Å tevilka 18, junij 2010 - Carinska uprava Republike Slovenije

| Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije | junij 2010 | številka 18 |Reorganizacija zaradi izvršbBioplin in trošarinska zakonodajaIntervju: mag. Stanislav Mikuž, namestnik generalnega direktorjaVrhunski športniki v cariniKje konča svojo pot embalaža?

[ INTERVJU ]Mag. Stanislav Mikuž:»Stvari nikoli ne morejo biti tako urejene, da se jih ne bi daloše bolje urediti.«Ko sem namestniku generalnega direktorja Carinske uprave RS mag. Stanislavu Mikužupredlagala, da narediva intervju, je skomignil z rameni in negotovo dejal, češ saj nimam ničpovedati. Kaj se bo pa že našlo, sem se nasmehnila in tako sva se dogovorila.Njegova pisarna je pospravljena in urejena. Prikradese mi celo vprašanje, kje so papirji in gore dokumentov,ki bi kazali, da ima polne roke dela. Seveda, brezpapirnoposlovanje, pomislim! Kdo, če ne StanislavMikuž, je najboljši dokaz za to.V carino je prišel pravzaprav po naključju pred četrtstoletja, 1. septembra leta 1985.»Takrat sem učil na srednji šoli in bil povsem zadovoljen.Pojavile pa so se težave z grlom in glasom, zatoso mi zdravniki odsvetovali tako delo. Sodelavec meje opozoril na carinski razpis in mi rekel, naj se leprijavim, saj bo carina večno obstajala in se mi ne botreba bati za službo,« z nasmehom pove.Delo ga je takoj pritegnilo, bilo je dinamično in pestro,sodelavci pa odlični. Hitro je napredoval in ženaslednje leto prišel v oddelek za revizijo, ki je bilrezerviran za izkušene in starejše kadre. Od tam paza vodjo izpostav Idrija, Ajdovščina in Vrtojba prekpoložaja direktorja Carinskega urada Nova Gorica dodanašnjega namestnika generalnega direktorja.»Delo takrat in danes sta dva različna svetova. Včasihje naše delo temeljilo na popolnem nezaupanju dopodjetij, špediterjev in prevoznikov. Pošiljke smo pregledovali,preučevali in vse so bile sumljive. Sodobnacarina pa temelji na zaupanju. Dajatve pobiramo nanačin, ki čim manj obremenjuje podjetja.«V carini je prehodil celotno pot, od inšpektorja v carinjenjudo današnjega drugega moža v slovenski carini.Poenostavljeni carinski postopki ustvarjajo med carinoin gospodarstvom partnerski odnos. Da je to pravapot, dokazuje tudi dejstvo, da v zadnjih 15 letihni bilo večjih prekrškov ali kaznivih dejanj pri resnihpodjetjih. »Prav ta partnerski odnos je največji uspeh,pridobitev, ki zavezuje obe strani. Podjetja, da delajopošteno, in nas, da ne oviramo njihovih procesov.«»Uvedba brezpapirnega poslovanja in elektronskegacarinjenja je za nas vsekakor revolucija,« pravi. Odpravilaje kupe deklaracij na mizi. »Marsikdo ima stem še vedno težave, saj je meter papirja na mizi dajalobčutek, da garaš, da res delaš. Danes pa imaš lahkov računalniku tri metre deklaracij, pa ob koncu dnevani tega občutka.«Na izvozni strani se danes prek 90 % vseh postavkblaga obravnava v postopku hišnega carinjenja. Topomeni, da se carina ukvarja le še z 10 % blaga, karCARINA.SI | 3

