje učinkovitosti 1:41kW vložene energije za 4 kW toplotne moči- Učinkovito delovanje v vseh pogojihizkoriščanje različnih toplotnih virov- Visok izkoristek z uporabo talne vodeuporabljajte vodni vir, če je na voljoOGREVAJTE Z OBNOVLJIVIMI VIRIatlasSolarvakumski solarni sistemiSistem za ogrevanje sanitarne vode ogreva skorajbrezplačno. Vakumski kolektorji ogrevajo tudi prizelo nizki zunanji temperaturi, zato so odličen virtoplote tudi za ogrevanje prostorov pozimi.do 4 osebe - 200-litrki sistemdo 6 oseb - 300-litrski sistemPokrije nad 70% potreb !!!- Nizki stroški ogrevanjaporaba enaka porabi ene žarnice (50W)- Učinkovito delovanje v vseh pogojihvakumski kolektorji ogrevajo tudi pozimi- Vedno dovolj vroče vodevelika zaloga vode 200 ali 300 litrovKontakt v Vojniku041 324 173ogled in ocena investicijeAtlas Trading d.o.o.Teharska c. 4, Celjetel. 03 425 54 00fax 03 425 54 15gsm 051 612 935info@atlas-trading.siwww.atlas-trading.siOgledalO 04/65 2 21. april 2008

Gospodarstvo - komunalaje v velikosti cca 20 m x 60 m aktiviral narelativno strmem travnatem pobočju prinovem še ne dograjenem stanovanjskemobjektu pri Koštomaj. Pri plazu je bilopotrebno takoj preprečiti dotoke meteornevode na vplivno območje plazu. Pričiščenju plazu se je odstranila zemljina izizrivnega roba ter na novo pozidala zalednastena stanovanjskega objekta. Na samemplazišču se je odstranilo viška zemljineter na pobočju za objektom izvedlo nižjizemeljski nasip, ki bo začasno ščitil objektpred morebitnimi novimi zdrsi zemljinein predvsem meteornimi in izvirnimivodami iz območja plazu. Za zavarovanjestanovanjskega objekta pred morebitnimnovim plazenjem se je zabilo v zemljino60 kom. železnih pilot v dolžini 4 m.Plaz pod krajevno cestoza HomecTa plaz je ogrožal krajevno cestoHomec. Odlomni rob plazu je segal vcestno telo in ogrožal prevoznost instabilnost ceste. Plaz v velikosti cca 20 mx 15 m se je aktiviral na relativno strmempobočju pod krajevno asfaltirano cesto vHomcu. Pri sanaciji plazu je bilo potrebnourediti odvodnjavanje ceste in postavitikamnito zložbo.Boštjan Švabsanacijo stropnih konstrukcij (lesene stropnekonstrukcije, sidranje ojačitvenih estrihovnad lesenimi in obokanimi stropnimikonstrukcijami), sanacijo strešne kostrukcije;- stolp: sanacijo temeljev, sanacijo nosilnihzidov, povezovanje objekta, sanacijo stropnihkonstrukcij, lesene stropne konstrukcije,sidranje ojačitvenih estrihov nad lesenimi inobokanimi stropnimi konstrukcijami ter tlačneplošče nad SB stropnimi konstrukcijami.Dela se nadaljujejo z demontažoin montažo novih oken, obdelavosimsov in končajo z obnovo fasade.Kljub temu, da je graščina Sockav državni lasti, si iz leta v letoprizadevamo in stimuliramo Ministrstvoza kulturo, da namenja sredstva zatako pomemben spomenik kulturnedediščine, kot je Graščina Socka.Upamo, da nam bo tudi v bodoče uspelopridobiti še kakšna nepovratna sredstva.OBNOVA GRAŠČINE SOCKAPripravila: Vesna PotekoObčina Vojnik je v letu 2007 sklenilapogodbo o sofinanciranju spomeniškovarstvenega projekta v letu 2007 za objekt»Graščina Socka« v vrednosti 250.375 EUR.S projektom obnove smo začeli takoj inobjavili javno naročilo za izbiro izvajalcadel. Na javni razpis sta se prijavila dvaponudnika. Izbrani ponudnik, Gradbenopodjetje Bežigrad Ljubljana, je z delina graščini pričel v mesecu oktobru injih nadaljuje še v letošnjem letu.Pod nadzorom podjetja Navorin strokovnim nadzorom Zavoda zakulturno dediščino Slovenije – Območneenote Celje je izvajalec takoj pričels sanacijo južnega trakta in stolpa.V prvi fazi obnove graščine so delazajemala: - južni trakt: sanacijo temeljev,sanacijo nosilnih zidov, povezovanje objekta,MALEISITLNENAPRAVEOD3DO200PEROTO, podjetje za predelavo intrženje,d.o.o.,Gorikaulica150,9000MURSKASOBOTAKontakt:02/5252249Prodajamalihistilnihnapravod3do 200 PE po ugodnih cenah. Podogovoru vam dostavimoprospekteinponudbo.Nudimo:Svetovanje pri nakupu in dostavaMNnadogovorjenolokacijo.ObinaVojniksofinancira50%vrednosti investicije oz. najve do2.000Eur.Slika:SkicaistilnenapraveVabimo vas, da se udeležite brezplačnega predavanja o malih čistilnih napravah, ki gabo izvedlo podjetje Roto d.o.o. v dvorani Kulturnega doma Vojnik , v soboto 10.5.2008 ob10.00 uri. Predavanje zajema predstavitev čistilne naprave (vkop, zakop, zagon), prikazdelovanja MČN do 4 PE na konkretnem primeru in svetovanje. Predavala bo ga. Petra Marič,strokovnjak na področju »Program voda.«Prosimo Vas, da udeležbo potrdite na tel. št.: 02 52 52 249 pri Vesni Kavaš do 8.5.2008.OgledalO 04/65 6 21. april 2008

Inšpekcijska službaIZVRŠEVANJE NADZORANAD UPORABO PESTICIDOVV glasilu Občine Vojnik Ogledalo št. 64,z dne 21. 2. 2008, je bil objavljen Javni pozivnašemu organu glede izvrševanja nadzoranad uporabo pesticidov in drugih zdravjuškodljivih snovi na območju Občine Vojnik.Medobčinski inšpektorat ObčinDobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice,Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče opravljanaloge izvajanja inšpekcijskega nadzorstvana področjih, ki jih urejajo predpisi občinustanoviteljic in ni pristojen za nadzornad uporabo pesticidov ter ne moredati odgovora na v pozivu zastavljenavprašanja, zato smo vaš poziv posredovalina Ministrstvo za zdravje, Ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoin na Ministrstvo za okolje in prostor.Ministrstvo za zdravje nam je velektronski pošti dne 5. 3. 2008 posredovalonaslednji odgovor: »Zdravstveni inšpektoratRepublike Slovenije nima pristojnosti zanadzor nad vprašanji uporabe pesticidov inproblematike v zvezi s to uporabo, kot jenavedena v glasilu Občine Vojnik. Nadzornad uporabo pesticidov in problematike,povezane z nepravilno uporabo pesticidov,opravljata pristojna inšpektorata Ministrstvaza kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoin Ministrstva za okolje in prostor.«Tudi s strani Ministrstva za okoljein prostor smo preko elektronske poštedne 12. 3. 2008 prejeli odgovor, da topodročje ne sodi v njihovo pristojnost.S strani Ministrstva za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano, kot pristojnegaza to področje, pa smo prejeli odgovor,katerega vam posredujemo v celoti.Nataša Kos,komunalno-cestna inšpektoricaInšpektorat RepublikeSlovenije za kmetijstvo,gozdarstvo in hranoodgovarja.Dne 5. 3. 2008 je Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejelovaše vprašanje glede izvrševanje nadzoranad uporabo pesticidov. Zadevo je odstopilov reševanje Inšpektoratu za kmetijstvo,gozdarstvo in hrano dne 13. 3. 2008. Vnadaljevanju vam posredujemo odgovor.Nadzor nad uporabo fitofarmacevtskihsredstev v skladu s pooblastili iz Zakonao fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. l.RS, št. 35/2007) opravlja kmetijskainšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorataza kmetijstvo, gozdarstvo in hrano(IRSKGH) na Ministrstvu za kmetijstvogozdarstvo in prehrano (MKGP). Priuporabnikih fitofarmacevtskih sredstev(FFS) nadzira vodenje evidenc o uporabiFFS, ki jih mora v skladu s Pravilnikom odolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskihsredstev (Ur. l. RS, št. 62/2003, 5/2007 – vnadaljevanju Pravilnik) voditi vsak tržnipridelovalec, nadalje kontrolira ali imauporabnik potrdilo o pridobitvi znanja izfitomedicine in ali uporablja FFS v skladuz navodili za uporabo in podzakonskimiakti. Kmetijska inšpekcija preverja tudinačin shranjevanja FFS in odpadnih FFS,ali uporabnik poseduje neregistriranasredstva in ali ima naprava za tretiranjeznak o pregledu, ki zagotavlja, da je napravapregledana in izpolnjuje predpisane pogoje.Kmetijska inšpekcija vsako leto v skladuz letnim programom vzorči kmetijskepridelke rastlinskega izvora in tla naostanke fitofarmacevtskih sredstev.Vzorčenje kmetijskih pridelkov jedel evropskega monitoringa, ki ga jeEvropska unija uvedla z namenom, dase vzpostavi sistem, ki bo omogočaloceno prehranske izpostavljenostifitofarmacevtskim sredstvom. Rezultatiso javnosti dostopni na internetnih stranehMKGP. Vzorčenje tal kmetijska inšpekcijaopravlja na vodovarstvenih območjih inna območjih, kjer so podzemne vode popodatkih državnega monitoringa močnejeobremenjene z ostanki fitofarmacevtskihsredstev. Vodovarstvena območjaso določena z vladnimi uredbami inobčinskimi odloki. Nadzor nad občinskimiodloki ni pristojnost kmetijske inšpekcije.Obveščanje o uporabi FFS je obveznole v primerih, ki so navedeni v 5. členuPravilnika. Uporabniki FFS, katerih parcelemejijo na vrtce, šolo, otroška in športnaigrišča, zdravstvene ustanove, domoveupokojencev ali druge podobne objekte,morajo najmanj 24 ur pred uporabo FFSo tem pisno obvestiti tamkajšnjo upravoobjekta. V obvestilu mora biti navedenotrgovsko ime FFS, način, datum inpredvidena ura tretiranja. Traktorskepršilnike in motorne nahrbtne škropilnice jetreba uporabljati v oddaljenosti najmanj 20m od čebelnjaka, zgoraj omenjenih objektovali stanovanjskega objekta ter njihovihfunkcionalnih zemljišč, kjer se zadržujejoljudje ali gojijo kmetijski pridelki.Uredba o izvajanju delov določenih uredbSkupnosti glede uradnega nadzora inobveznosti nosilcev dejavnosti v primarniproizvodnji živil in krme (Ur. l. RS,št, 120/2005) daje kmetijski inšpekcijipooblastila za nadzor higienskih pogojev vprimarni pridelavi živil rastlinskega izvora.V ta namen se kontrolirajo higienskipogoji pri primarnih pridelovalcih injemljejo vzorci kmetijskih pridelkovrastlinskega izvora glede vsebnostionesnaževal, kot so težke kovine, nitrati,mikotoksini in mikrobiološki parametri.Kontrolo nad ekološko pridelavo oziromapredelavo ekoloških kmetijskih pridelkovoziroma živil in izdajanje certifikatovv skladu s predpisi, ki urejajo ekološkekmetijske pridelke oziroma ekološkaživila, izvajajo organizacije, ki so pravneali fizične osebe in ki jih na podlagi vlogez dokazili o izpolnjevanju tehničnihin organizacijskih pogojev, z odločboimenuje minister za kmetijstvo. Pridelavain izdajanje certifikatov mora potekati popravilih, ki jih določata Uredba Sveta št.2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskihproizvodov in označevanju tovrstnopridelanih kmetijskih proizvodov in živilter Pravilnik o ekološki pridelavi inpredelavi kmetijskih pridelkov oziromaživil. Nadzor nad delovanjem organizacijeza kontrolo opravljata inšpekcija zakontrolo kakovosti kmetijskih pridelkovin živil ter kmetijska inšpekcija.(Pripravila: Martina Jaklič, univ. dipl. ing.agr., inšpektorica-svetnica)Matjaž Kočar, dr. vet. med.,glavni inšpektor21. april 2008 7 OgledalO 04/65

Strokovne službe občineRAZPIS UGODNIH POSOJILOBČANOM ZA NALOŽBEV STANOVANJSKEOBJEKTE IN NAPRAVE,POŠKODOVANE V LANSKEMNEURJU S POPLAVAMIJavni razpis za kreditiranje okoljskihnaložb občanov na območjih, prizadetihv neurju (z oznako 37OB07B), kije bil objavljen 19. oktobra lani zveljavnostjo do 31. marca letos,je podaljšan do 30. junija 2008.Razpisana so brezobrestna posojila zoprostitvijo plačila stroškov, povezanih skreditom, za občane, ki nameravajo izvestieno od okoljskih naložb v stanovanjskeobjekte in naprave, poškodovane v lanskiujmi s poplavami. Nastanek in obsegškode se ugotavlja na podlagi Ocene delneškode (Obr. 4), predložene s strani UpraveRS za zaščito in reševanje. Posojilo selahko odobri največ do trikratnika takoizkazane škode in ne več, kot znašajopriznani stroški naložbe. Najvišji znesekkredita je 20.000 EUR, najnižji pa2.000 EUR, z odplačilno dobo do 10 let.Posojilo lahko pridobi občan, ki imastalno prebivališče na naslovu objekta,kjer se bo naložba izvedla, in je njegovlastnik, ali pa ožji družinski član oziromanajemnik, z lastnikovim soglasjem.Naložbe, ki jih lahko upravičenec izvede spomočjo tega posojila, so:vgradnja solarnih sistemov ali sistemovna lesno biomaso, za ogrevanje prostorovoziroma sanitarne vode;priklop na omrežje daljinskega ogrevanjana lesno biomaso;vgradnja oken in vrat z ustrezno nizkotoplotno prehodnostjo;ustrezna toplotna izolacija zunanje lupinestanovanjskih objektov;nakup energijsko učinkovitih velikihgospodinjskih aparatov;namestitev naprav za mehansko, kemičnoin biološko čiščenje pitne vode;zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, kjerjavna oskrba ni predvidena.Povzela: Petra Pehar ŽgajnerREGIONALNI CENTERZA RAVNANJE Z ODPADKICELJE - FAZA IIMehansko-biološka obdelava odpadkov,Termična obdelava komunalnihodpadkov ter Toplarna Celje.Regionalni center za ravnanje z odpadkiCelje je celovit projekt za sodobno inokolju prijazno ravnanje z odpadki.V njem sodeluje 24 občin Savinjskeregije, ki zajema 250.000 prebivalcev,med njimi tudi prebivalce Vojnika.Odpadki, ki jih dnevno proizvajamov naših domovih, službah in drugod,postajajo vedno večji problem, a hkratitudi priložnost. Odpadke lahko namrečv določenem delu koristno izrabimo inprecej razbremenimo okolje. Z gradnjoRegionalnega centra za ravnanje z odpadkiCelje se bo doseglo več dolgoročnihciljev. Povečala se bo ponovna uporaba,obdelava in predelava odpadkov vuporabne surovine in sestavine, ki okoljuniso nevarne. Saj kljub učinkovitemuločenemu zbiranju komunalnih odpadkovše vedno ostane precejšen del, ki seodloži na odlagališču. Mehansko-biološkaobdelava preostanka mešanih komunalnihodpadkov je namenjena zmanjšanjukoličin odloženih odpadkov na najboljekonomičen in okoljsko sprejemljiv način.Odpadki se bodo izkoristili za pridobivanjeenergije, tako bo na odlagališča potrebnoodložili minimalni preostanek odpadkov.Predvideni tehnološki postopek omogočaproizvodnjo toplotne in električneenergije z energijsko izrabo lahke frakcijepreostanka komunalnih odpadkov inodstranjevanje blata iz čistilne naprave.S Toplarno Celje bomo dosegli večpomembnih ciljev. Za 65 odstotkov bomozmanjšali količino odloženih odpadkov naodlagališču v Bukovžlaku. Na ekološkoprimeren način bo rešen problem blataiz komunalne čistilne naprave. Pridobilibomo toploto, ki jo bomo izkoriščaliza proizvodnjo elektrike in kot dodatenvir za ogrevanje vzhodnega dela Celja.S takim pristopom bomoobvladovali odlaganje komunalnihodpadkov v 24 občinah Savinjskeregije naslednjih 30 do 50 let.Regionalni center za ravnanje z odpadkiCelje je obsežen projekt. Prva faza zajemaveč objektov in tehnoloških postopkov ternovo odlagališče za preostanek odpadkov.V drugi fazi se bo gradilo objekteMehansko-biološke obdelave odpadkovin Toplarne Celje. Investicijska vrednostdruge faze znaša skoraj 30 milijonovevrov. Investitor projekta je Mestnaobčina Celje, izvedbo pa poleg 24občin Savinjske regije sofinancirata tudiRepublika Slovenija in Evropska skupnost.Več na www.rcero-celje.si, Povzela: B. M.OgledalO 04/65 8 21. april 2008

Strokovne službe občineVODOVOD FRANKOLOVOSKLEPIsestanka glede nepodpisanih pogodb inreševanja drugihnerešenih vprašanj v zvezi z vodovodnimsistemom Frankolovo,ki je bil v ponedeljek, 24. septembra 2007,ob 20. uri v sejni sobi Občine VojnikPrisotni: župan Benedikt Podergajs, DušanHorvat, Peter Oprčkal, Milan Dečman,Janez Karo, odvetnik Marjan Feguš, JelkaGregorc in Maja Čagalj GodecNa osnovi sklepa, sprejetega na 8. redniseji Občinskega sveta, je bil sklicansestanek glede nepodpisanih pogodb inreševanja drugih nerešenih vprašanj navodovodnem sistemu Frankolovo. Sprejetiso bili naslednji sklepi:1. Vodovod je bil nujno potreben.2. Potrebno ga je bilo financirati iz različnihvirov, zato so bili k temu pozvani tudikrajani na lokaciji predvidene izgradnjevodovoda.3. Občina je dolžna zagotavljatienakopravnost občanov tako po možnostipriklopa na javni vodovod, kot tudi poplačilu sofinanciranega deleža krajanov.4. Terjatve občine do krajanov so zastarale,predvsem zato ker občina tovrstnih zadevpraviloma nikoli ne rešuje po sodni poti,ampak v smislu korektnega dialoga.5. Vsem, ki so poravnali obveznosti popogodbi, Občina Vojnik to prizna kotnjihov vložek pri izračunu komunalnegaprispevka, za neplačnike pa je v končnemizračunu njihov strošek višji, kot bi bil poprvotni pogodbi za vodovod. Več kot 80 %krajanov je svojo obveznost po pogodbiporavnalo, nekateri pa to storijo še danes.6. Ni korektno, da so nekateri plačali,drugi pa ne, nekateri pa celo pogodbe nisopodpisali.7. Občina bo vse neplačnike vodila naposebnem seznamu, ne bo pa sprožilasodnih postopkov.8. Vodovod bo predvidoma zaključen vletu 2008.Spoštovani,Peter Oprčkalv imenu odbora se želim vsem, ki kakorkoli sodelujete pri izgradnji infrastrukturein varovanju okolja (ali z lastnimi vlaganji,ali z delom, ali s korektnim odnosom dolastniške, mejne in druge problematike),iskreno zahvaliti. Zahvaljujem se tudiza vaše razumevanje, da je prostor, vkaterem živimo, prepleten ne samo zrazličnimi komunalnimi vodi, ampak tudiz medsebojnimi odnosi, oboje pa prispevah kakovosti življenja v naši občini.Predsednik Odbora za okolje in prostor :Peter OPRČKALOBNOVA KAPELPozivamo vse občane, ki v letu 2008že izvajate ali nameravate obnavljatikapele, da do 18. 8. 2008 pošljete vlogeza sofinanciranje teh del. Pisne vlogelahko oddate osebno v tajništvu ObčineVojnik v času uradnih ur ali pošljetepo pošti na naslov: OBČINA VOJNIK,Odbor za družbene dejavnosti, Keršova8, 3212 VOJNIK. V obeh primerihmorajo biti v zaprti ovojnici s pripisom»NE ODPIRAJ – OBNOVA KAPEL«.Vloge se bodo obravnavale na eni izmedsej Odbora za družbene dejavnosti vmesecu septembru. Odobrena sredstva sebodo vlagateljem nakazala po predložitvidokazil o končanih delih, vendar se morajokoristiti do konca leta 2008. Vlagatelji,ki so v ta namen že prejeli sredstva izproračuna, zanje ne morejo več kandidirati.Odbor za družbene dejavnostiVRAČILOVLAGANJ V JAVNOTELEKOMUNIKACIJSKOOMREŽJEKomisija za vračilo vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje pri ObčiniVojnik obvešča vse upravičence za vračilovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežjeo aktivnostih, ki potekajo preko državnegapravobranilstva. O vseh zahtevkih zavračilo vlaganj, kakor tudi o zahtevku, ki gaje v imenu končnih upravičencev, dne 31.5. 2004 vložila Občina Vojnik, bi državnopravobranilstvo moralo po njihovempredvidevanju odločiti do konca leta 2007.Kljub tem predvidevanjem tervečkratnim telefonskim klicem in pisnimurgencam državno pravobranilstvo dokonca leta 2007 svojih predvidevanjni uresničilo, niti ni podalo nobenegauradnega odgovora, s katerim bi določilorok, do katerega bo o zahtevkih odločilo.Komisija za vračilo vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje pri ObčiniVojnik je ponovno v začetku leta 2008posredovala pri državnem pravobranilstvuza čim prejšnjo odločitev o zahtevku zavračilo vlaganj. Končno nam je uspelo, dase je zadeva premaknila naprej. V mesecumarcu 2008 je prispela prva poravnava zaen del Krajevne skupnosti Nova Cerkev(za telefonske naročnike po pogodbah,sklenjenih s Krajevno skupnostjo NovaCerkev po letu 1992). Vse upravičence bomopisno obvestili in z njim sklenili poravnavotakoj, ko bo Občina Vojnik prejela na svojračun sredstva od Slovenske odškodninskedružbe (rok po pogodbi je 60 dni od prejemaporavnave, katero je prejela Slovenskaodškodninska družba od državnegapravobranilstva, poslana je bila 18/3-2008).Občinska uprava Občine Vojnik inKomisija za vračilo vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje pri ObčiniVojnik bo še vnaprej izvajala vse aktivnostiv zvezi s posredovanjem državnemupravobranilstvu za čim prejšnjo odločitevo zahtevku za vračilo vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje, oziromanadaljevanju še za preostale upravičence vKS Nova Cerkev, kakor tudi v KS Vojnik inKS Frankolovo. O vseh bistvenih zadevahin rezultatih svojih aktivnostih in rešitvahvas bomo sproti obveščali, osebno in prekoglasila Ogledalo.Milan DEČMAN,predsednik komisije ZVVJTOOBVESTILO ZAPRIDOBITEVKONCESIJE –pokopališče v VojnikuObčinska uprava Občine Vojnikobvešča, da je na internetni straniwww.vojnik.si in v Uradnem listu št.36, z dne 11. april 2008 objavljenJavni razpis za podelitev koncesijeza izvajanje gospodarske javneslužbe za urejanje pokopališč terpokopališke in pogrebne dejavnostina pokopališču v Vojniku. Ponudbez zahtevanimi prilogami morajona sedež Občine Vojnik prispetinajkasneje 14. 5. 2008, do 11. ure.M. S.21. april 2008 11 OgledalO 04/65

IntervjuFRANCI PLIBERŠEKrokih. Delo poteka seveda bolj logističnousklajeno in vsi MIK-ovci smo sedaj na enilokaciji. To je zagotovo prednost. Pa tudiokolje, v katerega smo prišli, je izrednoprijazno, mi pa se seveda trudimo, da vseto na nek način povrnemo.Dobitnik gospodarskega oskarja inNAJ Celjan 2008 prihaja iz VojnikaKakšno je bilo vaše otroštvo in kje stega preživeli?Otroštvo sem preživljal v Gajih,kjer sem kasneje tudi ustanovil podjetjeMik Celje in postavil prve pisarne. Donedavnega sem z ekipo ustvarjal čistopoleg naše hiše in moje mame, ki je MIKovcemna oddelku okvirjev vsako jutroskuhala čaj in kavico, meni pa kosilo. Todanes v Vojniku malce pogrešam. Spominina otroštvo so prijetni in vezani na mamo,ki je bila zelo skrbna. Privzgojila mi jevrednote, ki so zame še danes pomembnein jih skušam prenesti na svoje otroke intudi na sodelavce. Sicer pa sem si prvedelovne izkušnje pridobil že zelo zgodajz obiranjem hmelja in borovnic. Tako semsi plačeval šolanje in se seveda navadildelati. Danes mi tako ni nič težko.Kje se je začela vaša uspešna poslovna pot?Leta 1987 sem odprl s. p., podjetje MikCelje pa je bilo uradno ustanovljeno leta1990. Takrat sem izdeloval ladijski podin uvažal letvice za uokvirjanje slik. Istoleto so se že pokazali rezultati in zrasla jeprva pisarna ter skladišče. Istega leta semse s svojim programom in z ženo Adrijano,prvo sodelavko MIK-a, predstavil nasejmu in dobil prvo nagrado za izdelavounikatnih ur, katere je podpisal slikarZoran Ogrinc. 23. aprila 1998 pa se jezgodil preobrat. Izpod proizvodne linije jenastalo prvo MIK-ovo PVC okno. Prvemuje sledilo drugo in tretje, vse do danes, kolahko dnevno izdelamo 600 oken. A od leta1998 pa do danes je bilo narejenih še karnekaj korakov in čez nekaj dni praznujemo10. obletnico izdelave oken. Pripravljamopravo zabavo za naše stranke, prijatelje,sodelavce in Vojničane. Čez cel dan se bodogajalo marsikaj, tako da bralce vabim vnašo družbo.Pred časom ste prejeli nagrado zaizjemne gospodarske dosežke, kaj čutite obtem?Nagrada je zagotovo velik kompliment.Je dokaz, da sem v vseh teh letih stopal popoti, ki je vodila v pravo smer. Marsikajsmo doživeli in velikokrat je bilo tudi težko,a se je izplačalo. Nagrada je toliko boljpomembna, ker je rezultat celostnega dela.Ne gre le za poslovne rezultate, temvečtudi za odnos do okolja, za zaposlovanje,marketing, za celoten utrip, ki zaznamujenaše podjetje.Vaše podjetje je sedaj v novih prostorih,kakšna pridobitev je to zanj?V prvi vrsti je to pridobitev v smislukoličine in kakovosti dela. Sedaj lahkonamreč izdelamo do 600 oken na dan, karje enkrat več kot v starih prostorih. Našestranke tako svoja okna dobijo v krajšihNe moremo mimo dejstva, da ste velikljubitelj športa. Zaupajte nam nekaj otem.Rad imam akcijo, hitrost, disciplino,moč ... Vse to združuje šport, vse to jepotrebno tudi za uspešnega podjetnika.Šport pa podpiram tudi zato, ker smatram,da mu je potrebno dvigniti ugled inpopularnost, saj se tako predstavljamo vtujini. Še pomembnejše kot to pa je, da souspešni športniki zgled mladim, ki se pravzaradi posameznikov odločijo, da bodo tudisami, namesto na ulici, prosti čas preživelina športnih igriščih. V današnjih časih jeto izrednega pomena, ki se ga nekaterapodjetja premalo zavedajo.Pravijo, da za uspešnim moškim stojiuspešna ženska – žena. Kako je to privas?Brez moje žene Adrijane bi seveda težkozgradil tako uspešno poslovno kariero inimel hkrati urejeno družino. Na srečo selahko pri skrbi za otroke res naslonim nanjo,saj mi čas med tednom ne dopušča, da biga prav veliko preživel z njimi. Vikendiso sicer naši, vendar se takrat posvečamokakovostnemu preživljanju prostega časa,manj pa vsakdanjim opravilom.Vaše sporočilo bralcem časopisaOGLEDALO.Vabljeni 23. aprila 2008 na 10.obletnico MIK-ovih oken. Pripravljamoštevilne nagrade, športne igre in koncertskupine Turbo Angels. Vse to je dariloMIK-a okolju, v katerem delamo, inposameznikom, ki so pomagali zgraditiMIK-ovo zgodbo.Kakšna zaključna misel po vašipresoji.»Ne škoduj drugim, če jim ne morešpomagati,« je moto, ki me spremljapovsod. Če bi se po njem ravnali vsi, bilahko bil svet precej bolj prijazen.Pripravil: Simon StagojOgledalO 04/65 12 21. april 2008

Krajevne skupnostiKRAJEVNA SKUPNOSTVOJNIKAKCIJA ČIŠČENJA OKOLJAPo nekaj dneh negotovosti, saj nas ješe teden dni pred čistilno akcijo presenetilpomladanski sneg, je bila sobota, 29.marca, lep sončen dan, ki je kar klicalv naravo. Pa ne samo na sprehod,ampak tudi k čiščenju vsega tistega,za kar nekateri ne vedo, da tja ne sodi.Ob pol osmih do osmih zjutraj smose zbirali pred občinsko zgradbo. Pogledna množico ljudi v škornjih in delovnihoblekah je bil lep in vzpodbuden. Nekaterimimoidoči, ki niso vedeli ali pa nisohoteli vedeti za čistilno akcijo (obvestiloje namreč dobilo vsako gospodinjstvo),so spraševali, ali je kakšna prireditev.Zbrali smo se vinogradniki, ribiči, nekajplanincev, člani turističnega društva, patudi nekaj tistih, ki niso člani društva,pa so vseeno prišli. Sobotne akcije se jeudeležilo preko 70 udeležencev, sicer paje okolje čistilo okrog 180 udeležencev.Pogrešali smo člane društva upokojencev,zveze borcev in tudi ostale člane nekaterihdruštev, kajti vedeti je potrebno, da smo vsepisno povabili, da se nam pridružijo v akciji.Planinsko društvo je ta dan organiziraloizlet, zato so se dogovorili, da bodo akcijoizpeljali naslednjo soboto, to je 5. aprila,česar smo zelo veseli, pa tudi dela smojim še nekaj pustili. Krajani Višnje vasi,Ivence, Globoč, Ilovce, Jankove, MalihDol so vsak na svojem terenu organiziraličiščenje odpadkov ob vodotokih,cestah in še kje, za kar se jim v imenukrajevne skupnosti iskreno zahvaljujem.Je pač tako, da nam okolja ne bonihče počistil, saj smo si ga samionesnažili z odlaganjem odpadkov.Verjetno je še kje kakšno smetišče, kiga bodo v prihodnjih dneh pospravililjudje ali občinski komunalni delavci.Menim, da so takšne čistilne akcije potrebne,predvsem pa koristne, saj se odstranijoodpadki, ki v naravo ne sodijo. Le-takobomo lahko živeli v čisti naravi, največk temu pa vsekakor pripomoremo sami.Mirko Krašovec,predsednik Sveta KS VojnikKRAJEVNA SKUPNOSTNOVA CERKEVČISTILNA AKCIJAV naši krajevni skupnosti je čistilnaakcija potekala od 25. do 29. marca2008. V ta namen so bili na posameznihlokacijah postavljeni večji in manjšikontejnerji, kamor so lahko krajaniodložili večje kosovne odpadke.V soboto, 29. marca 2008, paso združili moči člani Turističnegadruštva in društva Izvir Nova Cerkev,Prostovoljnega gasilskega društva NovaCerkev in Lemberg, Smučarskega društvaVizore, Športnega društva in Športnokolesarskega društva iz Nove Cerkve,Kulturnega društva Nova Cerkev inSocka, učenci in učitelji Podružničneosnovne šole Socka in Nova Cerkev zotroci in vzgojiteljicami Vrtca MavricaVojnik, posamezni krajani ter lastnikizemljišč. Predhodno so se na sestankudogovorili in odločili, da bodo v letošnjičistilni akciji poudarili čiščenje vodotokovHudinje (od Šeška do Nove Cerkve) inDobrnice (od Lemberga do Nove Cerkve).Akcija je potekala od 8. do 15. ure. Članidruštev in organizacij, krajani in lastnikizemljišč so z združenimi močmi odstraniliekološko moteče predmete ob vodotokih,sodelovali s svojimi traktorskimi prevoziza odvoz odpadkov (Simon Božnik izHrenove, Gregor Majcen iz Polž), učenci,učitelji, otroci in vzgojiteljice pa so čistiliokolico šol, igrišč in šolske poti. V akcijije sodelovalo preko 130 udeležencev terpreko 140 učencev in otrok z učitelji invzgojiteljicami, ki so napolnili kar lepoštevilo vreč s smetmi. Udeležba je bilazadovoljiva, lahko pa bi bila še večja, sajso urejeno, čisto in zdravo okolje, čistevode in zrak naše bogastvo, ki nam ga jepoklonila narava. Zato upamo, da bomo misami poskrbeli za ohranjanje in čuvanjenarave in naredili še več na tem področju.Vsem, ki ste si vzeli čas insodelovali, se lepo zahvaljujemo zželjo, da se boste takšne in podobnihakcij udeležili tudi naslednje leto.M. H.DELO KRAJEVNE SKUPNOSTIKrajevna skupnost Nova Cerkev siprizadeva, da se v proračun ObčineVojnik vključi čim več investicij v KS.V proračunu za leto 2008 so polegostalih investicij zajeta tudi sredstva zaasfaltiranje krajevnih cest, ki so v planuvrstnega reda asfaltiranja cest v KS. Prvoasfaltiranje se predvideva v mesecu majuin to tiste ceste, ki so po planu iz leta2007 ostale neasfaltirane zaradi močnegadeževja z neurjem in poplavo na območjucelotne Občine Vojnik v septembru 2007.Sredstva so se namreč porabila za odpravoteh posledic. Ostale predvidene investicije,ki so potrjene v proračunu za leto 2008, sebodo izvajale po planu preko celega leta.Slavko JEZERNIK, predsednik Sveta KSNova Cerkev21. april 2008 13 OgledalO 04/65

Krajevne skupnostiKRAJEVNA SKUPNOSTFRANKOLOVOAktivnosti KS Frankolovoza leto 2008VODOVODSvet Krajevne skupnosti Frankolovose že nekaj let ukvarja s problematikooskrbe s pitno vodo v naseljih Stražica,Straža, Lindek, Brdce in Lipa. Za območjeStražice in Straže je pripravljena tehničnadokumentacija, prav tako služnostnepogodbe za overitev, kar je pogoj zapridobitev gradbenega dovoljenja.Pomembno je tudi, da so zagotovljenafinančna sredstva, zato bo v mesecu majuobjavljen javni razpis za izvedbo del. Vpoletnih mesecih pričakujemo začetek delna izgradnji vodovoda Stražica, Straža. Zaostala omenjena območja bomo poskušalinajti najugodnejše rešitve skupaj s krajani,Občino Vojnik in upravljavci vodovoda.CESTERežijski odbori za pripravo cest predasfaltiranjem pridno pripravljajo svojeodseke in nestrpno pričakujejo preplastitevs črno podlago. V lanskem letu nismov Občini Vojnik asfaltirali cest, ki so navrstnem redu po posameznih krajevnihskupnostih. Zaradi tega smo se na Odboruza okolje in prostor ter komunalo odločili,da bomo v prvi polovici letošnjega letaizvedli asfaltiranje cest po planu krajevnihskupnosti. Svet KS pričakuje, da režijskiodbori čim hitreje pripravijo svoje odsekedo asfaltiranja.V prvi polovici leta bomo sanirali inpokrpali tudi najnujnejše poškodbe naasfaltnih površinah, ki jih je vsako letoveč.POKOPALIŠČAV Črešnjicah smo končno uspeli v dvehletih izvesti širitev pokopališča, skupaj zObčino Slovenske Konjice. Dela na temprojektu so v grobem končana, potrebnoje zagotoviti še nekaj finančnih sredstevza dostopne poti med grobovi. Po izvedbiomenjenih del bo možen pokop na novemdelu pokopališča.Krajani Črešnjic in širše okolice nujnopotrebujejo mrliško vežico, za katero bomonaročili tehnično dokumentacijo oziromaprojektno rešitev.KS Frankolovo se kot upravljavecpokopališč na Frankolovem in v Črešnjicahsrečuje z neljubimi situacijami, ker nekaterisokrajani niso pripravljeni plačevatigrobnine, iz katere se krijejo stroški zavzdrževanje in upravljanje pokopališč inmrliške vežice. Prosimo, da spoštujetein upoštevate prizadevnost Sveta KS zanemoteno delo KS na tem projektu.PROBLEMATIKA VRTCAV SKLOPU IZGRADNJEBLOKOVDne 20. 3. 2008 smo imeli na Krajevniskupnosti Frankolovo razširjeno 11.sejo sveta KS s predstavniki društev,občinskimi svetniki iz našega kraja,predstavnicama vrtca in predstavnikomObčine Vojnik ter županom. Obravnavalismo idejno zasnovo izgradnje vrtca vsklopu izgradnje blokov, kar je za naš krajizredno pomembno. Zavedati se moramo,da je prostorska stiska v vrtcu zelo perečproblem. Izgradnja novega vrtca je nujnopomembna, primernega prostora v našemkraju za vrtec pa ni na pretek. Po razpraviso prisotni sprejeli naslednji sklep: Prisotnise načeloma strinjajo z okvirno lokacijoidejne zasnove vrtca, vendar predlagajo,da se takoj naroči variantni predlograzpoložljive občinske zemlje za optimalnoumestitev vrtca in večnamenskega objektav prostor. Ravnatelj OŠ Frankolovo PeterŽurej je v primeru, da bo potrebna začasnarešitev, pripravljen odstopiti šolske prostoreza začasno delovanjevrtca. Za pripravo idejnezasnove je predlaganMarjan Čebela.I. N.ČISTILNAAKCIJAVeseli smo, da nam jebilo vreme naklonjeno inda smo s skupnimi močmipolepšali naš kraj.Letošnja čistilna akcija v okviru akcije»očistimo okolje« je bila v KS Frankolovozadnjo soboto v marcu. Že pred temsmo na različne lokacije v KS dostavilikontejnerje, v katere so krajani lahkoodlagali svoje odpadke.Člani društev smo se v soboto zjutrajzbrali pred KS, si razdelili vrečke za smetiin določili območja, ki smo jih glede naštevilo udeležencev bili sposobni očistiti vdogovorjenem času.Glede na lanska neurja smo imeliv letošnjem letu precej več dela, saj sobile brežine potokov močno onesnaženez raznimi plastičnimi materiali. Čistilismo tudi obcestne jarke ter pridno polnilivrečke za smeti, ki smo jih nato odpeljali vkontejner. Glavnina del je bilo opravljenihna potoku Tesnica, v smeri Kuretnice,odsek bazen-Črešnjice, potok Jesenica doodcepa Dol pod Gojko.Okolico šole, cerkve in centra soočistili učenci Osnovne šole Frankolovo.Prav tako pa so krajani Rov in Brdc očistilipotok Rovščica in okolico.Po opravljenem delu smo se zbrali vgasilskem domu, kjer je sledila skromnamalica.Udeležba na letošnji čistilni akciji jebila zelo uspešna, saj se je zbralo okoli 70članov različnih društev.Želim si, da bi na čistilni akcijisodelovali tudi drugi krajani, ki nisovključeni v društva, dober vzgled pa je bilpater Branko Cestnik.Vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali,se lepo zahvaljujem in upam, da nas bonaslednje leto še več. HVALA!Dušan HORVAT,predsednik Sveta KS FrankolovoOgledalO 04/65 14 21. april 2008

URADNO GLASILOOBČINE VOJNIKŠT. 16/65, 21. APRIL 2008VSEBINA:1. POVZETEK SEJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE VOJNIK.2. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJAV OBČINI VOJNIK V LETU 2008.3. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV, KI NISO DRŽAVNA POMOČ, NA PODROČJU KMETIJSTVA VOBČINI VOJNIK V LETU 2008.21. april 2008 15 OgledalO 04/65

Uradni delPomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinskoproizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnihpasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomočidodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.CILJI UKREPA:• zmanjšanje proizvodnih stroškov;• izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje;• izboljšanje kakovosti;• ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanjehigienskih razmer ali standarda za dobro počutje živali.UPRAVIČENCI:Nosilci kmetijskih gospodarstev.POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV:• vloga za dodelitev nepovratnih sredstev morabiti predložena v skladu z zahtevami razpisnedokumentacije;• investicija mora biti zaključena pred izplačilomsredstev;• vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva inmora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskegagospodarstva;• vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti naime nosilca kmetijskega gospodarstva; v primeru, daje kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosileckmetijskega gospodarstva davčni zavezanec;• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah;• kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati kizpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa;• na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge,glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijskepridelave, upoštevane vse predpisane zahteve gledeokoljevarstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev zadobrobit živali; če je investicija namenjena izpolnjevanjuteh zahtev, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolnitinajkasneje do zaključka investicije;• nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob oddajivloge vsaj 1 ha primerljivih površin;• po zaključku investicije bo le-ta v uporabi za namen, zakaterega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let poizplačilu sredstev.Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:• 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100, 1130) ali• 2 ha travnikov (GERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov(GERK 1222) ali• 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali vinogradov(GERK 1211) ali hmeljišč (GERK 1160) ali oljčnikov (GERK1230) ali ostalih trajnih nasadov (GERK 1240, 1180) ali• 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, vdrevesnicah in pri trsničarstvu (GERK 1190) ali• 200 m 2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali• 8 ha gozdov ali• 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali• 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK1321).V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.Upravičenec mora izpolnjevati ostale pogoje iz Pravilnika ododeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva inpodeželja v občini Vojnik za programsko obdobje 2007-2013 inhkrati predložiti še dodatno dokumentacijo:• izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opremein tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovnainstitucija;• ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;• pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, vkolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;• gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimipredpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvuokolja;• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki gapripravi pristojna strokovna služba;• naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti;• kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsajenega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora bitirazvidno iz vloge;• po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvoizpolnjevati standard za dobro počutje živali;• do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetjav težavah.OMEJITVE:Podpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse in režijske stroške;• stroške zavarovanja;• stroške za refinanciranje obresti;• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektnedokumentacije;• investicije, povezane z namakanjem in drenažiranjemkmetijskih zemljišč;• samostojen nakup živali in samostojen nakup kmetijskihzemljišč;• nakup enoletnih rastlin;• investicije v naložbe trgovine;• investicije, ki se izvajajo izven območja občine;• investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstevRepublike Slovenije in EU;• nakup proizvodnih pravic.K VLOGI MORA UPRAVIČENEC PREDLOŽITI ŠEDODATNO DOKUMENTACIJO:• zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2007 Agencije RSza kmetijske trge in razvoj podeželja;• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki gapripravi pristojna strokovna služba;• ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijooziroma študijo, za projektno dokumentacijo pa račun oizdelavi;OgledalO 04/65 18 21. april 2008

Uradni delOMEJITVE:Podpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse in režijske stroške;• stroške zavarovanja;• stroške za refinanciranje obresti;• investicije, ki se izvajajo izven območja občine;• investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstevRepublike Slovenije in EU in• nakup proizvodnih pravic.VIŠINA SOFINANCIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI:Sofinancira se do:• Do 50 % upravičenih stroškov.• Največji znesek dodeljene pomoči je 1.000 € nakmetijsko gospodarstvo na leto.• Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremukoli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto vkaterem koli obdobju treh proračunskih let.Upravičeni stroški so:• gradbena in obrtniška dela;• stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniškoprogramsko opremo;• stroški promocije;• stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih;• splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.DODATNA MERILA ZA OCENJEVANJE:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa;• ali je investicija finančno upravičena;• ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstvaza namen investicije.V. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPISVlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:- izpolnjen prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev pomočiza ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja vobčini Vojnik v letu 2008«;- obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazilak posameznim ukrepom.Vloge morajo biti oddane priporočeno po pošti ali osebno oddanev vložišču v zaprtih kuvertah, s pripisom »NE ODPIRAJ– RAZPIS KMETIJSTVO 2008«, od začetka razpisa dovključno 5. septembra 2008 na naslov Občina Vojnik, Keršovaulica 8, 3212 Vojnik. V primeru, da upravičenec vlaga za večnamenov, mora biti vsaka vloga v svoji kuverti.1.ROK ZA PRIJAVOPonedeljek, 5. maj20082. Petek, 11. julij 20083.Petek, 5. september2008DATUMODPIRANJA VLOGSreda, 7. maj 2008Ponedeljek, 14. julij2008Ponedeljek, 8.september 2008ROK ZA ODDAJOZAHTEVKAPetek, 30. maj2008Petek, 29. avgust2008Sreda, 29. oktober2008Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje vroku 30 dni od datuma odpiranja vlog.VI. OBRAVNAVANJE VLOGVloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo s pisno odločboimenuje župan. Popolne vloge upravičencev se bodo obravnavalepo kronološkem vrstnem redu, v kolikor več vlog prispe isti dan,se šteje ura oddane vloge na pošti ali prejete vloge v vložišču.Strokovna komisija bo opravila pregled in ocenitev vlog napodlagi meril in pogojev navedenih v javnem razpisu. Odpirajevlog ne bo javno.O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktor občinskeuprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba ssklepom, na predlog komisije. Upravičencem bo izdan sklep ovišini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Upravičenec predizdanim sklepom ne sme pričeti izvajati aktivnosti, za katera sosredstva namenjena.Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vložipritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev županaje dokončna. Z izbranimi kandidati bodo sklenjene pogodbe, kjerbodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev.Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddanena predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj ne bo dopolnil v roku 8 dni, invloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojemiz tega razpisa, bodo s sklepom župana zavrnjene in ne bodoobravnavane v postopku dodelitve sredstev.Upravičencem se sredstva iz proračuna nakažejo na transakcijskiračun na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati dokazilao plačilu obveznosti in račune oziroma dokumentacijo glede naposamezen ukrep. Zahtevek in pogodba morata biti dostavljenana Občino Vojnik najkasneje do datumov, navedenih v javnemrazpisu.Računi in dokazila o plačilu obveznosti za izvedene aktivnostiza vse ukrepe, razen ukrep Naložbe za opravljanje dopolnilnedejavnosti na kmetijah, morajo biti z datumom po prejemu sklepa.Računov z datumom pred izdajo sklepa o odobritvi sredstev, kotračunov z datumom po roku za oddajo zahtevka, komisija ne boupoštevala.Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja priposameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjihvzrokov:− zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine−za leto 2008;zaradi večjega števila zahtevkov, kot je zagotovljenih sredstevv proračunu.Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti proračun Občine Vojnik zaleto 2008. Sredstva bodo praviloma izplačana v letu 2008.21. april 2008 21 OgledalO 04/65

Uradni delVII. NADZOR IN SANKCIJENamensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvojkmetijstva in podeželja v občini Vojnik spremlja in preverja priprejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področjekmetijstva, na terenu pa namensko porabo sredstev komisija, kijo imenuje župan.V primeru nenamensko porabljenih sredstev, pridobljenihpo Pravilniku o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvojkmetijstva in podeželja v občini Vojnik za programsko obdobje2007–2013, mora prejemnik sredstev vrniti v celoti s pripadajočimizakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitvedrugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.Opomba: Občinska uprava lahko po odpiranju vlog vzorčnopreveri resničnost podatkov na terenu. V primeru ugotovljenihneresničnih podatkov, upravičencu ne bodo za določen namenodobrena sredstva in izgubi pravico do uveljavljanja proračunskihsredstev za naslednjih pet let.VIII. MESTO ODDAJE VLOGEPrijavni obrazec bo na razpolago v tajništvu Občinske upraveObčine Vojnik od dneva te objave v času uradnih ur in ves čas naspletnih straneh občine Vojnik (www.vojnik.si).Vloge sprejemamo na naslovu: Občina Vojnik, Keršova ulica 8,3212 Vojnik, v času uradnih ur:PONEDELJEK OD 8.00 DO 12.00SREDAOD 8.00 DO 12.00OD 13.00 DO 16.30PETEK OD 8.00 DO 12.00IX. DODATNE INFORMACIJEVse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresiranidobijo po telefonu vsak delovni dan na telefonski številki 03/78-00-647 ali 051 315-841 (Petra Pehar Žgajner) ali v prostorihObčinske uprave Občine Vojnik.Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikObčina Vojnik na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP,14/07-ZSPDPO), Odloka o proračunu Občine Vojnik za leto 2007(Ur. l. RS, št. 121/07), objavljaJAVNI RAZPISza dodelitev sredstev, ki niso državna pomoč,na področju kmetijstva v Občini Vojnik v letu20081. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPredmet javnega razpisa je sofinanciranje dela neprofitnihaktivnosti in materialnih stroškov društev s področja kmetijstvav občini Vojnik za leto 2008, ki ne predstavljajo državne pomoči,delujejo na področju kmetijstva ter njihov cilj z ustanovitvijo indelovanjem ni pridobivanje dobička.2. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEVZa izvajanje razpisanih programov so v proračunu Občine Vojnikza leto 2008 predvidena sredstva v višini 4.200,00 EUR.Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2008.3. UPRAVIČENCINa razpisu lahko sodelujejo društva, ki delujejo na področjukmetijstva in izpolnjujejo naslednje pogoje:– imajo sedež v občini Vojnik;– so registrirani na območju Republike Slovenije, delujejona območju občine Vojnik, vanj pa so vključeni tudi članiz območja občine Vojnik;– imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo,kot jo določa zakonodaja;– so registrirana in delujejo najmanj eno leto;– imajo zagotovljene kadrovske, prostorske, materialnein organizacijske možnosti za izvajanje in uresničevanjenačrtovanih aktivnosti;– dotacijo za namene, ki so sestavni del te vloge, niso in nebodo prejela iz državnih ali mednarodnih virov;– njihov namen in cilj z ustanovitvijo ni pridobivanjedobička.Prijavitelji, ki so za neprofitne aktivnosti in materialne stroške žeprejeli sredstva na drugih razpisih Občine Vojnik oziroma je bilinjihov program oz. projekt v letu 2008 kakor koli že financiraniz proračuna Občine Vojnik, niso upravičeni do sredstev po temrazpisu.4. MERILA IN KRITERIJIPri izboru neprofitnih aktivnosti za sofinanciranje seupoštevajo naslednja merila in kriteriji:OgledalO 04/65 22 21. april 2008

Uradni delŠTEVILO VSEH ČLANOV DRUŠTVAdo 50 aktivnih članovod 51 do 100 aktivnih članovnad 100 aktivnih članovŠTEVILO ČLANOV IZ OBČINE VOJNIKdo 50 aktivnih članovod 51 do 100 aktivnih članovnad 100 aktivnih članovPROMOCIJAprogrami oz. projekti prispevajo k prepoznavnostiobčineSODELOVANJEizvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerihorganizator ali soorganizator je Občina Vojniksodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami5 točk10 točk15 točk5 točk10 točk15 točkdo 10 točkdo 10 točkdo 10 točkOMEJETVEPomoč se ne dodeli:Za izobraževanja in usposabljanja, svetovalne storitve, organizacijeforumov, tekmovanj, razstav in sejmov, za sodelovanja natekmovanjih, publikacije in spletišča ter stroške nadomeščanjakmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.Omenjeni upravičeni stroški so državna pomoč, ki niso predmettega javnega razpisa.5. PRIJAVA NA RAZPISRazpisna dokumentacija je od dneva te objave do iztekaroka, ki je v petek, 16. maja 2008, za prijavo dosegljiva naspletni strani Občine Vojnik – www.vojnik.si, v času uradnih urpa jo lahko interesenti dvignete tudi v tajništvu Občine Vojnik,Keršova ulica 8, 3212 Vojnik.Vloga mora biti izpolnjena izključno na obrazcu, ki jesestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva, na ustreznihmestih podpisana ter žigosana in mora vsebovati vse obveznepriloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.Vlagatelji bodo o izidu javnega razpis obveščeninajkasneje v roku 30 dni po zaključenem javnem razpisu.6. OBRAVNAVA VLOGVloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo s pisnoodločbo imenuje župan Občine Vojnik, in sicer bo odpiranje vlogv sredo, 21. maja 2008.Strokovna komisija bo opravila pregled in ocenitev vlogna podlagi meril in pogojev, navedenih v javnem razpisu. Odpirajevlog ne bo javno.O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktorobčinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna osebas sklepom, na predlog komisije. Upravičencem bo izdan sklep ovišini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Zoper odločiteviz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županuv roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči seuredijo s pogodbo.Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjenein oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj ne bo dopolnil v roku8 dni, in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezalepogojem iz tega razpisa, bodo s sklepom župana zavrnjene in nebodo obravnavane v postopku dodelitve sredstev.Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeniv roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. Z izbranimi kandidatibodo sklenjene pogodbe, kjer bodo navedeni podrobnejši pogojikoriščenja sredstev.Upravičencem se sredstva iz proračuna nakažejo natransakcijski račun.Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranjapri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjihvzrokov:− zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občineza leto 2008;− zaradi večjega števila zahtevkov, kot je zagotovljenih sredstevv proračunu.Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti proračun ObčineVojnik za leto 2008.7. ROK IN NAČIN PRIJAVE NA RAZPISIzpolnjene vloge morajo biti poslane priporočeno ali oddaneosebno na naslov: Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnikv zaprti kuverti najkasneje do vključno petka, 16. maja 2008.Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnjidan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočenopošiljko ali do 12.00 oddana v tajništvu Občine Vojnik.Prijave pošljete v zaprti kuverti na naslov:Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, s pripisom »NEODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO DRUŠTVA«.Vloge sprejemamo na naslovu: Občina Vojnik, Keršova ulica 8,3212 Vojnik, v času uradnih ur:PONEDELJEK OD 8.00 DO 12.00SREDAOD 8.00 DO 12.00OD 13.00 DO 16.30PETEK OD 8.00 DO 12.008. NADZOR IN SANKCIJEV primeru, da upravičenec sredstva pridobi nezakonito ali jihporabi nenamensko, oziroma dela ni izvršil, je dolžan povrniti vsapridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.9. DODATNE INFORMACIJEDodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in izpolnjevanjemobrazcev lahko prejmete na Občini Vojnik, Keršova ulica 8, 3212Vojnik v času uradnih ur ali po telefonu vsak delovni dan(Petra Pehar Žgajner, 03 78-00-647).Benedikt Podergajs,župan Občine Vojnik21. april 2008 23 OgledalO 04/65

Kotiček Upravne enote CeljeS 15. 4. 2008 bodo začele veljatiSpremembe in dopolnitve Zakona ograditvi objektov (ZGO-1B). Ali je res, daod takrat dalje ne bo več potrebno pridobitigradbenega dovoljenja za nadomestnogradnjo ter za spremembo namembnosti?Z dnem uporabe ZGO-1B (15. 4. 2008)se pojem nadomestna gradnja ukinja inse šteje, da nadomestna gradnja pomeniodstranitev obstoječega objekta in gradnjonovega objekta, ki se lahko postavi na mestupoprej odstranjenega objekta, nov objektpa mora biti po velikosti in namembnostienak odstranjenemu objektu.Glede spremembe namembnosti jev zakonu določeno, da gre vedno zaspremembo namembnosti, za katero jetreba pridobiti gradbeno dovoljenje, če seobjekt ali del objekta glede namembnostispremeni v zabaviščni park ali podobenzabaviščni objekt, stavbo za kulturo inrazvedrilo, bencinski servis, trgovskoskladišče z namenom prodaje, gostinskostavbo. Gradbeno dovoljenje za spremembonamembnosti pa ni potrebno, če se objektali del objekta glede na svoj namenspremeni znotraj skupine upravnih inpisarniških stavb, znotraj razreda trgovskein druge stavbe za storitvene dejavnosti, izupravne in pisarniške stavbe v trgovsko indrugo stavbo za storitvene dejavnosti, izgostinske stavbe v upravno in pisarniškostavbo ali trgovsko in drugo stavbo zastoritvene dejavnosti, razen če se takšnestavbe spremenijo v sejemsko dvorano,razstavišče ali bencinski servis.Ali bo potrebno po 15. 4. 2008 pridobitiuporabno dovoljenje za vse vrste objektov,za katere bo predhodno pridobljenogradbeno dovoljenje?Po navedenem datumu bo za začetekuporabe objekta potrebno pridobitiuporabno dovoljenje za zahtevne in manjzahtevne objekte, za nezahtevne objektepa ne.Ali se v celoti ukinja lokacijskainformacija?Da, lokacijska informacija, ki jo jeizdala pristojna občina in je bila sestavnidel obveznega dela projekta za pridobitevgradbenega dovoljenja, se s 15. 4. 2008v celoti ukinja, projektant si bo moralsam pridobiti podatke o pogojih gradnjeiz veljavnega prostorskega izvedbenegaakta.Kakšne bodo novosti na področjuprojektne dokumentacije, za objekte, zagradnjo katerih bo potrebno pridobitigradbeno dovoljenje?Pravilnik o projektni dokumentaciji,ki bo natančno določal sestavo projektnedokumentacije za gradbeno dovoljenjeglede zahtevnosti gradnje (zahtevni, manjzahtevni, nezahtevni objekti), je sicerše v pripravi, večje novosti na področjuprojektne dokumentacije pa predstavljajopredvsem spremembe v povezavi sprostorskimi izvedbenimi akti, in sicer, če jegradnja na območju, ki se ureja z državnimprostorskim načrtom (DPN) ali občinskimpodrobnim prostorskim načrtom (OPPN),mora biti iz projektne dokumentacijerazvidno, da so lega objekta na zemljišču,raba in oblikovanje objekta in komunalnipriključki v skladu z rešitvami iz tehnačrtov. Če pa je gradnja na območju, kise ureja z občinskim prostorskim načrtom(OPN), mora biti, poleg že navedenega, sprojektno dokumentacijo prikazano tudiobmočje za določitev strank v postopkuizdaje gradbenega dovoljenja (prej vplivnoobmočje). To območje, ki se določi gledena vrsto objekta, zahtevnost, velikostin druge značilnosti, mora projektantdoločiti tudi za vse gradnje na območjih,ki se urejajo s prostorsko izvedbenimiakti, ki so bili sprejeti pred Zakonom oprostorskem načrtovanju, ki je začel veljati28. 4. 2007, in so še v veljavi. Uredba, kibo predpisovala podrobnejša merila zaizračun in prikaz območja za določitevstrank v postopku, je v pripravi.Kakšne bodo novosti na področju innačinu izdaje soglasij in soglasodajalcevk projektni dokumentaciji?Najprej je potrebno opozoriti, da jeizdaja projektnih pogojev in soglasij zuvedbo ZGO-1B brezplačna. Seznam vsehsoglasodajalcev bo objavilo Ministrstvo zaokolje in prostor na svojih spletnih straneh.Projektne pogoje mora soglasodajalecdoločiti v 15 oz. 30 dneh od popolne vloge,soglasje pa v 30 dneh od popolne vloge,razen če ni v posebnih predpisih določenodrugače. V pogojih mora navesti določbezakona, ki so podlaga za določitev pogojevoz. izdaje soglasij. Če leži predvidenagradnja na območju DPN ali OPPN, sopogoji pridobljeni z izdanimi mnenji k temnačrtom, investitor pa si mora pridobitisoglasja k projektni dokumentaciji. Čeleži predvidena gradnja na območju vvarovalnem pasu gospodarske javneinfrastrukture ali na varovanem območju,si mora investitor pridobiti projektnepogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje,razen za enostavne in nezahtevne objekte,ko pridobitev pogojev ni potrebna, soglasjapa so obvezna. Varovalni pas gospodarskejavne infrastrukture znaša 3 m, merjenood osi voda, če ni drugače določeno. Čese pa bo nameravana gradnja priključila naobjekte gospodarske javne infrastrukture,si investitor pridobi soglasje za priključitev(brez pogojev). Soglasodajalec lahkonamesto pogojev takoj izda soglasje. Zastanovanjske objekte je najdaljši rok zaizdajo soglasja 60 dni, ne glede na določbeposebnih zakonov.Kdo je in kdo bo lahko nastopalkot stranka v postopku za pridobitevgradbenega dovoljenja?Stranka v postopku izdaje gradbenegadovoljenja za objekt na območju, ki seureja z DPN ali OPPN, je samo investitor.V postopku izdaje gradbenega dovoljenjaza objekt na območju, ki se ureja z drugimiprostorskimi izvedbenimi akti (prostorskiureditveni pogoji, zazidalni načrti,prostorski redi, lokacijski načrti, občinskiprostorski načrti), pa so lahko stranke vpostopku lahko tudi drugi: občina, lastnikinepremičnin, ki jih projektant določi vobmočje za določitev strank, lastnikizemljišč, na katerih je predvidena dovoznacesta ali komunalni priključki ter imetnikislužnostne oziroma stavbne pravice natakšnih nepremičninah, in drugi subjekti,če tako določa zakon.Damjan Vrečko,načelnikOgledalO 04/65 24 21. april 2008

KmetijstvoOBVESTILO O AKTUALNIH JAVNIHRAZPISIH S PODROČJA KMETIJSTVAUKREPI PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJARS – 1, 3 in 4 OSTrenutno še odprti javni razpisi:UKREP 113 – ZGODNJE UPOKOJEVANJEPredmet podpore je izplačilo sredstev v obliki letne renteupravičencem, ki se odločijo, da bodo nepreklicno prenehaliz opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnostina kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa kmetijskegagospodarstva na mlajšega prevzemnika. Višina sofinanciranja jeletna renta 5.000 €/kmetijo + do 300 €/ha primerljivih kmet.zemljišč, renta se izplačuje največ 10 let. Vlagatelj je kmet nad57 let.UKREP 121 – PRVA POSTAVITEV OZIROMAPRESTRUKTURIRANJE HMELJIŠČNepovratna sredstva za prvo postavitev oziromaprestrukturiranje do vključno 30 ha hmeljišč:- zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj zanimivimi;- zamenjava obstoječega necertificiranega materiala;- izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč;- sprememba tehnologije pridelave hmelja;- zamenjava obstoječih lesenih ali betonskih žičnic zaradizagotavljanj večje stabilnosti ali zaradi poškodb kot posledicnaravne nesreče. Višina sofinanciranja je 50 % upravičenihizdatkov. Najnižji znesek podpore: 3.500 €. Vlagatelji sokmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.UKREP 123 – DODAJANJE VREDNOSTI KMETIJSKIMIN GOZDARSKIM PROIZVODOMPredmet sofinanciranja so naložbe, ki zadevajo predelavo intrženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I Pogodbeo ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane vRimu, 25. marca 1957, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, kiposnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode. Višinasofinanciranja je 45 % priznane vrednosti naložbe. Vlagatelji somikro, majhna in srednja podjetja. Razpis je še odprt za enostavnenaložbe.UKREP 311 – DIVERZIFIKACIJA V NEKMETIJSKEDEJAVNOSTIPredmet podpore so naložbe v proizvodne dejavnosti, povezanes tradicionalnimi znanji na kmetiji, proizvodne dejavnosti,povezane s predelavo proizvodov izven Priloge I k Pogodbi,pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov,prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi nakmetiji, storitvene dejavnosti na kmetijah, turizem, postavljanjeostrešij in krovska dela, računalniško programiranje, svetovanjein druge s tem povezane dejavnosti, druge informacijskedejavnosti, računovodske, knjigovodske dejavnosti, davčnosvetovanje, podjetniško in poslovno svetovanje, izobraževanje,zdravstvo in socialno varstvo, popravila računalnikov in izdelkovza široko rabo. Višina sofinanciranj: 50 % upravičenih stroškov.Najnižji znesek javne podpore na upravičenca znaša 3.500 EUR.Prejemnik sredstev lahko pridobi največ 200.000 EUR v obdobjuzadnjih treh proračunskih let. Vlagatelji so nosilci dopolnilnihdejavnosti na kmetiji, s. p., d. o. o., zadruge.UKREP 312 – PODPORA USTANAVLJANJUMIKROPODJETIJPredmet podpore so naložbe v že registrirana mikropodjetjana podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovnamesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva ter senaložba nanaša na opravljanje naslednjih dejavnosti po Uredbi ostandardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07):Višina sofinanciranj je 50 % upravičenih izdatkov. Najnižjiznesek podpore je 20.000 €. Vlagatelji so mikropodjetja - s. p.,gospodarske družbe, zadruge s sedežem na območjih izven naselijs statusom mesta.UKREP 322 – OBNOVA IN RAZVOJ VASIGre za ukrepe, kjer so vlagatelji občine.UKREP 323 – OHRANJANJE IN IZBOLJŠEVANJEDEDIŠČINE PODEŽELJASklop 1. Obnova kulturne dediščine na podeželjuSklop 2. Muzeji na prostemSklop 3. Eko muzejiSklop 4. Prostori za postavitev stalnih razstav etnološkedediščineSklop 5. Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejonaravne in kulturne znamenitosti določenega območja. Višinasofinanciranj: 50 % sofinanciranje upravičenih izdatkov.Najnižji znesek podpore je 3.000 €. Vlagatelji so občine infizične in pravne osebe.UKREPI LEADER – IZBOR IN POTRDITEV LASPredmet javnega razpisa je izbor in potrditev Lokalnihakcijskih skupin (v nadaljevanju: LAS), ki so upravičene donepovratnih sredstev za sofinanciranje izvajanja ukrepov 4.osi skupne kmetijske politike Programa razvoja podeželjaRepublike Slovenije 2007-2013 (v nadaljevanju: PRP 2007-2013) po pristopu Leader. Podpore v okviru posameznih ukrepovso namenjene naslednjim aktivnostim in projektom v okviruvodenja lokalnih akcijskih skupin, izvajanja lokalnih razvojnihstrategij, spodbujanju medregijskega in čezmejnega sodelovanja,pridobivanju strokovnih znanj, animaciji območij za izvajanjepristopa Leader.Informativna višina sredstev: za delovanje 17.084,54 €, zaprojekte 41.424,89 €, ocena LAS do 33.070,50 €. Vlagatelji solokalne akcijske skupine.UKREPI Programa razvoja podeželja, kjer so javni razpisi žezaprti in se predvideva, da bodo odprti ponovno jeseni, pa so:UKREP 112 – POMOČ MLADIM PREVZEMNIKOMUKREP 121 – POSODABLJANJE KMETIJSKIHGOSPODARSTEVUKREP 122 – POVEČANJE GOSPODARSKEVREDNOSTI GOZDOVV maju 2008 se pričakuje še OBJAVA JAVNEGA RAZPISA:UKREP 111 – USPOSABLJANJE ZA DELO VKMETIJSTVU IN GOZDARSTVUUKREP 132 – SODELOVANJE KMETIJSKIHPROIZVAJLCEV V SHEMAH KAKOVOSTI HRANEVso dokumentacijo in obvestila o zaprtju/odprtju javnihrazpisov najdete na spletni stranihttp://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/.Informacije o razpisih lahko pridobite na pristojni svetovalnislužbi, in sicer pri Mojci Krivec, KGZS – ZAVOD CE, tel.03 490-75-86.Pripravila in povzela Petra Pehar Žgajner,referent za podjetništvo, turizem in kmetijstvo21. april 2008 25 OgledalO 04/65

KmetijstvoPristop LEADER, ki se v EU uresničujev okviru programa razvoja podeželja,je na našem območju še v začetkuizvajanja in je zato še marsikomu težkorazumljiv. Bistvo vsega je, da je razvojpodeželja v rokah ljudi in ne vlade. Daprihajajo ideje za projekte od lokalnegaprebivalstva in ljudi na podeželju. Nanašem območju že od septembra 2007deluje društvo “Raznolikost podeželja”,ki je nastalo predvsem zaradi prilagajanjana izvajanje pristopa Leader, kar pomeni,da gre za spodbujanje razvoja podeželjapreko skupnih projektov na določenemobmočju.Društvo “Raznolikost podeželja”, kideluje na območju Občin Celje, Laško,Vojnik in Štore, se sedaj pripravlja naJavni razpis za izbor in potrditev lokalnihakcijskih skupin, upravičenih do sredstevza izvajanje pristopa LEADER.Vse od ustanovitvenega zbora se jeUpravni odbor na sejah sestal petkrat,potekale so priprave na oblikovanjeLokalne razvojne strategije 2007-2013,od katere bo odvisen uspeh na Javnemrazpisu za dodelitev evropskih sredstevza upravljanje društva. Prijava na razpis jebistvena za društvo, saj se bodo s pomočjoevropskih sredstev lažje izvajali idejniprojekti.Na 1. zboru članov društva “Raznolikostpodeželja”, ki je bil v sredo, 26. 3. 2008,v Zlati dvorani Zdravilišča Laško, d. d., sose člani seznanili s poročili o opravljenemdelu v letu 2007, predstavljen je bilprogram dela za leto 2008, določena jebila članarina za leto 2008, člani so potrdiliLokalno razvojno strategijo 2007-2013 indali pobude za projekte in aktivnosti, ki bise naj izvajale znotraj društva.Sedaj je društvo še na začetkudelovanja, s skupnimi močmi pa nam bozagotovo uspelo doseči zastavljene cilje inuresničiti različne programe.Za vse tiste, ki vas o društvu zanimakaj več in bi se morda želeli včlaniti, so navoljo vse informacije pri Mojci Krivec nasedežu društva v Celju na Trnoveljski 2,telefonska številka 490-75-86.Utrinki z delavnice društva Raznolikostpodeželja.Dragica Levstik, Občina LaškoVOJNIŠKI VINOGRADNIKIOPRAVILI ZIMSKO REZRoman Štabuc, univ. dipl. ing je strokovnoobrezal TRTO (potomko trte z Lenta), vvinogradu Milene Koprivnik iz Socke paprikazal različne načine rezi vinske trte.V lepem januarskem popoldnevu se jeokoli 100 vinogradnikov zbralo pri TRTI(potomki 400 let stare trte z Lenta). RomanŠtabuc je trto modro kavčino strokovnoobrezal. V vinogradu zveste in prizadevnečlanice Milene Koprivnik iz Socke pa jenato praktično prikazal in razložil raznenačine rezi. V vinogradu, ki je star okoli 40let, je kazal tudi razne načine pomlajevanja.Vinogradnike je šele tema pregnala izvinograda, tako jih je ta tema zanimala.Predavanje je bilo res potrebno in koristno.Zanimivo, da gostiteljica vinogradnicaMilena Koprivnik sama obdeluje vinogradin kletari svoja kvalitetna vina. Naocenjevanjih so njena vina dosegla najvišjapriznanja. Ker je rojena v kraju, kjer neraste vinska trta, se je večinoma kar samaprivadila del v vinogradu in kleti. Samapravi, da je največ pridobila kot članicavinogradniškega društva (strokovnapredavanja, ocenitve vin, druženje ...). Vseprisotne vinogradnike je zelo lepo pogostila,ponudila pa tudi svoja nagrajena vina.Odlični vinogradnici, kletarki, gospodinjipredvsem pa gostiteljici Mileni za njenodelo vse čestitke in velika HVALA.Pavel LeskovarVOJNIŠKI VINOGRADNIKISE IZOBRAŽUJEJOBrez strokovnega znanja ni dobregapridelka. Zato vinogradniško-vinarskodruštvo prireja številna predavanja inprikaze vinogradniških del.Prizadevni organizatorji so v sodelovanjus Turističnim društvom v prostorihnakupovalnega centra KZ Vojnikorganizirali lepo predavanje – KULTURAPITJA. Predavateljica Tadeja Vodovnik jev svojem izvajanju natrosila veliko lepihmisli o vinu (zgodovini vinske trte, vinskikulturi, pravilni strežbi, kozarcih ...). Vse zmotom: »Pij malo, pij dobro«!Številni obiskovalci so lahko pokusili tudivina VOJNIČAN – last vinogradniškegadruštva Vojnik, ter vina, ki so jih prispevaliA. Horvat, D. Horvat, M. Kovač, P. Martič, I.Pušnik, P. Leskovar. Strokovnjakinja je vsata vina publiki predstavila – komentirala,ter vse povabila na ocenjevanje vin letnika2007, ki bo 18. aprila 2008. Doživeli smolep kulturni dogodek.21. februarja 2008 pa je številnimvinogradnikom v Kulturnem domuGordana Weber, univ. dipl. ing. predavalao zaščiti predvsem pa o pravilnem gnojenjuvinske trte.7. marca 2008 je v okviru občnega zborapredaval Marko Kramar o zaščiti vinsketrte ter o novostih v prodajnem programupodjetja Metrob. Brez strokovnega znanjani dobrega pridelka.Pavel LeskovarOgledalO 04/65 26 21. april 2008

Utrinki iz vrtca in šoleSKUPNI RODITELJSKISESTANEK 4. RAZREDAV četrtek, 20. 12. 2007, smo imeli staršiin učenci 4. razreda skupni roditeljskisestanek. Najprej smo pripravili kratekuvod. Eva in jaz sva prebrala nekaj uvodnihbesed, zapeli smo dve pesmi in prebralivsak svoje novoletno voščilo. Skoraj vsismo obljubili, da bomo v šoli pridni inbomo imeli lepe ocene. Nato smo skupajs starši izdelovali novoletne voščilnice.Izdelovali smo jih v štirih skupinah, v vsakiskupini z drugo tehniko. Skupaj z mamicosva naredila šest voščilnic. Popoldan jebil lep in zanimiv. Voščilnice, ki sva jihizdelala, sva poslala sorodnikom.TEHNIŠKI DANPrimož Ravnak, 4. r.V sredo, 12. 12. 2007, smo imelitehniški dan. Izdelovali smo avtomobilčkena notranji pogon. Delo je bilo zahtevnoin morali smo biti natančni, saj so seavtomobilčki tudi razleteli. Učiteljica paje za pomoč pripeljala gospoda hišnika,ki ima zelo spretne roke in je pomagal priizrezovanju deščic. Med seboj smo si tudipomagali. Zmagala sta Filip in Urška. Danje bil naporen in zanimiv.zabaven. Tehniški dan je bil zanimiv,želim si, da bi jih bilo še več.Uroš AmonNOVA TELOVADNICA IN JAZNaša šola ima telovadnico pet mesecev.V šolo hodim pa že štiri leta. Šele sedajvem, da je zelo ‘fajn’, da smo jo dobili. Toje velika sprememba za mene. Nastopalsem ob odprtju telovadnice. Komaj semčakal, da smo imeli prvo uro športnevzgoje.Všeč sta mi šport in gibanje, zato kerlahko igram različne igre. V telovadnicise sprostim bolj kot pri pouku. Všeč mije, kadar imamo pouk v telovadnici, npr.ko merimo dolžino telovadnice, kako ješiroka, ko z gibanjem vadimo poštevanko,...Zdaj je čisto drugače, ko se učimopravila iger. Zdaj gre zares. Igramoodbojko, nogomet, rokomet, košarko.Zelo rad imam športne igre. Na blazinahin letvenikih delamo vaje. Zelo semnapredoval in dobil sem mišice. Vključilsem se v športni program Svizec.Zdaj hodim tudi na druge prireditve,ki jih pripravijo v telovadnici. Tudi mojidomači so veseli.Odkar imamo telovadnico, sem zelovesel. Veliko rajši hodim v šolo.Poleg smučanja, ki je potekalo vskupinah, smo imeli še veliko drugihdejavnosti. Že drugi dan smučarske šole vnaravi smo se razdelili v tri skupine. Jazsem bila v skupini B z mojimi prijatelji.Vsak drugi dan je imela vsaka skupinadrugo dejavnost. V nedeljo so potekaleigre, v ponedeljek kopanje in v torekZLODEJEVO. Vse dejavnosti so mi bilevšeč, še posebej pa me je navdušila vožnjapo adrenalinskem sankališču.Končno je prišel torek. Prvo karto zaadrenalinsko vožnjo nam je priskrbelašola. Šla sem z učiteljem, gospodomRobertom Suholežnikom. Pošalil se je, dane bo nič zaviral. Strah me je, srce mi hitrobije ... Kaj če si mi pas odpne?Z gospodom Robertom sva se spustila.On je sedel spredaj, jaz pa zadaj. Peljalasva se kot blisk. Pri ovinkih sem mislila,da bodo sani zapeljale s tirov. Toda vse seje srečno končalo in v vožnji sem uživala.Nato sem se še nekajkrat peljala sprijateljicami in vsaka vožnja je bilačudovita. Na strah nisem več pomislila.V tej šoli v naravi sem dobila priložnost,da sem končno šla na Zlodejevo, česar mistarši prej niso dovoli. Spust s sankamipo strminah Zlodejevega je bil odličen.Tega dogodka se bom vedno spominjala.Spomin na druženje v šoli v naravi pa nebo šel v pozabo.Martin Novak, 4. r.Lucija Božnik, 5. razred POŠ SockaTEHNIČNI DAN4. razredV sredo, 5. 2. 2008, smo imeli tehniškidan. Izdelovali smo okraske za dekoracijošole, maske iz balonov in naredili plakateza valentinovo in Benetke. Okraske smoizdelovali iz papirja in jih kasneje prilepilina okna. Na balone smo nalepili papir injih kasneje počili; nastale so papirnatekrogle. Po malici smo zamenjali skupine.Naša skupina je gledala film, bil je zeloPOŠ Nova CerkevSMUČARSKA ŠOLA V NARAVI– Nepozabno doživetjeV smučarski šoli v naravi, ki je potekalav mesecu marcu na Rogli, je bilo velikoveselih, smešnih in razburljivih dogodkov.Zame je bila še posebej zanimivaadrenalinska vožnja po sankališčuZlodejevo.VTISI IZ ŠOLE V NARAVIV šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, kosmo šli na vlečnico in je Tjaša Glojnaričgledala vlečničarja, ki se je peljal mimo, terje vrglo Tjašo z vlečnice, potem pa še mene.Domov smo se peljali zdvonadstropnimavtobusom.Luka Hrvatin, 5/8 r.Najbolj všeč mi je bilo v torek zvečer vtelovadnici. Igrali smo se z g. Tomažemin učenci iz Knežaka. Najprej smo seOgledalO 04/65 28 21. april 2008

Utrinki iz vrtca in šoleigrali igro, v kateri smo se spoznavali. Naglavo smo dobili krono in na njej napisanoime neke osebe. S spraševanjem si moralugotoviti, kdo je. Naslednja igra je bilakiparjenje dveh zaljubljencev. Če je bil fantkipar, se je po končanem delu spremenil vkip zaljubljenega fanta, ko pa je bila punca,se je spremenila v zaljubljeno punco.Všeč mi je bilo tudi v četrtek, koje bil zadnji dan in smo pripraviliMilijonarja. Bilo je res težko sestavitivprašanja. Med oglasi so bile šale, poMilijonarju pa smo se igrali repanje.Upam, da bom še večkrat doživela takozabavne večere.Katarina Turk, 5/8 r.Najbolj mi je ostalo v spominu, kosmo imeli disko. To je bilo v četrtekzvečer, končalo se je super. Nekateri sobili res smešni. Tudi v petek je bilo ressuper, ker smo se lahko smučali sami.Super je bilo, ker je bilo dobro vreme.Sara Flis, 5/8 r.Najbolj mi je bilo všeč, ko smosmučali in imeli družabne večere, kiso bili zelo zabavni. Všeč mi je tudibilo, ker so bili v domu še učenci OŠKnežak. Zabavno je bilo tudi, ko smosi ogledovali okolico doma Trilobit.Klara Kranjc, 5/8 r.Zelo všeč mi je bilo v petek na smučišču,ko smo se lahko sami vozili. Zelo dobroje bilo tudi na vlečnici. Na vlečnici meni nikoli vrglo. Sovražila pa sem, ko seje vlečnica pokvarila in se je kar naprejustavljala. Ko so jo popravljali, smo senekateri odpravili proti vrhu peš, ko smo paprišli skoraj do vrha, pa je spet začela delati.Neja Oprčkal, 5/8 r.Obe šoli (OŠ Knežak in OŠ Frankolovo)smo se zbrali v telovadnici. Najprej smoigrali nogomet s teniško žogico. Nato smootroci iz OŠ Frankolovo imeli svoj program.In sicer: Milijonar z Žigo, reparja in šale.Ko je bilo konec našega programa, je bildesetminutni odmor. Med odmorom sva ssošolcem zopet igrala nogomet. Nato je bilna vrsti program OŠ Knežak. Najprej soimeli modno revijo. Potem so imeli smešenprizor z Mujem in s Hasom in nazadnje soimeli 27 ur. Zopet je sledil kratek premor.Potem smo pa plesali. Najprej smo moraliplesati tako, kot so pokazale učiteljice,nato pa prosto. Ko se je disko končal, smose umili in potem odšli spat. Sladko smospali, dokler nas niso zbudile učiteljice.Dominik Pinter, 5/8 r.Najbolj mi je bil všeč disko. To je bilona zadnji večer, v četrtek. Učili so nas tudinek ples, ki je bil zabaven. Dominik iz OŠKnežak je bil tako smešen, da smo se muvsi smejali. Ob 10. uri pa smo odšli spat.Tjaša Kunštek, 5/8 r.Najbolj mi je ostalo v spominu, kosem padla z vlečnice. Ko sem se peljala zvlečnico, sem naenkrat pristala na tleh, saj seje vlečnica obrnila. Še zdaj imam modrico.Nina Štante, 5/8 r.Najbolj mi je bilo všeč na smučišču,ko smo se lahko vozili prosto. Vozilismo se lahko zadnje pol ure. Všeč mi jebilo tudi, ko smo se vozili z vlečnico. Odsmučišča smo se vozili pol ure. Ko smoprispeli, smo šli jest. Potem smo imeli enouro prostega časa. Smučat smo se voziliv Mojstrano. Živeli smo v domu Trilobit.Dejan Žnider, 5/8 rIZDELOVANJEELEKTRIČNIH LUČKNermi ŠABANI s.p.Vintarjeva ulica3212 VojnikTel.: 040 937 735PONUDBA:- kebap (piščančji, telečji, mešani)- jufkat- hamburger- cheeseburger- hamburger z jajcem in sirom- hamburger kebap- horseburger- hotdog- hotdog kebap- družinski hamurger- osvežilne pijače21. februarja smo imeli tehniškidan. Izdelovali smo lučke na baterije.Najprej smo iz škatle vzeli gradivo.Poklicali smo hišnika in ga poprosili zapomoč. Začeli smo z delom in iz kartonanaredili ogrodje za žarnico in baterijo.Ko se je lepilo posušilo, smo na spodnji delogrodja pritrdili leseno deščico za ravnotežje.Razrezali smo lonček za senčnik. Bili smonajbolj veseli, ko so nam lučke zagorele.Želiva si, da bi bilo še več takšnih dni.Matic Bezenšek in Primož Ravnak, 4. razred.21. april 2008 29 OgledalO 04/65

Utrinki iz vrtca in šoleNAŠE USTVARJANJEČe imajo otroci dovolj časa, prostora,materiala in dovolj spodbudno okolje, sozelo ustvarjalni. Vsaka njihova ideja rodinovo idejo, željo po nečem ... Po znanju.Znanje pa je v današnjem času pomembnavrednota v življenju.Medkulturna družba združuje naistem ozemlju več različnih etničnih,narodnostnih in verskih skupnosti. Izražase aktivna strpnost do drugih, ki zagotavljaodnose in interakcije, izmenjave,vsestransko priznavanje ter spoštovanjevrednot in življenjskih slogov. Z učenjemnovih, drugačnih kulturnih sistemov otrocipridobivajo, obenem pa ohranjajo svojoizvorno kulturo.Življenje v vrtcu določa več kultur.Zakon o vrtcih nas opozarja na narodnemanjšine.Kurikulum za vrtce poudarja enakemožnosti.V vrtcu pa so tudi otroci priseljencev.V vrtcu so tudi otroci s posebnimipotrebami.In otroci različnih subkulturnih skupins posebnim načinom življenja. PredšolskiKurikulum je naredil pomemben premik zvzpostavljanjem ideje multikulturalizma.Vzgojiteljica: Irena FevžerPUST V VRTCUV pustnem času privrejo na dan pustnešege in navade, ki dajejo duška naši, medletom skriti, radoživosti in veselju. Tudipri nas v vrtcu je bil pustni torek polnveselja, smeha, plesa in pesmi.Vzgojiteljica: Sabina LednikRaziskovalni kotiček – igra s sladkorjem in soljoIn še nekaj o kulturi, ki smo ji vmesecu februarju namenili več vsebin inrazmišljanj ...Otrok bi naj v procesu vzgoje inizobraževanja izrazil in doživel sebekot osebnost in svoje zmožnosti samaktualiziral.Prepoznaval sebe in druge. Sprejet najbo s svojimi prvinami kulture in kultureživljenjskega okolja.Večkulturna družba je skupnostposameznikov z različnimi kulturami,nacionalnimi in drugimi koreninami.Živijo skupaj, med njimi ni pravih povezav,sodelovanja, prepletanja stališč, vrednot –navzven dajejo vtis sožitja. Vsaka skupnostčuti ostale kot ogrožanje lastne. Prisotno jenestrpno vedenje v dnevnih življenjskihsituacijah. Dominantna kultura tekmujez izvorno, razlike med ljudmi ne veljajoza bogastvo, pač pa sprožajo nezanimanje,nestrpnost in diskriminacijo manjšin.OgledalO 04/65 30 21. april 2008

DRŽAVNA ODLIKOVANJACIVILNE ZAŠČITE TUDIZA ČLANE GZ VOJNIK– DOBRNAOb dnevu civilne zaščite, 1.marcu, smo se člani GZ Vojnik– Dobrna udeležili proslave, kije bila v Mozirju. Ob bogatemkulturnem programu, predvsem paob odličnem koncertu godbenikovslovenske vojske, so bila za področjezahodne Štajerske podeljenadržavna odlikovanja Civilne zaščite.Veseli smo, da so ta najvišja državnaodlikovanja prejeli tudi člani GZVojnik – Dobrna. Med odlikovancibronastega znaka civilne zaščite sobili:poveljnik GZ Vojnik – DobrnaIvan Jezernik, član nadzornegaodbora GZ Peter Ternovšek,član poveljstva GZ Adolf Jancin Prostovoljno gasilsko društvoVojnik, v imenu katerega jeodlikovanje sprejel Karel Kasesnik.Člani GZ Vojnik – Dobrna vsemdobitnikom odlikovanj iskrenočestitamo!Za GZ Vojnik – Dobrna,tajnik Stanislav BožnikPrejemniki visokih državnih odlikovanj CZDRUŠTVO UPOKOJENCEVVOJNIKSpoštovane upokojenke, upokojenci in vsitisti, ki redno prebirate Ogledalo in prispevekDU Vojnik, en lep spomladanski pozdrav.Prazniki so za nami, tudi spomladanskočiščenje okolice, ki je bilo že potrebno,je mimo. Tudi Občni zbor društva smoimeli in pregledali minulo delo za nazajter si zadali naloge za naprej. Teh ni maloin želimo si, da bi jih opravili v dobrobitnas vseh, tako upokojencev, kakortudi drugih občanov v Občini Vojnik.Prvi večji izlet bo v mesecu maju, ko sebomo odpravili na romanje in izlet na Svetegore ali Višarje. V aprilu je bil tedenskidopust v Izoli, kjer je bilo kar 50 našihupokojencev na oddihu. Tedenski dopustna morju bomo ponovili tudi v jesenskemdelu leta – vabljeni. V juniju sledi sprejemin pogostitev starejših občanov, ki so stari80 ali več let. Sledi še izlet v Ljubljano inše kam. Člane in prijatelje vabimo, da senam pridružijo, da si ustvarimo prijetnejšijutri in popestrimo jesen življenja. Bodimovztrajni in močni, vzemimo življenje vsvoje roke in ne dovolimo, da nas preganjadolgčas. Veselimo se jutrišnjega dne, ki nasnaj najde med prijatelji, ko pozabimo navsakodnevne skrbi in nam je le družbe mar.Vabim vas, da pokličete v našo pisarno včasu uradnih ur in poizveste za srečanjain izlete. Tiste, ki si želijo rekreacije, pavabimo, da se pridružijo našim kegljačemDRUŠTVAruskega kegljanja ali strelcem z zračnopuško. Tudi Komorni zbor našega društvabi bil vesel novih pevcev. Tisti, ki pa se šeniste odločili, kako priti v veselo družbo– pridite k nam in postanite naš član.Skupaj bomo ustvarili več in boljši jutri.Ivan Robačer, predsednik DUČASTNI ČLANIČEBELARSKEGA DRUŠTVAVOJNIKBožični čas je čas miru in pričakovanja.Naše ljubljenke v tem času počivajoin čakajo na dneve, ko jih bo primernatemperatura znova zvabila iz panja.V času božiča smo čebelarji obiskali članedruštva, ki so dopolnili častitljivih osemdesetlet. To so leta, ko človek dozori, ko je glavapolna življenjske modrosti in izkušenj.V društvu smo ponosni, da imamo članečebelarje, ki so dopolnili ali celo presegliosemdeset let. To so ALBIN ZAGOŽENiz Zadobrove, STANISLAV LIPIČNIKiz Trnovelj in FRANJO MAROŠEKiz Vitanja. Tudi v bodoče jih želimo vdruštvu kot zavedne člane, predvsem pakot ljudi, ki so predani ljubezni do čebelin spoštovanju do neokrnjene narave.S tem ne želim reči, da so zaradi svojihčastitljivih let manjvredni, nasprotno,v svoji sredini jih potrebujemo, kotpotrebujejo čebele matico. Polno sezavedamo, da so s svojim dolgoletnimdelom v društvu pustili neizbrisenpečat in vsak njihov prihod med nas bodobrodošel, saj bo znak naše pripadnostitako v mladosti kot tudi v poznih letih.Tudi v bodoče jim želimo, da ostanejozvesti svojim čebelicam in ob njih pozabijona težo preživelih let. Naj jih pogled namočne družine kratkočasi in prijetni vonjmedu pomirja. Čebelarijo naj iz ljubezni dočebel in naše ljubljenke jih bodo vsako letonagradile z bogato bero medu. Predvsempa naj se ob zavesti, da opravljajodobro delo, kratkočasijo in veselijo.Vedno pa naj se radi vračajo med nas!V letu, ki smo ga že načeli, jim želim obiloveselja s čebelami, trden korak in radostennasmeh na obrazu; predvsem pa močnovoljo, da si ob letu zopet stisnemo roko!Jernej Fijavž,Čebelarsko društvo Vojnik21. april 2008 31 OgledalO 04/65

DruštvaETNOLOŠKI MUZEJ NIMAPROSTORA V DOMAČEMKRAJUGospod Karli Leber je že vrsto letprizadevni član odbora Turističnegadruštva Vojnik ter velik ljubitelj inzbiratelj kočij, vprežnih vozov in vozičkovza potrebe gospodinjstva ter drugegaorodja iz zelo bogate kulturne dediščine.S prizadevnim večletnim zbiranjem inurejanjem predmetov, je nastala obsežnazbirka. Turistično društvo, kakor samkraj Vojnik, mu, kljub vnetemu iskanjunavedenega prostora za hrambo inrazstavo, le-tega ni moglo nuditi, zatoje poiskal pomoč v občinah Dobrna inSlovenske Konjice. Navedeni lokaciji staneprimerni z vidika, da sta slabše dostopniVojničanom, zlasti šolski mladini, zakatero velja, da si v času šolanja tovrstnepredmete ogleduje, saj so del zgodovinenaše pokrajine in kot taki vključeni vnjihove vzgojno-izobraževalne programe.Za objavo v Ogledalu smo se odločiliz namenom, da bi spodbudili javnostali posameznike, ki bi imeli pogoje(ustrezen prostor) za namestitevnavedenih eksponatov, ki so velikegapomena za ohranjanje etnološke dediščine.V kolikor bi se našel kdo, ki bi bilpripravljen pomagati pri razrešitvitega velikega problema, naj pokliče naTuristično društvo Vojnik na tel. št.03 5772-008 ali gospoda Lebra na tel. št.03 5772-814.Veselimo se vaše pomoči.Turistično društvo Vojnik, Jože Tanšek5. OBČNI ZBORVINOGRADNIŠKO-VINARSKEGA DRUŠTVAOBČINE VOJNIKVojniški vinogradniki so pregledalisvoje delo v preteklem letu.V lepo urejenih prostorih nakupovalnegacentra KZ Vojnik so vojniški vinogradnikipregledali svoje delovanje v preteklemletu ter tudi nanizali največje uspehe vsvojem petletnem delovanju. S svojimdelom so lahko res zadovoljni, saj so zaktivnostmi krepko posegli med svoještevilno članstvo. O društvu pa se sliši,govori tudi navzven, daleč čez meje občineVojnik. Veseli so bili pohval predstavnikovVINISA (zveza vinogradniških društev vSloveniji), Kmetijsko gozdarskega zavodaCelje ... Vsi ugotavljajo, da je društvoeno najbolj delovnih daleč naokoli.Sprejeli so tudi plan dela infinančni načrt za leto 2008, pohvalilisvoje najbolj prizadevne člane terpovabili preostale vinogradnikein ljubitelje, da se jim pridružijo.Res lepi uspehi pa silijo UO zneumornim predsednikom M. Krašovcemna čelu še naprej k prizadevnemu delu.Zapisal tajnik društva:Pavel LeskovarNovo vino VOJNIČANOgledalO 04/65 32 21. april 2008

DruštvaOBČNI ZBOR PGD SOCKATudi letos so se člani PGD Sockazbrali na svojem rednem letnem občnemzboru v prenovljenem gasilskem domu,kjer so pregledali rezultate dela in sprejeliusmeritve in naloge za vnaprej. V poročilihin razpravah je bilo poudarjeno delo terobilica prostovoljnih ur, ki so jih članiopravili pri operativnem delu (v lanskemletu predvsem ob in po poplavi, ki jeprizadela območje Občine Vojnik, in prinekaj požarih), prav tako pa tudi pri obnoviin vzdrževanju opreme in gasilskega doma,na izobraževanjih, vajah in tekmovanjih.V lanskem letu so gasilci prepeljali tudipreko 500.000 litrov pitne vode. Občnegazbora so se poleg predstavnikov sosednjihdruštev in Gasilske zveze udeležilitudi predstavniki pobratenega društvaiz Prezida, s katerimi gasilci iz Sockeže vrsto let sodelujejo in gojijo pristneprijateljske odnose. Prav tako pa so sečlani društva udeležili občnega zboranjihovega društva 15. marca v Prezidu.Egidij ČretnikKuŠtPrvega marca 2007 se je tudi za nas vŠportno-kulturnem društvu KuŠt obrniloleto naokoli in ponovno je bil čas, da smose, na občnem zboru, skupaj s prijateljiozrli na preteklo obdobje. Ugotovili smo,da tudi lani nismo lenarili, saj je bilo zanami leto, polno lepih dogodkov, druženjain prijetnih dejavnosti v okviru našega,že skoraj tradicionalnega programa.Leto smo pričeli s sodelovanjem v pustnimaski KS Frankolovo, marca smo priredilikratko proslavo ob materinskem dnevu,aprila smo se, kot vsako leto, udeležiličistilne akcije, avgusta smo priredilinogometni dan za člane in simpatizerjedruštva s piknikom, septembra nogometniturnir z udeležbo ekip z vseh koncevobčine Vojnik. Očitno brez nogometalani ni šlo, saj smo tudi oktobra priredilinogometno tekmo, polno zabave za krajanein jim za konec spekli še čevapčiče. Letosmo zaključili z novoletnimi delavnicamiza najmlajše in prihodom Božička, kipa je moral k zobozdravniku, ker si zmedvedkom nista redno umivala zobkov.Vsi smo se strinjali, da pa je bil laninajvečji dogodek zadruštvo in za Črešnjice26. maja, v okvirupraznika KS Frankolovo,ko smo slavnostno predalinamenu igrišče z dovoznocesto in na prireditvipodelili priznanjačastnim članom društva.Matej ŠtanteLDS - OBČINSKI ODBORVOJNIKKATARINA KRESALna obisku v VojnikuPredsednica stranke Liberalne demokracijeSlovenije (LDS) Katarina Kresal, ki v smisluprograma stranke odločno zagovarja enake– enakovredne možnosti za vse oz. za vsaokolja v državi, je 8. aprila 2008 obiskalaObčino Vojnik in tudi Zreče ter SlovenskeKonjice. Spremljali so jo ožji sodelavci vstranki in sekretar stranke Dorijan Maršič.Obisk so pričeli v občini Vojnik, in sicer vNovi Cerkvi z ogledom Sorževega mlina vPolžah. Tu jih je najprej sprejel in pozdravilpredsednik OO LDS Vojnik mag. AdolfVidenšek s člani odbora in seveda prijaznigospodar mlina Oto Samec, ki je privlačnoin zanimivo, kot zna le on, prikazaldediščino mlina. Prisrčno dobrodošlico vkraju ji je izrekel tudi predsednik KS NovaCerkev Slavko Jezernik. PredsednicaKatarina Kresal in spremstvo so bili nad temenkratnim biserom naše preteklosti izjemnonavdušeni in niso skoparili s pohvalami.Obisk se je nato nadaljeval z delovnimkosilom v restavraciji Urška v Vojniku. Tuso v sproščenem razgovoru člani OO LDSgoste seznanili z vsebinami in odprtimivprašanji v občini Vojnik. Predsednika KSFrankolovo, Dušan Horvat in KS NovaCerkev, Slavko Jezernik sta predstavilavsebine iz teh krajevnih skupnosti.Tu se je pridružila tudi kandidatka zaposlanko v Državni zbor na letošnjihvolitvah, Alenka Prebičnik Sešel iz NoveCerkve, ki je podala nekaj svojih zanimivihpogledov o potrebi po rešitvi vsebin,ki nas vse zadevajo, in za uresničenjekaterih se bo zavzemala. Po kosilu smose skupaj peš napotili skozi Vojnik mimoobčinske hiše, kjer je Katarino Kresalpozdravil tudi župan Benjamin Podergajs.Na poti proti Zrečam so se gostje zakratek čas ustavili še na Frankolovem.Mag. Adolf Videnšek,predsednik OO LDS21. april 2008 33 OgledalO 04/65

KulturaKnjižnica Vojnik boobiskovalce razveselila spodaljšanjem delovnegačasa.Ko smo v preteklem letu v KnjižniciVojnik izvedli anketo o zadovoljstvuobiskovalcev s storitvami knjižnice,so anketiranci odločno izrazili željo inpotrebo po daljšem delovnem času, zlastiv času popoldanske odprtosti knjižnice.Občina Vojnik je pokazala razumevanjeza to potrebo in v proračunu za leto 2008zagotovila sredstva za kadrovsko okrepitev,tako da bo lahko od maja dalje knjižnicaodprta za uporabnike petkrat na teden, odtega trikrat, to je v ponedeljek, sredo in petek,popoldan od 12. do 19. ure, od septembradalje pa še vsako prvo soboto v mesecu.Želja obiskovalcev je bila razumljiva,saj smo bili že nekaj časa priča hudi gneči,zlasti ob ponedeljkih in petkih popoldan.Število izposojenih knjig se je ob teh dnevihpogosto približalo tisočici, knjižničarke pase ob obilici dela niso mogle v tolikšnimeri posvetiti svetovanju obiskovalcem,kot bi si ti želeli in bi bilo potrebno.Uporaba knjižnice v Vojniku se jev zadnjih desetih letih nenehno večala.Posebno intenzivno rast smo beležilipo selitvi v prenovljene prostore. Vcelem letu 1998 je knjižnica izposodila16.437 enot gradiva, danes, deset letkasneje, pa se tej številki približamo žeskoraj v enem mesecu. Pa tudi zbirkaknjig, časopisov, revij, kaset, zgoščenkin cd-romov, ki je na voljo Vojničanom,se je v teh letih več kot podvojila.Kadrovska okrepitev v knjižnici bov bodoče omogočila tudi več kulturnegain izobraževalnega dogajanja. Poleg žeobstoječih projektov in dejavnosti boVojničanom na voljo več predavanj inrazstav, za otroke pa bomo pripravilizanimive počitniške aktivnosti.V tednu slovenske knjige od 21. do25. aprila bo v knjižnici potekala akcija, skatero želimo privabiti nove uporabnike.Vsem obiskovalcem, ki se bodo v temtednu včlanili v knjižnico, bomo podarilienoletno članarino. Prijazno vabljeni!Martina SalobirLUTKE PRIHAJAJOPo lanskoletnem obisku Joškove bandev mestu Jaromer na Češkem se je rodilaideja, da v dejavnost našega Turističnokulturnegadruštva Globoče – Dedni Vrhin v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celjevključimo tudi lutkovno gledališče. Vmesecu marcu 2008 nas je že zato obiskalaJarka Holaseva s Češke, ki v mestuJaromer vodi lutkovno gledališče, in nams svojimi nasveti pomagala narediti prvekorake. Jože Žlaus je že pred tem izdelalminiaturni lutkovni oder z zanimivoposlikavo, ki pa je bil Jarki Holasovi takovšeč, da so bili njeni komentarji samo vsuperlativih. Jože je tudi sam napisal tekstza prvo lutkovno igrico, v kateri je glavnaigralka kravica Mica in opisuje svojo pots Češke v Slovenijo. Jože je namreč medobiskom na Češkem dobil lutko kravicev poklon od Jarke Holasove in takoj semu je porodila ideja o nastanku zanimivelutkovne igrice. V maju 2008 je na obiskupri nas skupina glasbenikov in lutkarjev izmesta Jaromer in takrat bo tudi ta lutkovnaigrica premierno predstavljena Čehomter seveda tudi domačinom. Skupajbomo izvedli tudi koncert slovenskihin čeških narodnih pesmi. Za avgustu2008 pa so dogovorjene tudi delavnicelutk in scenografije pod vodstvomnaših čeških prijateljev, ki so v tovrstnidejavnosti eni izmed vodilnih v Evropi.Turistično-kulturno društvo Globoče– Dedni VrhOgledalO 04/65 34 21. april 2008

TURISTIČNO DRUŠTVOVOJNIKNEKJE MED ZIMO IN POMLADJOLetošnja zima prinaša mnogonenavadnih trenutkov. Trenutkov, vkaterih se že lahko sončimo na terasahpred lepo urejenimi domovi in počasiuživamo v požirkih kavice, do trenutkov,ko nas zasuje belina in smo spet vrženiv realnost, da se zima še ni poslovila. Aenkrat bo vendarle potrebno ... in tako,kot bo nepričakovano in s toliko večjimnavdušenjem v naša življenja pokukalapomlad, tako se bomo pričeli prebujatitudi v Turističnem društvu Vojnik, kjer sepravzaprav pripravljamo na pomlad že lepčas. Če samo omenimo božično-novoletnikoncert z nastopom Marjana Zgonca inskupine Inspiritu, s katerim smo želeliogreti hladne dni ter hkrati s priznanjinagradili tiste, ki skrbijo, da je pomladše lepša in da vrtovi ter travniki lepozažarijo ob težko pričakovanem sončku.Takšnih Vojničanov in okoliških krajanovje veliko in upamo, da bodo tudi to pomladnaredili pravljično zeleno ter rožnato. Nanovo obdobje pa smo se pripravljali tudis predavanjem o sezonskih zasaditvah,skozi katere nas je popeljala Ruth Reš.Temu smo dodali tudi sodelovanje pripredavanju o kulturi pitja vina in tako je bilsprehod skozi zimo malo manj zasnežen inz manj zmrznjenimi noski. Vstop v pomladpa upamo, da bo prinesel tudi malo boljprijazne temperature. Če nič drugega, botoplo 12. aprila, ko se bomo v prostorih OŠVojnik družili z Marijano Kolenko, ki nambo razkrila skrivnosti dobre komunikacije,medsebojnih odnosov in nastopanja.TURISTIČNO DRUŠTVONOVA CERKEVČlani in članice Turističnega društvaNova Cerkev smo z veliko delovno vnemoin načrti vstopili v novo delovno leto2008.V mesecu februarju smo imeliprogramsko-volilno konferenco, nakateri smo izvolili novi Upravni inNadzorni odbor TD Nova Cerkev inpredsedstvo društva. Novo predsednicodruštva sta odbora izvolila na naslednjiseji, in sicer Alenko Prebičnik Sešel, zapodpredsednico pa Leo Sreš. Konference(občnega zbora) se je udeležilo lepoštevilo članov, simpatizerjev in gostov,saj je bila dvorana gasilskega domav Novi Cerkvi nabito polna. Zbor sopozdravili tudi gostje: župan ObčineVojnik Beno Podergajs, dekan AlojzVicman in predsednik KUD Nova CerkevPeter Selčan. Predavanje smo zaključilis potopisnim predavanjem KlemenaKotnika po Ameriki.V marcu smo priredili zelo odmevnoin obiskano gledališko igro skupine izVelike Nedelje. Občinstvo so igralcinavdušili in poželi velik aplavz.Na cvetno nedeljo so naše članice ssvojimi izdelki popestrile tržnico na vasiin pripomogle k živahnejšemu utripuvaškega trga.TurizemV soboto, 15. marca, smo izvedli akcijo spredavanjem na temo obrezovanje starihsort jablan.Praktični prikaz je vodila ŠtefkaKos iz Vrtnarske šole v Celju. Učilismo se v Pozjakovem sadovnjaku terslišali tudi predavanje o škodljivcih inškropljenju Danice Jezernik. Zanimanjeje bilo veliko, zato smo sklenili s takimizobraževanjem nadaljevati tudi prihodnjeleto. Pozjakovim se zahvaljujemo zagostoljubje.V soboto, 29. marca, smo se, kotvsako leto, udeležili čistilne akcije inočistili velik del brežin Dobrnice odLemberga do izliva ter Hudinje od Sockedo pritoka Dobrnice. Vsem udeležencemhvala, ker tako požrtvovalno skrbite zasvoje okolje.Sprejeli smo sklep, da gledališkopredstavo Evangelij po Čušinu prestavimona jesen zaradi zgoščenosti kulturnihprireditev v večnamenski dvorani inprireditve na Frankolovem Ostanimoprijatelji.Pospešeno pripravljamo zloženkoturističnih znamenitosti Nove Cerkve zokolico.Napovedujemo tradicionalno prireditevna gradu Lemberg in strokovno ekskurzijoza člane.Vabljeni k sodelovanju.Alenka Prebičnik SešelIn konec maja, ko se bomo popeljali vAvstrijo na ogled Perchtoldsdorfa, kraja,kjer je preživljal jesen svojega življenjaznameniti Vojničan Žiga Popovič.Pomlad nam torej nikakor ne bo pobegnila,ne da bi ji svoj pečat vtisnilo Turističnodruštvo Vojnik. Preživite jo z nami.Nataša KovačičPrikaz obrezovanja starih sort jablan21. april 2008 35 OgledalO 04/65

Pisma bralcevUredništvo objavlja pisma bralcev posvoji presoji in v skladu z uredniškopolitiko, razen ko gre za odgovore inpopravke v skladu z Zakonom o medijih.Dolžina naj ne presega 30 vrstic, daljšeprispevke avtomatično zavrnemo. Dabi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljenas celotnim imenom, naslovom intelefonsko številko avtorja, na katerilahko preverimo njegovo identiteto. Vglasilu pismo podpišemo z imenom in spriimkom avtorja.V NAŠIH POTOKIH UMIRAŽIVLJENJE!V skladu s povabilom KS Vojnik k čistilniakciji na območju Globoč se je akcijeudeležilo 10 članov našega društva. Polanskoletni poplavi je potok Tesnica»okrasil« svoje brežine z razno raznimi»okraski« iz plastičnih vrečk, plastenk,pločevink ... Podobne situacije so biležal vidne tudi na drugih potokih, zato sočistilne akcije nujno potrebne. In kakose rešiti teh žalostnih pogledov na našepotoke?Jasno je, da je človek tisti, ki obremenjujenaravo z odpadki, ki jih odlaga kar obnaše potoke v upanju na poplavo, kibo te odpadke odnesla v neznano. Pravta isti človek se ne zaveda tega, da stakimi dejanji v naravi povzroča številneprobleme flori in favni. Živa bitja v našihvodah izginjajo, v grmičevju ob potokihje vse manj rac in ostalih ptic, plastičniodpadki, ki se nalagajo po brežinah in povejah, uničujejo tudi floro, ki je bila nekoč,ko smo se še lahko v naših potokih kopali,tako bogata in je bila njihov pravi okras.Žalostno situacijo lahko spremenimo samomi ljudje, ki smo del narave in se smatramoza inteligentna bitja. Za odpadke je v našiobčini zelo dobro poskrbljeno, saj obstajajomesta za zbiranje odpadkov, komunalnaslužba tedensko odvaža smeti in zato zadivje odlaganje odpadkov ni nobenegaopravičila. Kljub temu je še veliko takihjunakov, ki raje odpeljejo svoje smeti obpotok ali v gozd in s tem »prišparajo« nekajevrov, ne zavedajo se pa tega, da je naravis takimi dejanji storjena nepopravljivaškoda, ki se v evrih sploh ne da oceniti.Takim kršiteljem bi bilo potrebno naložitikazni, ki bi jih v prihodnje odvrnile odnerazumljivega ravnanja z naravo, ki namje že začela vračati mačehovski odnos donje.Rešitev tega problema verjetno ni vsankcijah, ampak v vzgoji naših otrok že vprvih razredih osnovne šole. Lep slovenskipregovor nam zgovorno pove, da kar seJanezek nauči v mladosti, to tudi poznejezna oz. uporablja v življenju. Čim prej selotimo tega, da ne bo prepozno!ODMEVI IZ DOLINE PODFLORJANOMJože ŽlausSpoštovana, gospa Agata in tokrat tudi– gospod Ciril! Čas, »ko se ptički ženijo«je dokončno mimo in rojeva se pomlad, pačeprav bo zima morda vmes še za kakšendan zamahnila s svojim repom. Prosim,brez nejevolje, ne bomo se pogovarjali ovremenu! Tokrat bi rad, da se pogovarjamopredvsem o pticah. Zakaj pa o pticah, bostarekla, saj vendar ne sodijo v dosedanjikontekst naših pogovorov!? O, pa še kako!Bom bolj natančen – govorili bomo le odveh pticah. O njih je namreč Ogledalopisalo že davnega leta 1999. Sta pozabilaali nista brala? Če le moreta, si preberitavsaj sedaj! V roke vzemita številko 18 inna strani 5 bosta našla naslov: »Prostorskiplan (PP) občine Vojnik ali kje je sokolselec«, jaz bom pa bralcem, ki tegaOgledala nimajo več, citiral samo nekajstavkov avtorja, ki je bil – nihče drug kot– »županov urbanist«. Takole je modroval:»Prostor je dragocena dobrina, za kateregapravimo, da smo ga podedovali od svojihočetov, da bi ga ohranili za svoje otroke invnuke.« Nato je nadaljeval, kako so v PP»v kar največji meri ohranili prvobitnostin lepoto naših naselij in ostalegaprostora.« Kot največji dosežek PP jenavedel obrtno cono ob regionalni cestina jugu naše občine in dodal, »da je obrtv skladu z usmeritvami občine, ki večjihindustrijskih kompleksov ne predvideva,in prav je tako.« Pozabil ni tudi omeniti,da smo »lahko ponosni, da je v našemprostoru toliko kulturnih znamenitosti,ki so zaščitene z občinskimi dokumenti,«zato se posegi ustrezno umeščajo v prostor.Pravi, da »patine kulturne dediščine panismo in ne bomo načeli«. Za konec paje še dodal: »In kje je sokol selec, ki semga navedel v naslovu? V Socki gnezdi. Inštorkljo imamo v Arclinu. Obe ptici stadel naravne dediščine našega prostora.Strokovnjaki so mi povedali, da sta pticipri izbiri prostora za gnezdo zelo izbirčni,hočeta in izbereta le najlepše in najboljše.Našli in izbrali sta ga v Občini Vojnik.«Pozor, dragi bralci, skrbno premislite, aliso res te besede po devetih letih »mesopostale«? Vi, gospod Ciril, pa mi povejte,ali boste šteli za nerganje, če Vas vprašam,kje »za vraga« je urbanistova štorklja?Že lani je ni bilo in tudi letos je še nisemvidel, ste jo morda Vi? In sokol selec, ješe v Socki? In kaj pomeni, če tudi njegani, mi znate odgovoriti? Ne obmetavajteme z nergačem, raje mi dajte argumentiranodgovor! Medtem ko ga boste iskali, panaj povem, da sem v 21. številki NT bralčlanek gospe Petek, da bodo pod štorkljinimgnezdom v dveh, treh mesecih zgradiliše semaforizirano križišče. Možnosti zapopravke oz. da bi zgradili krožišče, kar bipripomoglo k boljši pretočnosti prometa,so pa mimo, ker je menda le-temu v napotonadstrešek bližnjega soseda. Prosim!?Gospod Ciril, pa mi povejte, (Vas, gospaAgata, pa prosim, da ga primete za roko, dane bo podivjal!), kdo pa je izdal gradbenodovoljenje za nadstrešek in s čigavim»žegnom«? Ne recite mi, da so ga izdali»marsovci«! Da ne drezam še globlje, zakajje bilo sploh izdano?! Sicer pa se ne bomoprepirali zaradi (še) enega semaforja; čeže imamo dva, bomo imeli pa še tretjega,mar ne! Važna so predvsem nova delovnamesta – in teh bo v OIC kar 250 do 300,so svetniki pojasnili gospe Petek! Pravzanima me, kdaj bo nastopil trenutek, ko sebo teh 300 Vojničanov po končanem delu vOIC napotilo domov – predvsem peš in ponovem pločniku. Oni pa, ki te sreče (še) nebodo deležni, se bodo pa še naprej po polžje»cijazili« zaradi »štorkljastega« semaforjaže iz Škofje vasi, ali celo s Hudinje. Inmedtem, ko bodo ujeti v avtomobile insanjali o »zelenem valu«, pa bodo lahkolevo in desno opazovali, kaj od vseganapovedanega v PP se je uresničilo. Jasno,mnenja bodo deljena: eni bomo trdili, daso nas »nategnili« (kot že večkrat doslej),nasprotna stran pa bo dokazovala, da jevse v skladu z gospodarskimi usmeritvamiobčine. No, če je zares vse tako skladnos PP, zakaj pa potem štorklja ni v svojemgnezdu, saj je bila tako rekoč njegovamaskota? Odgovor je en sam samcat:edino nje niso mogli »nategniti«! Odšlaje, ker zase ni videla prihodnosti. Namestozelenih travnikov so se ji v njene višavebleščale strehe industrijskih hal. Ko bodozgrajene še preostale, se bo nemara iz njihcelo kadilo in bo smrdelo, česar danes,žal, še ne vemo. Vsekakor pa jo je odgnalže dosedanji hrup, ki ga prinaša s sebojOIC. In mi povejta, se bo še kdaj vrnila?Jaz pravim – nikoli! Daj Bog, da sem sezmotil!Edvard KrajncOgledalO 04/65 36 21. april 2008

Pisma bralcevSMO ŠE KAJ VREDNI?So morda lastniki psov več vredni, ker jihščitijo kosmatinci in jim tudi zakonodajane pride do živega?Smo še toliko varni, da se lahko brez skrbiodpravimo v trgovino, na sprehod pookolici Vojnika ali na sproščujoč tek, breznevarnosti odpeljemo malčka na igriščeali v park? Je potrebno, da so vse zelenepovršine v središču Vojnika ograjenez visokimi ograjami? Nikjer namrečnismo varni pred psi, njihovimi iztrebkiin njihovimi nevestnimi lastniki. Igriščaso ograjena, saj bi bilo precej nevarno,da se igralec med nogometno tekmopopelje po mastnem pasjem iztrebku. Tudisprehajalec je v nevarnosti, saj je polnopasjih iztrebkov v okolici cerkvic na hribuin bližnjih sprehajalnih poteh. Sprašujemse, koliko lastnikov psov nosi na sprehodvrečice in čisti za svojimi ljubljenci.Osnovnošolec se je peljal iz trgovine Tušin ga je ogrizel pes. Raztrgal mu je hlače intudi na nogi so bile sledi kosmatinčevih zob.Lastnica je kratko odvrnila: »PARDON!«,brezbrižno odšla dalje in se hitro umaknilaizpred centra.Na teku po vojniških pešpoteh psi večkratnapadejo tekače. Nevestni lastniki neukrepajo ali jim celo niso kos. Prav po tejpoti se vračajo otroci peš iz Vojniške šoledomov in so tako v veliki nevarnosti.Problematika je zelo pereča, zato prosimgospo inšpektorico, da tudi ona opozorilastnike psov na dolžnosti in pravila, ki jihobvezujejo, in globe, ki jim sledijo.Mislim, da imamo vsi pravico in smovredni, da se gibamo v naravi brez občutkaogroženosti.TEŽAVE S PSIA. P.Opozorjeni smo bili na problem, ki gapovzročajo iztrebki naših ljubljenčkov– psov. Opaziti jih je povsod: na cestahin pločnikih, še več pa na travnikih terigriščih, ki so namenjena otrokom. Hkratije potrebno poudariti, da predstavljasrečanje s psom, ki je brez nadzora,določeno nevarnost. Če želimo otrokom invsem občanom zagotoviti zdravo okolje terzmanjšati nevarnosti, ki jim grozijo, moramosodelovati vsi, predvsem pa lastniki psov.Odlok o javnem redu in miru v ObčiniVojnik zaradi varstva zdravja in čistočeprepoveduje voditi pse na potrebo vnaravno okolje, lastnike psov pa zavezuje,da pospravijo pasje iztrebke. Določaglobo za lastnika psa, če v primeruonesnaženja teh površin s pasjimi iztrebkile-teh ne odstrani, v višini 41,73 €.11. člen Zakona o zaščiti živali (UPB2-ZZZiv, Uradni list RS, št. 43/2007)določa, da mora skrbnik psa na javnemmestu zagotoviti fizično varstvo psa tako,da je pes na povodcu. Nadzorstvo nadizvajanjem te določbe zakona neposrednoopravljajo uradni veterinarji, kmetijski,lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji,pristojni za ohranjanje narave in policija.Predpisana je globa od 200 do 400 €.Torej, spoštovani lastniki psov!Disciplina ljudi in živali bo prispevalak zdravju in higieni v našem bivalnemokolju. Vzgoja, nega in skrb za zdravježivali so torej tri naloge, ki jih morajoopravljati vsi lastniki živali, saj soodgovorni za njihova dejanja. Pravijo,da postanejo psi podobni lastnikom. Najvaš kuža pokaže svoji okolici, da imakultiviranega in odgovornega lastnika.Nataša Kos,Medobčinski inšpektoratJAVNO VPRAŠANJEUREDNIŠKEMU ODBORU»OGLEDALA«Ob dopisu, ki ga je Društvo upokojencevVojnik prejelo v petek, 28. 3. 2008, inje sklep Uredniškega odbora glasilaOGLEDALO, ki ga je sprejel na 8. redni seji,dne 18. 3. 2008, se kot predstavnik društvasprašujem, do kod sega meja demokracije.Omejevati besede je grobo poseganjev demokratično izražanje posameznikaali skupine. Da si takšno omejevanje»privošči« Uredniški odbor, je nedopustno.Ali se je prej posvetoval s predstavnikidruštev, da ga ne vprašam o posvetu zobčinskimi svetniki. Ker v dopisu »omejuje«članke le društvom in organizacijam iz KSVojnik, je Odbor grobo kršil Ustavo inpostavil 50 % prebivalcev Občine Vojnik,toliko jih približno domuje v KS Vojnik,v neenakopravni položaj. Ker je Ogledaloobčinsko glasilo, bi pričakoval, da je v takemkontekstu napisan tudi dopis (zajematibi moral vse tri KS). Urednik bi moralrazmisliti o samem pomenu urednikovanja.Tudi »krajšanje« člankov je nedopustno,saj se jim lahko spremeni pomen. Kolikorvem, naši članki niso obsežnejši od lekakšnega pol stolpca ali malo čez. Bipa mogoče kazalo, da urednik omejitvepoišče v fotografijah, kadar se pojavljajopo dve fotografiji istočasno v dveh različnihčlankih ali pa jih je več za en sam dogodek.OGLEDALO je pravo »ogledalo« krajaoz. občine. Je dobro zastavljeno, zato jebrano in prinaša informacije, ki smo jihpotrebni društva in občani. Naj ostanetakšno, kot je, če pa so spremembe, nesmejo posegati in omejevati informiranostidruštev, saj prav društva in organizacijepredstavljajo srce in življenje te občine.Ivan Robačer,predsednik DU VojnikSPOŠTOVANI PREDSEDNIKDRUŠTVA UPOKOJENCEVDoslej nismo in tudi v bodoče ne bomokratili pravic vašega pisanja, saj so vašiprispevki skromni in jih vsakokrat v celotiobjavljamo. Uredniški odbor pa je organ,ki ga je izvolil Občinski svet in mu zaupalodgovorno in racionalno ravnanje s 56stranmi našega glasila. To pa pomeni, daje potrebno med prispevki izbirati tiste, kiso aktualni, uporabni in niso preobsežni.Da bi ta dogovor Uredniški odbor uresničil,smo morali poseči po kriteriju razdelitvestrani vsem društvom, organizacijam,krajevnim skupnostim, šolam in tudiobčinski upravi. Vsem trem krajevnimskupnostim, organizacijam in društvomsmo posredovali enak dopis o omejevanjurazpoložljivih strani kot vam. Dajemo paveč prostora gospodarstvu, kmetijstvu,komunali, kulturi in sociali, pri čemer nas jeposebej v pismih podprlo že nekaj bralcev.Verjemite, da se bo vaša pisana beseda šev naprej pojavljala v glasilu in da nikomurne bo kratena pravica do obveščanja,seveda pa obstajajo tudi obveznostiizdajatelja tako do obsega glasila,odmerjenih proračunskih sredstev kot doOdloka o izdajanju in urejanju glasilaObčine Vojnik, ki opredeljuje naše delo.S spoštovanjemJure Vovk,odgovorni urednik21. april 2008 37 OgledalO 04/65

KronikaBUTARA VELIKANKA– ZAPISALA FRANKOLOVOV KNJIGO REKORDOV?Na cvetno nedeljo je preko 60 moškihin fantov v 81,779 m dolgi procesiji kblagoslovu odneslo prav toliko dolgobutaro, s katero se želijo vpisati v Gunnesovoknjigo rekordov. Če bo organizatorjemuspelo, potem Frankolovo širši javnostine bo več znano le po žalostnem spominuiz druge svetovne vojne - frankolovskihžrtvah, pač pa po najdaljši butari na svetu!Začeli so že po novem letu. V izdelavobutare je bilo vloženega preko 2000 urdela, pod okriljem gasilskega društva,pridružili pa so se tudi drugi, tako da jebilo v pripravo in izdelavo vključenihpreko 100 ljudi. Sodelujoči so se vsakpo svoje, moški z izdelavo, ženske spletenjem kit in pripravo materiala, pa tudimladih ni manjkalo, z veseljem srečevali,se družili in iz tedna v teden skupajdodajali osem vrst materiala. Na cvetnonedeljo okrašena s kitami in kar 120 kgpomaranč ni predstavljala le najdaljšebutare, pač pa so se med prepletenimimateriali še bolj močno prepletali dobravolja, prijateljstva, solidarnost in vse tisto,kar je vključene v ta projekt povezalo.S tem so Frankolovčani znova dokazaliinovativnost in slogo, kar daje svetelzgled tudi prihodnjim generacijam.SREČANJENARODNOZABAVNIHANSAMBLOV „OSTANIMOPRIJATELJI“Na Frankolovem smo člani Prosvetnegadruštva že 17. leto zapovrstjo organiziralitradicionalno srečanje narodnozabavnihansamblov „Ostanimo prijatelji“.Občinstvo v polni večnamenski dvoranije tudi na letošnji priredtvi uživalo vreviji kvalitetnih ansamblov, prepleteni shumorjem Marjana Robleka – Matevža.Na srečanju so sodelovali: Harmonikarskiorkester KUD Vojnik pod vodstvomStaneta Mikole, Ansambel Juhej,ansambel Petra Finka, Vitezi Celjski,Vesele Štajerke, ansambel Toneta Rusain Veseli Begunjčani in Modrijani. Nažalost je zaradi bolezni v ansambluzadnji trenutek sodelovanje odpovedalFranci Zeme, ki je do letos sodelovalna vseh srečanjih. Prireditev je,kot že vrsto let dosedaj, povezovalpoznavalec narodnozabavne glasbein radijski voditelj Tone Vrabl.Ob koncu je zbrane pozdravil županObčine Vojnik Beno Podergajs, vsem,ki so prireditev pomagali izpeljati, šeposebej članom Prosvetnega društvapa se je zahvalil Dušan Horvat,predsednik društva in KS Frankolovo.Tudi za letošnji, res kvalitetni izboransamblov pa gre zahvala predsednikuorganizacijskega odbora prireditveTonetu Gregorcu in njegovemučutu za narodnozabavno glasbo, vkateri je tudi sam vrsto let sodeloval.E. G.Alenka BlazinšekOgledalO 04/65 38 21. april 2008

KronikaPREDSTAVITEV KNJIGEObčina Vojnik je v sodelovanjuz predstavniki Inštituta za slovenskijezik Frana Ramovša ZRC SAZUpripravila PREDSTAVITEV knjigez osnutkom slovenskega slovarja izdruge polovice 18. stoletja »GlossariumVindicum« Janeza Žige ValentinaPopoviča (1705–1774), vojniškegarojaka, rojenega v Arclinu, in profesorjanemškega jezika na dunajski univerzi.Predstavitev je potekala v prostorihknjižnice v Vojniku v četrtek, 14. februarja2008, s pričetkom ob 18. uri. Knjigo stapredstavila urednika, in sicer gost z dunajskeuniverze, drugače profesor na Univerziv Zagrebu, doc. mag. dr. Rihar Reutnerin prof. dr. Peter Weiss, višji znanstvenisvetovalec dialektološke sekcije z Inštitutaza slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU. Večer so popestrili njegovi rojaki izArclina »Kvartet arclinski fantje« ter ŠpelaMajcen z igranjem na citre. Glede na to,da se je predstavitve udeležilo manj ljudi,bi si želeli, da bi se obiskanost tovrstnihprireditev v bodoče povečala. Lepo je, dase spomnimo rojakov, ki so zapustili takobogat knjižni opus kot Popovič, Bezenšek,ipd. Vsekakor pa smo udeležencipredstavitve bogatejši za besedo ali dve več.Petra Pehar ŽgajnerTUDI VOJNIČANI SO LEPOPRAZNOVALI CVETNONEDELJOSkupina krajanov je izdelala tri velikebutare in jih postavila ob mogočnostopnišče cerkve Sv. Jerneja v Vojniku.Skupina krajanov Vojnika in okolice je poideji – zamisli M. Krašovca izdelala trivečje butare, ki so merile 8, 6, in 4 metrev višino. Butare so postavili ob mogočnemstopnišču, ki vodi k farni cerkvi Sv. Jerneja.Veseli izdelovalci so ob tem obujalispomine na mlada leta, ko so kot otroci nabiralipotreben les in butare tudi sami izdelovaliin krasili. V vrh butare so privezovalidomača kmečka jabolka, pomarančeso bile takrat večkrat le pobožna želja.Tudi letošnje butare so izdelane iz najmanjpetih avtohtonih vrst lesa: leske, čremse,božjega lesa, pušpana, drena, ive ... Les drenapa je na vrhu butare lepo zavit v obliki srca.To ni bilo tekmovanje v višini,debelini, lepoti ali doseganju kakegarekorda v izdelavi butar. S tem dejanjembi radi še bolj približali pomen in lepototega verskega praznika, polepšala pa sebo tudi okolica cerkve. Vsa akcija naj bofari in domačemu kraju v ponos. Željaje tudi, da bi to postalo tradicionalno terda se k temu delu pritegne tudi mladino.Z veseljem zapišemo, da grmovnicein cvetlice ob parkirišču in impozantnemstopnišču lepo uspevajo. Verjetno zato, kerso jih posadili veseli in prizadevni krajaniin to prostovoljno! Varujmo ta lepo urejenkompleks – park. To je vojniški ponos!P. L.OBISKALI SMO STAREJŠIKRAJANKIS Frančiško Šoštar in Leopoldino Slemenšeksmo nazdravili ob njunem visokem jubileju.Predstavniki Krajevne skupnostiFrankolovo, Komisija za socialna vprašanjaskupaj s predstavnico Župnjiske Karitas sodne 3. 3. 2008 obiskali gospo FrančiškoŠoštar na njenem domu Dol pod Gojko naFrankolovem, ki je dopolnila okroglih 90let. Ob njenem prazniku so ji čestitali in jizaželeli veliko zdravja ter dobrega počutjav nadaljnjem življenju. Gospa Frančiška jebila poleg čestitk vesela že samega obiska.Prav tako so dne 20. 3. 2008 obiskaligospo Leopoldino Slemenšek nanjenem domu v Brcah, ki je dopolnila93 let. Ob rojstnem dnevu so ji čestitaliza visoki jubilej in ji zaželeli velikozdravja. Gospa Leopoldina pa je bilapoleg čestitk vesela že samega obiska.I. N.21. april 2008 39 OgledalO 04/65

KronikaSD VIZORE V OČIŠČEVALNIAKCIJI»Ljudje smo packi,« je bilo večkratslišati med celodnevno očiščevalno akcijo,pri kateri smo sodelovali tudi člani SDVizor in družba treh članov Športnegadruštva Nova Cerkev.Česa vse nismo našli ob strugi Dobrnicemed Likarjevo domačijo in vrtačo tercelotno Vizorsko dolino. Nesnage je biloza polnih 60 vreč.Kljub veliki količini smeti smo si biličlani SD Vizore ob koncu dneva enotni,da se splača potruditi in polepšati našživljenjski prostor s takšno akcijo, ki se jevedno znova radi udeležimo, istočasno paosveščamo našo mladino ne samo v športu,temveč tudi kako ohraniti našo naravolepo in zdravo.Utrujeni po napornem dnevu in vsehsmeteh, smo se zbrali pod skakalnico inzaključili ostanek dneva ob prijetnemdruženju s piknikom.Prosvetno društvoAntona Bezenška, FrankolovoOBNOVITVENI TEČAJ PRVEPOMOČI V SOCKIPGD Socka je organiziralo tečaj prvepomoči, ki je bil namenjen obnovitvi znanjas področja nudenja prve pomoči v primeruprometnih in drugih nesreč. Zanimivopredavanje in praktični prikaz nudenja prvepomoči je izvajal dolgoletni strokovnjak stega področja Maks Nezman, namenjen paje bil vsem gasilcem in krajanom. Škodale, da se ga je kljub zanimivi tematikiudeležilo le majhno število ljudi, pa še tiso bili v veliki večini iz vrst gasilcev.Udeleženci tečaja prve pomoči s svojimmentorjemEgidij ČretnikPLESNI TEČAJ NAFRANKOLOVEMKaj je tisto, kar človeka pri plesu takoočara? Popolnost giba, primarnost, mordačutnost? Ples kot obliko izražanja sododobra spoznali tečajniki, ki so se udeležilizačetnega plesnega tečaja, katerega smoorganizirali člani TD Frankolovo. Podvodstvom visoko usposobljenega plesnegaučitelja iz Plesnega vala Celje so osvojiliznanja mnogih plesov. Četrtkove ure plesav OŠ Frankolovo so prerasle v prijetnodruženje, zato se je skupina odločila, danadgradi znanje z nadaljevalnim tečajem.Jeseni pa bomo vajo ponovili in zopet pričeliz začetnim plesnim tečajem za odrasle.Z. V.POČITNIŠKE USTVARJALNEDELAVNICE V KNJIŽNICIVOJNIKIzdelovanje in krašenje okvirjev in slik izmavcaV času zimskih počitnic (26. in 28.februarja 2008) smo v Knjižnici Vojnikorganizirali dvodnevno ustvarjalnodelavnico za osnovnošolske otroke.Prvi dan smo se najprej seznanili zizdelovanjem okvirjev in slik iz mavcas pomočjo kalupov ter se lotili sameizdelave. Nato pa smo drugi dan delavnic(po končanem sušenju) te slike in okvirjekrasili na različne načine: s servietnotehniko, z akrilnimi barvami, z lakomza razpokanje itd. Tako so nastali lepi inraznoliki izdelki, namenjeni različnimpriložnostim (dan žena, veliko noč), ki smojih tudi razstavili v knjižnici in so na ogledv njenem obratovalnem času. Otroci so senad predstavljeno tehniko zelo navdušiliin nadaljevali z ustvarjanjem tudi doma.Veronika ŠlausPRAZNOVANJE DNEVAŽENA IN 40 MUČENCEVDRUŠTVA TALONFRANKOLOVOVse žene in dekleta si zaslužijopozornost za svoj praznik, prav takotudi moški, saj še danes ne moremoopredeliti, kdo je večji mučenec.Društvo TALON je popeljalo svoječlanice in člane na skupno praznovanje, insicer v soboto, 8. marca popoldan, na Zlatigrič v Slovenske Konjice. Ob kulinaričnihdobrotah in kapljici rujnega smo v prijetnidružbi in zvokih ansambla TE PA TEzdružili oba praznika. Prisotne smo obdariliz majhno pozornostjo, in sicer ženske zlepim pomladanskim jegličem, moške pas skodelico za čaj ter bili enotni, da bov teh lončkih pristalo tudi kaj drugega.Tako smo ob prijetnem druženju indobri volji izpeljali še eno praznovanje inse skupno veselimo še nadaljnjih druženj.Za Društvo TALONDragica MlinarPRIZNANJE GRAJSKEGAVRTNARJARastline so že pred stoletji s svojolepoto pritegnile človekovo pozornost,posledica tega pa je, da so jih začelisaditi in vzgajati okoli svojih domov.O tem zelo veliko ve letošnja prejemnicapriznanja grajskega vrtnarja, ki gapodeljuje Turistično društvo Frankolovo,Blanka Čretnik. Priznanje smo ji podelina rednem letnem občnem zboru društva.Njen svet rož je svet, kjer rastejo majhni,nežni cvetovi in veliki v znosni simbiozi.Je kraj, kjer pogled božajo žametni cvetovibahavega cvetja. Zaradi vsega tega in ševeliko več je gospa Blanka prava izbrankain dobitnica priznanja grajskega vrtnarja.Z. V.OgledalO 04/65 40 21. april 2008

KronikaPEKA KRUHA NA KMEČKEMTURIZMU GORŠEK»Naj človek pol sveta obteče, najboljšikruh doma se peče!«V skladu s tem pregovorom smo se priTurističnem društvu Frankolovo odločili,da odgrnemo tančico skrivnosti Hildinepeke kruha, seveda, če bo gospa Hilda za to.Hilda Goršek že kar nekaj časa pečekruh v pravi kmečki peči in prav rada izdaskrivnosti, ki ji jih je povedala že njenamama, do nekaterih pa je z ljubeznijoin predanim delom prišla sama. Ljudjeod blizu in daleč ga radi kupujejo.Po dogovoru smo organizirali dvedelavnici peke kruha. Pa da ne bostemislili, da smo se delavnic udeležile samoženske, tudi moški so bili vmes. »Bojda«so bili tako pridni, spretni, prizadevniitd., da jih Hilda kar ni mogla prehvaliti.Spekli smo štiri vrste kruha in za povrhše sadnega, poleg tega smo spekli tudiloparnico z jabolčnim in s skutinimnadevom, ker je ostalo še malo testa,pa še orehove in skutine kifeljčke.V kuhinji je že sedaj tako omamno dišalo,ko smo pekli samo kruh, kaj bo šele pozimi,ko bomo v okviru božične delavnice peklipotice! Pridite in se sami prepričajte.JUTRANJI POHOD NAŠPIČASTI VRHI. B.Člani Turističnega društva Frankolovosmo se na cvetno nedeljo, 16. marca 2008,ponovno odpravili na jutranji pohod naŠpičasti vrh. Zbrali smo se ob 5. uri zjutraj.Bila je še tema, tako so zelo prav prišlerudarske svetilke na glavah pohodnikov,da so osvetljevale pot. Čedalje višjesmo prihajali, svetleje je bilo, v daljavina sončnem vzhodu pa ni bilo ne duhane sluha o soncu. Ob prihodu na vrh,so se oblaki razgrnili in sonce je kakorsramežljiva nevesta pokukalo izzaoblakov, kot da bi vedelo, da nas enkratna leto, na nedeljo, najbliže prvemupomladanskemu dnevu, mora nagraditi.Dobre volje smo se odpravilinazaj v dolino in si obljubili, daprihodnjo pomlad spet pridemo.11. BALONARSKI FESTIVALI. B.V soboto, 5. aprila, je Balonarskiklub Vojnik že enajstič zapovrstjoorganiziral Balonarski festival. Vojniškonebo je bilo obsijano s soncem,popestrilo pa ga je devetnajst pisanihbalonov. Dušanu Bojanoviču se lahkozahvalimo za to dobro promocijo takoobčine Vojnik kot društvene dejavnosti,ki je na našem področju zelo velika.B. M.KUHARSKI TEČAJHrana naj zasluži spoštovanje in zahvalo.Imele smo tečaj mesnih rolad, omak in solat.V vsakem domu je najpomembnejšakuhinja. Vonjave, ki se širijo po hiši, teprivabijo vanjo. Kjer se kuha, je tudiprijetno toplo, domače, posebej če je vkuhinji vesela kuharica, ki se trudi nareditičim bolj okusno in zdravo hrano. Važnoje tudi, da imamo do hrane spoštljivodnos, ker je vloženega veliko truda, dajo pridelamo z božjo pomočjo. Ko se sredipoletja zagledamo v valoveče zrelo žito,se vprašamo, kako smo majhni sredi takobogatega čudeža, ki ga občudujemo. Dani zastonj, da si nekateri odkrijejo klobukpred njivo, ki kipi od zrelega žita. Tudi predkruhom ali jedmi na mizi se odkrijemo,da jim izkažemo spoštovanje in zahvalo.Izgovor, da ni več časa kuhati, je prazen.Veliko bolj res je, da se kuhati nauči vsemanj otrok, ki seveda zrastejo v neukegospodinje, odvisne od staršev ali paod hitre hrane. Zato gospodinje, naučitečim več kuharskih spretnosti kar otroke.Vemo, da je znanja iz kuharstvaogromno, zato v društvu kmetic METAorganiziramo kuharske tečaje. Tudi letos,12. in 13. februarja smo imele tečaj mesnihrulad, omak in solat, ki je potekal v kuhinjiobnovljenega župnišča. Vodil ga je MatevžKovač, ki se s kuharstvom ukvarja žeskoraj 15 let. Najbolj nam je bilo všeč, da jepripravil hrano brez vegete in pripravljenihdodatkov. Pripravili smo telečjo, puranjoin piščančjo rulado, polnjena piščančjabedra z gobovim nadevom, krompirjevenjoke, gratiniran krompir, smetanovo,sirovo in salsa rosa omako ter kraljevosolato. Tečaja se je udeležilo 48 članic.Veronika Marguč21. april 2008 41 OgledalO 04/65

ŠportPLAVALEC IZNOVE CERKVE NAMEDNARODNIH IGRAHV SAN FRANCISCUGašper Žurman iz Nove Cerkve, dijak 1.letnika Poslovno-komercialne šole v Celju,se že osmo leto aktivno posveča plavanju.Gašper, zakaj si se med vsemi športiodločil ravno za plavanje?Prvih plavalnih zavesljajev so me naučilistarši, naprej sem jih izpopolnjeval vplavalni šoli, kasneje pa so me staršivpisali v plavalni klub, kjer je že treniralbrat Luka. Sedaj sem član plavalnega klubaNeptun Marines Celje in član kadetskedržavne reprezentance. Na povabiloMestne občine Celje se bom letos julijaudeležil mednarodnih iger v San Franciscu.Kaj sicer počneš, razen tega, da sistrasten plavalec?Poleg plavanja v prostem času rad igramkošarko in nogomet.Katera je tvoja najljubša disciplina, zakajin kdo je tvoj športni vzornik?Discipline, ki jih rad plavam, so: 400 mprosto, 800 m prosto, 1500 m prosto, 200 mdelfin, 400 m mešano. To so tudi discipline,v katerih sem dosegel najboljše uvrstitve.Moj vzornik je Američan Michael Phelps.Če bi lahko v plavanju dosegel kar koli,kaj bi si izbral?Cilj vsakega športnika je nastop naolimpijskih igrah, vendar sem šepremlad, da bi razmišljal o tem. Želimpa v naslednji sezoni odplavati normoza nastop na evropskih igrah mladih.Kateri je tvoj najljubši spomin, povezan splavanjem?Imam več lepih spominov splavanja. Najljubši mi je, ko sems soplavalci februarja letos osvojildve medalji v štafetnih preizkušnjahna državnem prvenstvu v Mariboru.Kako naporno je biti plavalec? Je s tempovezano veliko odrekanja?Biti plavalec je za nepoznavalca enostavnastvar, vendar v resnici ni tako. Treniramdevetkrat tedensko, petkrat popoldan,trikrat zjutraj in tudi ob sobotah, čeni tekmovanj. Zjutraj je trening od6.00 do 7.30, popoldan pa od 16.30do 19.00. Ob vikendih so po navadienodnevna ali dvodnevna tekmovanja.V sezoni preplavam okoli 1400 km.Na kaj se najbolj osredotočaš natreningih in pred tekmovanji?Na treningu med plavanjem (štejemploščice v bazenu – ha ha) poskušamčim bolj slediti nasvetom trenerja, natekmovanju pa se povsem osredotočimna disciplino, v kateri nastopam.Kaj pričakuješ od športnih iger v SanFranciscu?Iger v San Franciscu se bo udeležilo preko1500 športnikov z vsega sveta. To bo,upam, zame nepozabno doživetje, velikaizkušnja in spodbuda za nadaljnje delo,sklepanje novih poznanstev, predvsempa si želim odplavati čim boljše rezultatev disciplinah, v katerih bom nastopil.Nam lahko zaupaš kakšno željo zaprihodnost?Rad plavam in upam, da bom imelmožnost še dolgo ostati v tem športu.Najlepše se ti zahvaljujem za odgovore in tiželim veliko uspehov v tvoji plavalni karieri.20 LET SD VIZORE INPRIREDITVE V LETOŠNJIZIMIAlja TihleZelena zima? Kaj je to? Pri nas v Vizorahne vemo nič o tem! Malo vode, elektrika,ugodne temperature, snežni top in velikkup dobre volje ter zagnanosti in že soskakalnice s smučiščem vred v smučarskemcentru Vizore bele od snega.Letošnjo zimsko sezono smo pričeli našeobjekte zasneževati že pred novim letom,tako da so se naši člani in vsi ljubiteljismučanja ter smučarskih skokov pognalipo strmini med novoletnimi prazniki.Marsikdo ni verjel, da imamo v Vizorahkljub tako zeleni zimi sneg, da našeskakalnice delujejo vsak dan s polno paroin da k nam zahajajo zelo veliki in ugledniOgledalO 04/65 42 21. april 2008

Športklubi na treninge, saj na njihovo žalost saminimajo tako izvrstnih pogojev za delo doma.Da pa nismo bili pridni samo priizdelovanju snega v letošnji sezoni, temvečtudi na prireditvenem nivoju, dokazujevrsta tekmovanj, ki smo jih izpeljali.V začetku februarja smo priredili skupaj zSSK Velenje državno prvenstvo za dečke,ki pa se je sprevrglo v internacionalnoprvenstvo, saj smo gostili skakalceiz Turčije, da, pravilno ste prebrali,iz Turčije, ki jih vodi budna rokanašega znanega trenerja Vasje Bajca.Udeležba je bila odlična, saj v temobdobju skoraj nikjer v Sloveniji nibilo zasneženih objektov, kjer bi bilomožno izvajati treninge in tekmovanja.Že 23. februarja smo nadaljevali zorganizacijo tekem, ki smo jih lahkoizvedli z veliko truda in neprespanihnoči ob dodatnem zasneževanju našihobjektov. Na ta dan smo speljalitekmovanje za pokal Štajersko-Koroškeregije, ki nam je zopet v celoti uspelo.Krona celotnega truda letošnje zime jebil seveda konec februarja, ko smo članiSD Vizore praznovali svoj 20. rojstni dan.Pripravili smo prekrasno tekmovanje zbogatimi nagradami, dobro družbo, velikoudeležbo skakalcev od najmlajših, pa vsetja do super veteranov in klase plus, ki sojo sestavljali nekdanji skakalci društva,ki se niso nič manj pogumno kot mladiskakalci spustili po zaletišču. Ob glasuharmonike, dobri volji in zaključnemognjemetu, smo si pričarali kljub zelenizimi lep zaključek skakalne sezone.SD VizorePRIDRUŽITE SE NAMNA 3. DRUŽINSKEMKOLESARJENJU,IMENOVANEM– MAJSKI KROG!Občini Celje in Vojnik sta pred dvemaletoma obudili množično kolesarjenje,ki je pred dvajsetimi leti pod sloganom»Vsi na kolo za zdravo telo« potekalopo vsej Sloveniji. Družinsko rekreativnokolesarjenje smo poimenovali Majskikrog. Prvega so leta 2006 prevozili Celjaniin Vojničani, lani pa so se jim pridružilitudi kolesarski navdušenci iz SlovenskihKonjic. Na drugem kolesarskemdruženju je pedala koles vrtelo preko700 kolesarjev, letos jih pričakujemo vsajtisoč. V ospredju je predvsem družinskokolesarjenje, brez tekmovalnega duha.Kolesarji skupaj odkrivajo lepote stranskihpoti občin, preko katerih jih vodi trasa, kije speljana po poteh s čim manj prometain pelje mimo slikovitih zaselkov in vasi.Majski krog ali tretje družinsko kolesarjenjebo letos v nedeljo, 18. maja, s pričetkomob 10. uri. Želimo, da bi bil Majski krog šebolj prepoznaven, množičen in razgiban,zato vas vabimo, da se nam pri temrekreativnem dogodku pridruži tudi vašaobčina. Tradicionalnim štartnim mestom, kiso v Celju, Vojniku in Slovenskih Konjicah,bi se tako pridružila še Žalec in Šentjur.Pet sosednjih občin bi se ob tem dogodkuzdružilo v eno kolesarsko celoto, ki biposameznikom in družinam predstavljalaizhodišče za samostojne kolesarske izlete.Tradicija rekreativnega kolesarjenja,družinskega preživljanja prostega časa vnaravi in spoznavanja manj znanih obronkovkrajev, kjer živimo, se tako nadaljuje!NOVI TRASIŠTART V ŽALCU – CILJV VOJNIKUIz Žalca skozi Vrbje do Migojnic, natose usmerimo proti Kasazam do Petrovč(tukaj prečkamo glavno cesto podsemaforji, kar je varno), do Arje vasi,skozi Medlog, na Ostrožno, čez avtocestodo ceste pred Svetim duhom, kjer sepriključimo celjski in vojniški trasi innato po že uveljavljeni trasi do Vojnika.Dolžina trase: 25 km; zahtevnost trase:nezahtevna.ŠTART V ŠENTJURJU – CILJV VOJNIKU:V Šentjurju se usmerimo proti Dramljamin v novem krožišču zavijemo protiProseniškemu in nadaljujemo doBukovžlaka, kjer se priključimouveljavljeni trasi do Vojnika.Dolžina: 20 km; zahtevnost: srednjezahtevna.BODITE Z NAMI, KER“KOLO JE ZAKON!”Edvard Stepišnik,predsednik organizacijskegaodboraAndrej Kerk,vodja projektov(skica trase 3. družinskegakolesarskega kroga je na zadnjnistrani glasila)21. april 2008 43 OgledalO 04/65

ŠportKOŠARKARSKI KLUB VOJNIKRazpored domačih tekemSTAREJŠIH PIONIRJEV – U14v I. deluSlovenske košarkarske lige2. krogVOJNIK : VELENJE4. krogVOJNIK :6. krogVOJNIK :KELEJACELJEŠENTJURALPOSnedelja13. 4. 08ob 11.30nedelja11. 5. 08ob 11.30nedelja25. 5. 08ob 11.30Razpored domačih tekemMLAJŠIH PIONIRJEV – U12v I. deluSlovenske košarkarske lige -Vzhod 53. krogVOJNIK : KOROŠKA4. krogVOJNIK : VELENJE5. krogVOJNIK :ELEKTRAŠOŠTANJsobota24. 5. 08 ob11.30sobota31. 5. 08 ob11.30sobota7. 6. 08 ob11.30Tradicionalni TURNIR TROJKv VOJNIKUV nedeljo, 8. junija ob 14. uri,vabi Košarkarski klub Vojnikljubitelje košarkarske igre trina tri na 16. tradicionalniturnir trojk . Turnir bo nazunanjem igrišču OŠ Vojnik,vprimeru slabega vremena pa vtelovadnici.Prijave sprejemamo do petka,6. junija, na elektronski naslovkkvojnik@siol.net alitelefonski številki 031 564-115in 040 475-114.OBČINSKA LIGA SMSVOJNIK 2008POROČILOletne lige v malem nogometu naigrišču z umetno travo na odbojPRIJAVLJENE EKIPE:1. VOJNIK-PIZZERIA LIMBO2. NATIS3. MALI PARIS4. NIRVANA5. TERRA CAFE6. ALIGATORJI7. TEAM HONDA ČEPIN8. ŠD FRANKOLOVO9. NK TROBENTICA10. F 511. RC PLAN M12. ŠRD FREDDY 6913. AVTOPREVOZNIŠTVOMEH ROMAN14. ETRA D. O. O.15. ROZNTALL16. NK TRANSPORT ROGELGlavni pokrovitelj lige SMSje SMS BAR, Arclin 21,Pavli Vertačnik, s. p.VETERANSKA LIGA MCVOJNIK 2008POROČILOletne veteranske lige v malemnogometu na igrišču z umetnotravo na odbojPRIJAVLJENE EKIPE:1. FEGY VOJNIK VETERANI2.TORCIDA VETERANI3. ŠMARTNO4. NIRVANA5. NK TROBENTICA6. STRANICEPričetek tekmovanja: ponedeljek,7. 4. 2008.Vabljeni na ogled tekem.Glavni pokrovitelj veteranskelige MC je Bistro, pizzeria inavtopralnica MC,Celjska c. 3, Vojnik,Janez Majcen, s. p.LIGA SMS VOJNIK 2007KONČNI VRSTNI RED:Squash Bar 58 točk, Mali Paris54, Vojnik Pizzeria Limbo 53, NKTrobentica 38, KM Instalacije35, A@A Blisk 35, ŠD EkstremVojnik 34, Aligatorji 31, ŠarlotkeFrankolovo 24, Natis 16, Choo-Choo 5 in F 5 Juniors 4 točke.Zmagovalec letne lige SMS jeekipa SQUASH BAR.Najboljši strelec je Boštjan Verbič.Nagrado za FAIR PLAY prejmetaekipi NATIS in CHOO-CHOO.ČESTITAMO!Zaključek lige SMS s podelitvijonagrad in pokalov je bil v petek, 2.11. 2007, v SMS Baru.Organizator lige SMSOgledalO 04/65 44 21. april 2008

ŠportŽIGA SKAZA – državni prvakcicibanov v veleslalomu za popolno zašito vašihvrtnin (toa, sneg, divjad...) z našimi profili in veznimiŽiga Skaza, 11 let, s Frankolovega trenira elementi si lahko sestavitesmučanje v SD UNIOR za popolno Celje. zašito Njegov vaših poljuben za popolno rastlinjak zašito po vaši vaših meri ali prostor za druge namene.trener je Gašper Weber. vrtnin Treningi (toa, sneg, potekajo divjad...) Standardna vrtnin (toa, velikost sneg, 4 x divjad...) 3m - rastlinjak na sliki. za popolno zašito vašihskozi celo leto; spomladi z našimi profili kondicijski, in veznimi v za popolno vrtnin zašito (toa, vaših sneg, divjad...) cenajesenskem času pa začnejo s treningi zogrodjanašimi profiliin veznihin veznimielementov za velikost 4 x 3m: 100,00 € (cena je brez DDV),vrtnin (toa, sneg, divjad...)elementi si lahko sestavite cenaelementiUV stabiliziranesi z našimilahko sestavitefolije profili in 6 veznimi x 7m: 20,00 € z DDVsmučanja, ki največkrat poljuben rastlinjak potekajo vaši na meri ali prostorpoljuben z našimi za drastlinjak profili ruelementi ge namene.veznimisi lahko sestavitepoljuben po rastlinjak vaši po meri vaši ali meri prostor ali prostor za za druge namene.ledenikih v tujini, Standardna saj doma velikost še ni snega. 4 x 3m - rastlinjak elementi na sliki. si lahko sestaviteStandardna velikost Standardna 4 velikost x 3m 4 - x 3m - rastlinjak na na sliki.poljuben rastlinjak po vaši meri ali prostor za druge namene.Okrog novega leta cena nastopi ogrodja tekmovalnoin veznih elementov za velikost Standardna velikost 4 x 3m - rastlinjak na sliki.obdobje, ki se v aprilu zaključuje. 4 x cena 3m: ogrodja 100,00 in veznih € (cena elementov je brez za velikost DDV), 4 x 3m: 100,00 € (cena je brez DDV),cena UV stabilizirane folije 6 x 7m:cena20,00ogrodja€ z DDV cena in veznih UV stabilizirane elementov folije za 6 x velikost 7m: 20,00 € z DDV 3m: 100,00 € (cena je brez DDV),cena UV stabilizirane folije 6 x 7m: 20,00 € z DDVVztrajno, marljivo in resno delo je Žigov smučarski sezoni 2007/2008 pripeljalodo lepih rezultatov na mnogih tekmah.Med najpomembnejše dosežke šteje tudidržavna tekma za državno prvenstvo vveleslalomu, na kateri se je uvrstil na1. mesto in postal državni prvakcicibanov v veleslalomu.Žiga je skupno v sezoni 2007/2008dosegel:3. mesto – regijski pokal,7. mesto – državni pokal.Žiga že razmišlja o novi sezoni, čeprav šeta ni čisto končana, v njej pa bo potrebnoše več dela in še več treningov. Njegovovoljo in vztrajnost podpirajo starši, njegovibližnji in učitelji OŠ Frankolovo. Zapravega športnika pa je največja nagradaza trdo delo dobra uvrstitev na tekmi.SREČNO, ŽIGA! cena ogrodja in veznih elementov za velikost 4 x 3m: 100,00 € (cena je brez DDV),cena UV stabilizirane folije 6 x 7m: 20,00 € z DDVPROIZVODJA IZDELKOV IZ PLASTINIH MASZavrh nad Dobrno 10, Dobrnatel. 03/ 781 80 33, mob. 031 675 639e-pošta: profilplast@volja.net, www.profilplast.siPROIZVODJA IZDELKOV IZ PLASTINIH MASZavrh nad Dobrno 10, Dobrnatel. 03/ 781 80 33, mob. 031 675 639PROIZVODJA IZDELKOV IZ PLASTINIHPROIZVODJAe-pošta: profilplast@volja.net,MASIZDELKOV IZ PLASTINIHwww.profilplast.siIZ PLASTINIH MASZavrh nad Dobrno 10, DobrnaMASZavrh nad nad Dobrno Dobrno 10, Dobrnatel. 03/ 781 80 33, mob. 031 675 63910, Dobrnatel.tel.03/03/78178180 33,80mob.33, mob.031 675031639e-pošta: profilplast@volja.net, www.profilplast.si675 639e-pošta: profilplast@volja.net, www.profilplast.sie-pošta: profilplast@volja.net, www.profilplast.siGESLO KRIŽANKEOGLEDALA ŠT. 64Rešitev križanke v št. 64 se glasi:PUSTNI KARNEVAL NOVACERKEV.Bon v vrednosti 16,70 €, ki gapodarja Optika Leban,Keršova 1, 3212 Vojnik,prejme Katja Krajnc,Cesta v Šmartno 15/a, 3212 Vojnik.21. april 2008 45 OgledalO 04/65

PlaninstvoPLANINSKO DRUŠTVOVOJNIKBili smo:Vransko – Letuš, kjer smo poleg lepotnarave občudovali cerkev na Čreti.Narava nam je postregla z lepimvremenom.Bohor, kjer smo se lahko preizkusili vdveh turah.Med dejavnosti društva je tudi letni zborčlanov društva. Letos smo ga pripraviliv novem domu.Poročilo je bilo pestro, kot je tudi delovanjedruštva. Prav je, da ga posredujem,kot ga je predstavil predsednik:»Namen PD Vojnik je, da omogoči vsemljubiteljem planin rekreativno gibanje,spoznavanje lepot gora, družabnasrečanja in negovanje prijateljstva.Planinsko sezono smo začeli takojpo novem letu z nočnim pohodomna Kunigundo, ki je bil dobroobiskan in je postal že tradicionalen.Potem smo pripravljali in vodili vsakmesec povprečno dva planinska pohoda.Vsi pohodi so bili dobro obiskani, sajje bilo na pohodu povprečno 30 do 40pohodnikov. Izpadel je samo en pohod,vzrok temu pa je bilo slabo vreme.Tudi v letu 2007 je bil organizirantradicionalni pohod iz Vojnika naKunigundo. Udeležilo se ga je preko 1000pohodnikov iz različnih krajev Slovenije.Pripravili smo dva zanimiva pohodaob krajevnem in občinskem praznikuObčine Vojnik. Ob koncu leta pa smopripravili nočni pohod na Sveti Tomaž.Mentorice v vrtcu Mavrica so pridnoskrbele za naše najmlajše planinčkein jih učile prvih planinskih korakov.Naša velika akcija – gradnja planinskegadoma na Tomažu je dobila novo podobo,predvsem v notranjosti. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo.Z vestnim delom gradbenega odbora ternaših članov PD Vojnik, naših dobrotnikov– sponzorjev, ki so nam materialnoUvodni pozdrav predsednika društvapomagali, nam je uspelo planinski dompripeljati tako daleč, da lahko v letu 2008načrtujemo njegovo slavnostno odprtje.«Predsednik je zaključil poročilo z željo,»da se tudi v letu 2008 srečamo naplaninskih poteh dobre volje, zdraviin polni življenjskih moči in da šeletos s skupnimi moči poskušamodokončati planinski dom na Tomažu«.NAČRTUJEMO:13. 4. 2008 – Po poteh soške fronte, vodiIrena Gorenak27. 4. 2008 – Tradicionalni pohod naŠentjungertObčni zbor Planinskega društva – 8. 3. 200810. 5. 2008 – Donačka gora – Boč, vodiFranci Korošec24. 5. 2008 – Lepenatka, vodi FrancGrum15. 6. 2008 – Vojnik – Uršula28. 6. 2008 – Ajdna – Potoška planina,vodi Mirko BlazinšekLetos se pridružuje akciji Tradicionalnegapohoda na Šentjungert tudi Savinjski MDO.PD Vojnik Zvonka GrumOgledalO 04/65 46 21. april 2008

PlaninstvoZimsko usposabljanjeVršič 2008V začetku marca je potekalo zimskousposabljanje za reševalne pse naprelazu Vršič. Zbrali smo se kljub obilicinovozapadlega snega.Po nastanitvi v Koči na Gozdu, kjersta za naše bivanje in hrano poskrbelaoskrbnik Mare in njegova soproga. Dobilismo sezname skupin, katere so vodiliusposobljeni inštruktorji.Delovišča so si sledila za vse skupineod lokacije Koče na Gozdu pa do prelazaVršič na nadmorski višini 1611 m n. v.Stalnica našega usposabljanja so:iskanje z lavinsko sondo, ponovitevorientacijskega problema, varno gibanjev gorah pozimi, prerez snežne odejeza ugotavljanje nevarnosti plazu.V nedeljo, 9. 3. 2008, smo imeli organiziraneizpite za reševalne pse s predmetnimnazivom: Lavine 1, Lavine 2 in Lavine 3.S Terom sva se udeležila izpita Lavine1, kar pomeni 1. stopnjo iskanja zasutihv plazu. Delo sva opravila uspešno.Zimskega usposabljanja sva se udeležiliPolona Lupše in Valentina Kasesnik,pripadnici Civilne zaščite Vojnik inKinološke zveze Slovenije ter vodnicireševalnih psov.Valentina KasesnikPrušnikova 5, tel.: 426 17 76Delovni čas:Ponedeljek, sreda in petek: od 12. do 19. ure,torek, četrtek: od 9. do 14. ureDelovni čas Knjižnice Vojnik od 5. maja2008 dalje!Podaljševanje izposojnih rokov inrezervacije prek interneta:http://www.ce.sik.si/cobiss.htmPodaljšanje izposojnih rokov prektelefonskega odzivnika:01 563 4909 in 031 90 90 09Vsaka skupina je dobila svoje‘mesto pod soncem’, kjer smo izdelalisimulacijsko lavino, jo ustreznospreparirali in pripravili skrivališča, t.i.‘grobove’. (Op.: Grob je v sneg skopanaluknja za udobno namestitev markerja.)Ob koncu priprav smo določili skupinemarkerjev in skupine vodnikov zazačetek dela, in sicer za iskanje nalavini, ki smo jo uredili in označili.Delo s psom narekuje njegov vodnik, kiga jasno pozna. Ob morebitnem zapletu,motivaciji obeh (vodnika in psa), izboljšanjumetod dela in glede vsega drugega pa namje pomagala naša inštruktorica Jasna.OBVESTILOObveščamo vas, da s 1. januarjem 2008 v ambulantah ZP Vojnikprehajamo na sistem naročanja bolnic in bolnikov.Za obisk pri zdravniku se lahko naročite vsak delovni dan med 12.00 in 13.00,na telefon:Amb. I.: Stevan Đorđević, dr. med.sestra Stanka Kolar, tel.: 780-05-12Amb. II.: Alenka Rak, dr. med.sestra Vesna Bohar, tel.: 780-05-22Amb. III.: prim. asist. Jana Govc-Eržen, dr. med.sestra Zdenka Verbič, tel.: 780-05-28V nujnih primerih oziroma ob nastopu resnih zdravstvenih težav se vam na pregled nipotrebno naročati. Za te bolnike je rezerviran čas med 7.30 in 8.30 uro zjutraj.Za recepte, napotnice in podobna administrativna opravila, ki ne zahtevajo pregledapri zdravniku, morate prinesti potrjeno zdravstveno kartico in seznam zdravil, ki jihpotrebujete.Recepte in naročeno dokumentacijo lahko dvignete v ambulanti vsak delovnidan do 13.30.Popoldanske ure so bile namenjenepredavanjem in izobraževanju, pregledunovih smernic in obravnavi problematikeiskanja z lavinsko žolno ter ostalim perečimproblemom, ki so predmet varnega gibanjav gorah.Želimo, da bi s sistemom naročanja omogočili boljšo dostopnost, skrajšali čakalne vrsteza naše storitve, s tem pa dosegli večje zadovoljstvo naših bolnic in bolnikov.Predstojnica ZP Vojnik in Dobrna:prim. asist. Jana Govc-Eržen, dr. med.,specialistka splošne medicine21. april 2008 47 OgledalO 04/65

DogodkiUTRINKI IZ ŠPESOVEGADOMA VOJNIKV preteklem mesecu smo se v Špesovemdomu najbolj razveselili otrok Osnovnešole Vojnik, ki so našim varovancem inpredvsem varovankam pripravili res lepvečer ob dnevu žena. Poleg njih pa nam jekoncert pripravila še Majda Petan s svojimmožem Marjanom, z lepo domačo pesmijopa so nas razvajale pevke ljudskih pesmiiz Dobrave pri Slovenskih Konjicah.Stanovalka Špesovega doma FrančiškaPocijask je v preteklem mesecupraznovala svoj 97. rojstni dan. Kot vsakovisoko obletnico smo tudi to proslavilis kratko priložnostno slovesnostjo.Ob vsakomesečnih praznovanjihrojstnih dni naših stanovalcev nas vednorazveseljujejo otroci Vrtca Mavrica izVojnika in njihove skrbne vzgojiteljice. Breznjih, njihovih prisrčnih daril in programa siteh praznovanj ne znamo več predstavljati.E. GGRADIŠČE PRI VOJNIKUDOBILO SVOJ GRB INZASTAVONa Gradišču se pripravljamo na 9. srečanjeGradiščanov Slovenije, ki bo proti koncujunija leta 2009 pri nas.V jeseni smo kuhali rogove za “čepurje”.Letos pa smo na svojem rednem sestankusprejeli osnutek grba Gradišče in zastavo.Grb je bil brez popravkov sprejet in pravtako tudi zastava.Grb in zastava sta bila izdelana znamenom, da se naše Gradišče predstavi inje prepoznavno med Gradišči v Slovenijiter na gradiščanskih srečanjih.CERTIFIKAT GRBAGRADIŠČAGrb je petbarvni, sestavljen iz šestihsimbolov:Grajski obrambni zid na grbu ponazarja:GRAD MILTENBERG na Gradišču.Vrhovi in strelni ugrezi obrambnega ziduponazarjajo 10 hiš na vasi iz preteklosti.To so:Gradišče št. 1, pogorela hiša v takoimenovanem “Breziju”. Posestnica je bilaMarija Korosec (1859-1909).Korosec je zgodovinsko ime“Šmarjetove” posesti v katastrskemnačrtu katastrske občine Sv. Nikolaj– Šmiklavž.Gradišče št. 2, po domače “Šmarjet”.Posestnica MarijaKorosec, poročenaZupanc, mož BlažZupanc (1838-1902).Gradišče št. 3, podomače “Naraks”-posestnik Mihael Naraks(1857-1914).Gradišče št. 4, po domače“Lojzek” - posestnicaMarija Jošt (1860-1904).Gradišče št. 5, podomače “Turk” - posestnik Jernej Turk(1845-1922).Gradišče št. 6, po domače “Kožuh”- posestnik Franc Slapnik (1857-1932).Kožuh je zgodovinsko ime posesti vkatastrskem načrtu katastrske občine Sv.Nikolaj – Šmiklavž.Gradišče št. 7, po domače “Podgradišnik”– posestnik Mihael Bikovšek (1852-1918). Vekušek je zgodovinsko imeposesti v katastrskem načrtu katastrskeobčine Sv. Nikolaj – Šmiklavž.Gradišče št. 8, po domače “Stagojevmlin” – posestnik Andrej Sragoj (1841-1920).Gradišče št. 9, po domače “Čepur”– posestnik Alojz Točaj (1881-padel1915). Čepur Mihael Stagoj je od 1863do 1922 živel na Gradišču št. 9, umrl jeleta 1928 na Gradišču št. 10 – po domače“Koblšekova koča” – posestnik Jurij Jošt(1847-1905).Ščit viteza je zaključen obseg upodobljenegagrba Gradišča s svojo znamenito zelenobarvo. Levo zgoraj je drenov list iz“Šmarjetovega” drenovega drevesa. Drenje blagoslovljen les. Cenili so ga kolarji.Ponazarja vzdržljivost, vztrajnost inžilavost prebivalcev v hribih. Na sredini jenaravni goveji utok ostrivnika za brušenjekose ali tako imenovani “čepur”, kateregahišno ime še vedno nosi domačijaGradišče 9, sedaj Gradišče 7. Ostrivnikje sestavni del čepurja, ki je nekoč bil iznaravnega kamna, danes pa je sintetičen. Vkompletu je čepur – zaščitni znak koscev,ki so v času košnje v zgodnih jutranjih urahveselo brusili in kosili gradiščanske bregove.Desno spodaj je list svetopisemske rastlinevinske trte, konkretno laškega rizlinga.Gradišolani po starem, Gradiščani ponovem so bili in smo še danes povezaniz vinsko trto. Vino nam daje hrano, moč,veselje in odprtost.Zastava Gradišča je v osnovi bela, nasredini je certificirani grb Gradišča inspodaj napis v črni barvi s fonti gotice,kar ustreza zgodovinski preteklosti našegakraja.Zapisal: Martin GolešOgledalO 04/65 48 21. april 2008

DogodkiZLATA POROKAOb vstopu v leto družine sta tudiAnica in Štefan Kačičnik praznovaladružinski jubilej – zlato poroko.Natanko pred 50-imi leti je Štefan pripeljalv Vojnik svojo nevesto Anico z gorskekmetije na Lindeku. Ustvarila sta siskromen domek. Štefan je s težkim delomslužil kruh za družino v tovarni Emo. Anicapa je skrbela za majhne otroke na kmetiji.Z ljubeznijo sta svoj topel dom polnila scvetovi njune ljubezni. Rodili so se jimahčere Marjetka, Anica, Cvetka, Mojcain sin Joži. Življenje je bilo težko, otrociso rasli, zato se je tudi Anica zaposlila vbližnji bolnici, kasneje pa v vrtcu Mavrica.Vsa ta leta sta zgledno izpolnjevalaobljubi, da si bosta pomagala v bolezniin zdravju, se podpirala v sreči in nesreči.Z dobrim vzgledom sta vzgajala svojeotroke, saj je z njima slavila najstarejšahči Marjetka 30 let skupnega življenjaz možem Milanom Lebrom in drugahči Anica 25 let skupnega življenjaz možem Ludvikom Podergajsom.Vsi slavljenci so svoj zakon sklenili vcerkvi Sv. Jerneja v Vojniku. Prav v tejcerkvi je mašo v zahvalo daroval domačižupnik Anton Perger. Bogoslužje so spetjem polepšali fantje KVARTETA SVITs citrarko Marino in flavtistko Mihaelo. Znjimi je zapela tudi vnukinja Barbara. Cvetministrantov so zastopali vnuki, saj sta sevedno držala načela MOLI IN DELAJ into prenašala na otroke in vnuke. Jubilejasta se veselila še v krogu 14 vnukov, štirihpravnukinj in svojih še živečih bratovMihe, Janeza ter sester Micike in Angelce.Bog jima nakloni še mnogo lettrdnega zdravja, da bi bila še dolgomed nami in nas sprejemala vsicer skromen, a vedno topel dom.A. P.DOBRO JE VEDETIVOŽNJA SSPREMLJEVALCEMZakon o varnosti v cestnemprometu je s 13.8.2006 uvedelnovost vožnje s spremljevalcem.Kandidat za voznika motornega vozilakategorije B lahko vozi v cestnem prometuskupaj s spremljevalcem, vpisanim vevidenčni karton vožnje, od dopolnjenegasedemnajstega leta starosti dalje, doklerne opravi vozniškega izpita, vendar nedlje kot 6 mesecev po dopolnjeni starosti18 let. Vozi lahko po vseh cestah vRepubliki Sloveniji, ne glede na vrsto inkategorizacijo ceste. Med vožnjo moraimeti pri sebi veljavno javno listino, kijo je izdal državni organ, opremljeno sfotografijo, oziroma veljavno tujo potnolistino, evidenčni karton vožnje in veljavnozdravniško spričevalo. Spremljevalecmora imeti pri sebi veljavno vozniškodovoljenje za vožnjo vozil kategorije B.Osebni avtomobil ali štirikolo bo sspremljevalcem lahko vozila oseba:ki je starejša od sedemnajst let,ki se bo v avtošoli po predpisanemprogramu usposobila za voznikamotornih vozil kategorije B,ki bo po končanem usposabljanjuopravila pred komisijo avtošole preizkusznanja predpisov o varnosti cestnegaprometa in vožnje motornega vozila,ki v evidenci nima nobene kazenske točke.Pod naštetimi pogoji pa vožnja sspremljevalcem ne bo dovoljena osebi,kateri se izvršuje sankcija prepovedivožnje motornega vozila, varnostniukrep odvzema vozniškega dovoljenja,če ji je izrečeno prenehanje veljavnostivozniškega dovoljenja ali če ima vkazenski evidenci kazenske točke.Spremljevalec, ki bo spremljal osebo navožnji po opravljenem usposabljanju inuspešno opravljenem preizkusu znanja,mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje.Spremljevalci so lahko naslednje osebe:eden od staršev, posvojiteljev,skrbnikov ali rejnikov osebe,ki bo vozila s spremljevalcem,stari starši, strici in tete, bratje in sestre –če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki alirejniki osebe, ki bo vozila s spremljevalcem.Vpis spremljevalca v evidenčni kartonvožnje opravi Izpitni center UE, čespremljevalec izpolnjuje naslednje pogoje:je star najmanj 30 let,ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjomotornih vozil kategorije B najmanj 7 let,v evidenci nima več kot pet kazenskih točk.Damjan VREČKO,Načelnik21. april 2008 49 OgledalO 04/65

KronikaMaterinski dan - POZDRAVNOVIM ŽIVLJENJEMDanes je bil poseben dan, saj smouspešno izpeljali projekt z naslovomPOZDRAV NOVIM ŽIVLJENJEM.S skupino Zvončnic smo se odpravile naobisk v porodnišnico Celje z namenompozdraviti mlade mamice ter s copatkiin z voščilnicami obdariti njihovenajvečje zakladke – novorojence.Že v zimskem času smo ob druženju vdelavnici ročnih del in kulturnih večerihprebirale pesmice na temo matere. Porodilase nam je ideja, da izdelamo copatke, kijih bi podarile mladim mamicam. Že obnaslednjem srečanju je gospa Mila prineslapokazat čudovito izdelane copatke in nass svojo preprostostjo prepričala, da sejih vsaka lahko nauči. In lotile smo seučenja nove umetnosti. Ker je bila našaMila vestna učiteljica, je bila miza kajkmalu premajhna za naše izdelke. Kmalusmo spletle čez 70 Milinih copatk, parčlanic pa se je naučilo izdelati še druge.Dogovorile smo se, da se prav namaterinski dan oglasimo v porodnišnici scopatki in z ročno izdelanimi vizitkami.Sprejela nas je glavna sestra Milica in naspospremila v skupni prostor, kjer so nasčakale mlade mamice. Po pozdravu sem jimpredstavila naše društvo in jih nagovorila.Poudarila sem, da je v svetu tolikočudes, ki kar kličejo, da jih obiščemo,pa jih mnogokrat nimamo volje. Našeživljenje obdajajo čustva sreče in lepote,ki razveseljuje naša srca. Eno največjihčudes sveta so naše mame. Vse so lepe,bogate, prijazne, ker imajo rade otrokein jih vedno stisnejo v objem in nikoli nerečejo ne, ko jih je treba obiskati. Vednoso njihova največja radost in ljubezenotroci. Njihove oči so vpete na vsestrani, tako da vidijo skozi zaprta vrata.Postati mati je čudovit občutek. Iz svojegatelesa rodiš nekaj, kar je nenadomestljivo,kar je tvoje, to je otrok, za katerega najprejupaš, da bo zdrav, ljubljen in na koncu srečen.Vez med materjo in otrokom je posebnain čudovita. Nihče nam je ne more vzeti.Ko razmišljam, kaj je še najdragocenejše,ugotovim, da je to samo otrok.Drage mame, mi smo z mislimi z vami invsak trenutek našega dela je bil posejanz ljubeznijo do vas in vaših otrok. Sto skromno pozornostjo za vašeganovorojenčka smo vam želele sporočiti,da vas imamo radi, da vam želimoveliko sreče in ljubezni z vašim otrokom.Ob slovesu smo si z zaposlenimi obljubili,da bomo to lepo gesto drugo leto ponovili,saj smo prepričane, da se bo še kateračlanica naučila plesti Miline copatke in jihbomo podarile in mamicam ob materinskemdnevu in voščile tudi naslednja leta.V medobčinskem društvu delovnihinvalidov smo na tak način počastilimaterinski dan.Projekt se imenuje Pozdrav novimživljenjem.MDDI Celje Dragica Mirnik, predsednicaJUBILEJNI KVARTOPIRSKITURNIR V SOCKILetos je v organizaciji PGD Socka potekalože deseto, jubilejno srečanje kvartopircev.Okrog štirideset igralcev se je pomerilov igranju „šnopsa“. Najboljši so dobilipokale in praktične nagrade, prav tako tudi„srečni poraženec“. Zmagal je Stane Grmiz Vitanja, ki si je poleg pokala prislužiltudi odojka.Egidij ČretnikPRANA3STILPrana3stil,d.o.o.,Ljubljanskacesta20a,CeljeVašpartnerzaposlovnosvetovanjeinraèunalništvoIzdelavaposlovnihaktovinpravilnikov,sistematizacijadelovnihmest,vzdrevanjeraèunalniškeprogramskeinstrojneopreme,prodajainservis,internetstrani...Telefon:059077330GSM:051807390E-pošta:info@prana3stil.siWWW:http://www.prana3stil.siOgledalO 04/65 50 21. april 2008

kronikaKONCERT MOPZ VOJNIKNA LETNEM KONCERTUNAVDUŠIL POSLUŠALCEV soboto, 12.4.2008, so zvečerv kulturnem domu Vojnikzazvenele pesmi rednega letnegakoncerta Moškega zbora KUD FrancePrešeren. Zborovodkinja ga.Emilija KladnikSorčan je za letošnjo temo izbrala pesmi,ki so tematsko povezane s Koroško.Nekatere opevajo njeno lepoto, drugeso odsev nekdanjega težkega življenja,tretje so šegave, ljubezenske. Da bise poslušalcev dotaknili z vsemi čuti,je bila vsebina podprta s projekcijoumetniških fotografij. Program je zbesedo povezovala ga.Alenka Vodončnik,dekoracijo pa je pripravil g.Mirko Krašovec.Koncert so popestrile tudi pevke izLaškega - vokalna skupina Vodomke, kijih vodi ga. Jožica Soko. Sodeč po odzivupublike in zadovoljstvu nastopajočihje bil letošnji koncert tako gledevsebine kot izvedbe zadetek v polno.Zboru, ki poje neprekinjeno že 73.leto, pa so na pomoč priskočili tudiNaše gostje - vokalna skopina Vodomke iz Laškegaštevilni donatorji. Njim in svoji zvesti publikise pevci Moškega pevskega zbora Vojnikiskreno zahvaljujejo tudi na tem mestu.Emilija Kladnik SorčanTako smo zaključili letni koncert našega pevskega zbora21. april 2008 51 OgledalO 04/65

Utrinki - čistilna akcijaOgledalO 04/65 52 21. april 2008

PrireditveORGANIZATOR DAN IN URA PRIREDITEVD2 D. O. O.OBČINA VOJNIK INZB ZA VREDNOTE NOBVOJNIK – DOBRNAPLANINSKO DRUŠTVOVOJNIKZB ZA VREDNOTE NOBVOJNIK – DOBRNAKUD GODBA NA PIHALANOVA CERKEVPROSTOVOLJNO GASILSKODRUŠTVO VOJNIKJAVNI SKLAD RS ZAKULTURNE DEJAVNOSTI,OI CELJEPLANINSKO DRUŠTVOVOJNIKAPRILPETEK, 25. APRIL 2008OB 18. URIPETEK, 25. APRIL 2008OB 19. URINEDELJA, 27. APRIL 2008OB 8. URINEDELJA, 27. APRIL 2008MAJČETRTEK, 1. MAJ 2008NEDELJA, 4. MAJ 2008OB 10.30PETEK, 9. MAJ 2008SOBOTA, 10. MAJ 2008ODPRTJE PRENOVLJENEGA SQUASH CENTRA V VOJNIKU – ZABAVNAPRIREDITEV Z GOSTI: REBEKA, KARMA, BOŠTJAN KONEČNIK, MAJA INMNOGI DRUGI.ZA PIJAČO IN HRANO BO POSKRBLJENO.PRIREDITEV OB DNEVU UPORA V DVORANI KULTURNEGA DOMA VVOJNIKU. NASTOPILI BODO: MeKPZ DU VOJNIK, BOŠTJAN KOROŠEC SSVOJIMI UČENCI, ANDREJ BREMEC IN VIKI AŠIČ. VLJUDNO VABLJENI.TRADICIONALNI POHOD PLANINSKEGA DRUŠTVA VOJNIK NAŠENTJUNGERT (KUNIGUNDA). ODHOD PRI MOSTU ČEZ HUDINJO VVOJNIKU.(INFORMACIJE: 041 685-635, MIRKO BLAZINŠEK)POHOD NA TOLSTI VRH.(INFORMACIJE: MARIJAN OPREŠNIK, 031 566-984)BUDNICE V SOCKI, NOVI CERKVI, VOJNIKU,NA FRANKOLOVEM Z ZAKLJUČKOM V LEMBERGU.(INFORMACIJE: 041 624-493, LADISLAV JEZERNIK)BOGOSLUŽJE V CERKVI SV. FLORJANA.ZBOR GASILCEV PRED GASILSKIM DOMOM OB 9.45.(INFORMACIJE: 041 471-730, ZDENKO VRENKO)OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV JSKD CELJEV NARODNEM DOMU V CELJU.(INFORMACIJE: 03/ 4260-632)POHOD – DONAČKA GORA IN BOČ.(INFORMACIJE: 041 685-635, MIRKO BLAZINŠEK)KUD NOVA CERKEV IN MPZNOVA CERKEVOBČINA VOJNIKKS FRANKOLOVOKS FRANKOLOVOPETEK, 16. MAJ 2008OB 19. URINEDELJA, 18. MAJ 2008OB 10. URIPETEK, 23. MAJ 2008OB 18 URIPETEK, 23. MAJ 2008OB 18.30LETNI KONCERT MPZ NOVA CERKEV Z GOSTJAMI IZ BOŠTANJACORONKE. PRIREDITEV BO V DVORANI POŠ NOVA CERKEV.MAJSKI KROG – KOLESARSKA PRIREDITEV Z ZAKLJUČKOM PODŠOTOROM NA IGRIŠČU ZA ROKOMET V VOJNIKU. V PRIMERU SLABEGAVREMENA SE PRIREDITEV PRESTAVI NA NEDELJO, 25. MAJA 2008.SLAVNOSTNA SEJA SVETA KS V OŠ FRANKOLOVOKONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA OB 35-LETNICI DELOVANJAPRI CERKVI SV. TROJICE NA GOJKI IN PODELITEV KRAJEVNIHPRIZNANJ.VRTEC MAVRICA PETEK, 23. MAJ 2008 VETER V LASEHPROSVETNO DRUŠTVOANTONA BEZENŠKA INMPZ FRANKOLOVOSOBOTA, 24. MAJ 2008OB 19.30LETNI KONCERT OB 35. OBLETNICI DELOVANJA ZBORA V CERKVI NAGOJKI.PADALSKO DRUŠTVOKAJUH FRANKOLOVONEDELJA , 25. MAJ 2008OB 16. URIBLAGOSLOV PADAL PRI BAZENU NA FRANKOLOVEM.(INFORMACIJE: 041 644-827, KARLI BLAZINŠEK)TURISTIČNO DRUŠTVOTALON FRANKOLOVOVOKALNA SKUPINA »INSPIRITU«SOBOTA, 31. MAJ 2008OB 8. URISOBOTA, 31. MAJA 2008OB 19.30SPOMLADANSKI KRAMARSKI SEJEM IN TEKMOVANJEHARMONIKARJEV ZA POHORSKO COKLO V GRAŠČINSKEM PARKU NAFRANKOLOVEM.(INFORMACIJE: 041 836-795, GRETA JOŠT)LETNI KONCERT Z GOSTI V DVORANI KUD VOJNIK.21. april 2008 53 OgledalO 04/65

prireditveJUNIJPEVSKI ZBOR OŠ VOJNIKOD ČETRTKA, 5. JUNIJA,DO NEDELJE, 8. JUNIJA 2008GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA OŠ VOJNIK NA ČEŠKEM.ZB ZA VREDNOTE NOBVOJNIK – DOBRNA INOBČINA VOJNIKPROSTOVOLJNO GASILSKODRUŠTVO VOJNIKDUET BISERKULTURNO DRUŠTVOSOCKAPETEK, 6. JUNIJ 2008OB 11. URISOBOTA, 7. JUNIJ 2008OB 14. URISOBOTA, 7. JUNIJ 2008OB 20. URINEDELJA, 8. JUNIJ 2008ŽALNA SLOVESNOST PRI SPOMINSKEM OBELEŽJU PRI OLJČEK NAARCLINU. OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS VOJNIK.POKALNO TEKMOVANJE ZA GASILSKE VETERANE – POKAL GZSLOVENIJE NA IGRIŠČU V VOJNIKU. OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KSVOJNIK.(INFORMACIJE: 041 471-730, ZDENKO VRENKO)LETNI KONCERT DUETA BISER S PRIJATELJI IN CITRARJEM MARJANOMMARINŠKOM. ISTOČASNO BO POTEKALA RAZSTAVA GASPARIJEVIHRAZGLEDNIC IN PREDSTAVITEV NJEGOVI LIKOVNIH DEL. PRIREDITEVBO V DVORANI POŠ NOVA CERKEV.KULTURNI DOGODEK OB 10. OBLETNICI DELOVANJA DRUŠTVA IN 25.OBLETNICI DELOVANJA ETNO-GLASBENE SKUPINE VRAJEVA PEČ.GRAJSKO DVORIŠČE GRAŠČINE SOCKA. (INFORMACIJE: 03 577-89-19,JANEZ BELEJ)OŠ FRANKOLOVO SREDA, 11. JUNIJ 2008 VALETAOŠ VOJNIK ČETRTEK, 12. JUNIJ 2008 VALETAZB ZA VREDNOTE NOBVOJNIK – DOBRNASOBOTA, 14. JUNIJ 2008OB 13. URIII. TRADICIONALNI POHOD PO SPOMINSKIH OBELEŽJIH VOJNIK-BEZOVICA-DOBROTIN-VOJNIK. PRIČETEK POHODA JE PRI GLAVNEMSPOMENIKU V VOJNIKU (V SKLOPU KRAJEVNEGA PRAZNIKA). ODBORZA POHODEVRTEC MAVRICA VOJNIKPONEDELJEK, 16. JUNIJ 2008OB 15. URIPOZDRAV POLETJU – ZABANA PRIREDITEV ZA OTROKE VRTCAMAVRICA VOJNIK. OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS VOJNIK.ZB ZA VREDNOTE NOBVOJNIK – DOBRNASOBOTA, 14. JUNIJ 2008OB 17. URIPIKNIK »OB KOTLU IN PARTIZANSKI PESMI«.PROSTOVOLJNO GASILSKODRUŠTVO FRANKOLOVOSOBOTA, 14. JUNIJ 2008OB 17. URIGASILSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL. OB 20. URI GASILSKAVESELICA Z VIŽARJI. PRIREDITEV BO V PROSTORIH GASILSKEGADOMA NA FRANKOLOVEM.PLANINSKO DRUŠTVOFRANKOLOVONEDELJA, 15. JUNIJ 2008POHOD NA SVETO URŠULO NAD DRAMLJAMI. OB KRAJEVNEMPRAZNIKU KS VOJNIK.(INFORMACIJE: 041 685-635, MIRKO BLAZINŠEK)OSREDNJA KNJIŽNICACELJEČETRTEK, 19. JUNIJ 2008OB 17. URIPREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROJEKTA OŠ VOJNIK VSODELOVANJU Z OSREDNJO KNJIŽNICO CELJE V KNJIŽNICI V VOJNIKU.OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS VOJNIK.OBČINA VOJNIKSOBOTA, 21. JUNIJ 2008OB 13. URISREČANJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO NA IGRIŠČU ZAROKOMET V VOJNIKU.NT&RC – KATRCA INPGD VOJNIKNEDELJA, 22. JUNIJ 2008OD 14. DO 23. UREZABAVNA PRIREDITEV KATRCA NA IGRIŠČU ZA ROKOMET V VOJNIKU.OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS VOJNIK. (INFORMACIJE NT&RC)OŠ VOJNIKOD PETKA, 27. JUNIJA,DO NEDELJE, 29. JUNIJA 2008TABOR ZA NADARJENE UČENCE OŠ VOJNIK NA OSNOVNI ŠOLI VOJNIK.ZB NOB ZA VREDNOTEVOJNIK – DOBRNASOBOTA, 28. JUNIJ 2008OB 13. URIPROSLAVA NA SVETINI. POHOD, SREČANJE VETERANOV INBORCEV. ORGANIZIRAN AVTOBUSNI PREVOZ.(INFORMACIJE: 031 566-984, MARIJAN OPREŠNIK)V PRIMERU NOVIH DEJSTEV SI PRIDRŽUJEMO PRAVICO DO SPREMEMB.OgledalO 04/65 54 21. april 2008

Tudi krajani Frankolovega redno s pomočjo Občine Vojnikvzdržujejo in posodabljajo športno igrišče pri graščini. Igrišče jeposodobljeno z novo javno razsvetljavo.V zadnjem obdobju smo posodobili igrišče v Vojniku z novimnogometnim igriščem z umetno travo.Poskrbeli smo tudi za naše malčke in jim namestili igrala pri Zdravstvenem domu in spomočjo investitorja MIK Celje pri cerkvi Sv. Jerneja.Igrala za najmlajše je skupaj z Občino Vojnik uspelo ureditiŠolskemu skladu OŠ Frankolovo.V KS Frankolovo je v preteklem letu s pomočjo krajanovČrešnjic nastalo novo igrišče.

OgledalO 04/65 56 21. april 2008