[ INTERVJU ] > > > >definiciji, vendar je bila na koncu večina zaposlenihzadovoljna z mojimi rešitvami. Višje kot si, težje jeuvesti spremembe. Lahko so ovira okoliščine, razmereali navade, morda bi bila sprememba bolj motnjakot izboljšava in takrat je pač treba počakati na drugečase. Na sedanjem delovnem mestu je še težje, čepravmislim, da mi uspeva. Če bi bila carina 'moja', če biimel nekakšno koncesijo zanjo, bi mnogo stvari naredildrugače. Stvari nikoli ne morejo biti tako urejene,da se jih ne bi dalo urediti še bolje.«Mag. Stanislav Mikuž je prepričan, da je uvedba brezpapirnegaposlovanja in elektronskega carinjenja za nas revolucija.nas uvršča na drugo mesto v EU, takoj za Švedsko.Na uvozni strani je ta odstotek okrog 50, kar je malcepod povprečjem EU. Naš cilj je, da bi v naslednjihdveh letih dosegli vsaj 70 %.To so torej naše največje prednosti, kje pa imamo šerezerve?»V informacijskem sistemu. Več let se že trudimovzpostaviti dober, zanesljiv sistem, vendar so partnerji,s katerimi pri tem sodelujemo, malce neodgovorni.Za gospodarstvo je to lahko težava, ki povzroča dodatnestroške in slabo voljo. Hkrati zmanjšuje plusebrezpapirnega poslovanja. Seveda postopki še vednotečejo relativno hitro, ampak gre za nepotrebno motnjo.«Stanislav Mikuž je realen človek, ki ve, da so idejeeno, resničnost pa drugo. V carini je prehodil celotnopot, od inšpektorja v carinjenju do današnjega drugegamoža v slovenski carini.»Vse ne more biti idealno. V kolesju, v katerem smo,so meje, ki se jih moramo zavedati. Zakaj bi bili vseživljenje nesrečni, če se svet vrti drugače, kot smo sizamislili. Sam se znam prilagoditi in se poskušamstvari lotiti na drugačen, po moje boljši način.«Ugotavlja, da višje, kot je človek v hierarhični lestvici,manj je možnosti za uresničevanje zamisli.»Kot vodja Idrije, Ajdovščine in Vrtojbe sem življenjeteh izpostav obrnil čisto na glavo. Odvisno je bilo pačod mojih idej, volje in vztrajnosti ter od sodelavcev innjihove pripravljenosti, da mi sledijo. Seveda ne vednoz nasmehom, vsaka sprememba je moteča že poTrenutno ga najbolj zaposluje reorganizacija službeob predvidenem vstopu Hrvaške v EU. Poudarja, daodločitve niso preproste, še posebej ne za generalnegadirektorja, ki jih mora na koncu sprejeti. »Posebenizziv je iskanje kompromisa med socialnim vidikomnaših zaposlenih in tistim, kar je dobro ali zdravo zaslužbo. Želimo, da čim več zaposlenih ohrani delo vcarini, seveda ne na istih delovnih mestih kot zdaj,ampak v okviru novih nalog in pristojnosti carine.«Skuša tudi spremeniti razmišljanje zaposlenih. Z elektronskimcarinjenjem, analizo tveganja, poenostavljenimipostopki se je namreč povsem spremenil načinnašega dela. Zdaj je na nas, da se ljudje tega navadijotudi v praksi: »Najlažje je napisati navodilo na15 straneh in ga razposlati naokoli. Da to zares zaživiin postane del vsakdanjih opravil, pa lahko pretečejoleta ali se celo zamenjajo generacije.«Namestnik generalnega direktorja je znan po tem, dane dela samo v službenem času.»Zdaj sem se malo popravil,« se zasmeje, »e-pošto, kijo napišem zvečer, shranim in jo odpošljem zjutrajnaslednji dan. Zvečer imam pač mir in čas, da se lahkoosredotočim na službene stvari, ki jih v pisarni obvseh telefonih in sestankih težko naredim. To mi je vveselje in ne v breme.«Sabina Langus Boc, GCUFoto: Sabina Langus Boc4 | CARINA.SI

[ IZ STROKE ] > > > >Kje konča svojo pot embalaža?Že dalj časa smo prek medijev spremljali priprave slovenskih ekologov, da bi s pomočjoprostovoljcev izpeljali akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V soboto, 17. aprila 2010, pa jetudi vreme poskrbelo, da so načrtovana dela dejansko stekla. Zamisel je bila povzeta po estonskihizkušnjah in usmerjena predvsem v čiščenje in odstranitev divjih odlagališč. K uspešnosti akcijeso veliko pripomogli mediji, ki so spodbujali sodelovanje čim širšega kroga prostovoljcev.V teh dneh se je veliko pisalo o odpadkih in o tem, da jeodlaganje odpadkov brez predhodne predelave izguba, daodpadki dejansko predstavljajo vir surovin, ki nadomeščaporabo naravnih virov. Prebrala sem, da na osebo na letoproizvedemo 500 kilogramov odpadkov in da po izkušnjahiz tujine akcije ozaveščanja za preprečevanje nastajanja odpadkovnimajo posebnega učinka. Količina odpadkov jeodvisna od razvitosti in narašča skoraj vzporedno s standardom.Ugotovljeno je bilo, da se v Sloveniji količina odpadkovpovečuje za 2,4 odstotka letno. Lahko da vsi ti podatkidržijo, žal pa se pri nas kaže za osnovni problem, da odpadkeše vedno odmetavamo v naravo, veliko premalo pozornostipa posvečamo ločenemu zbiranju, ki je pogoj za uspešno nadaljnjopredelavo. Vedno znova se poraja vprašanje, ali imanaša država mehanizme za zmanjševanje količine odpadkovin spodbujanje embalerjev za racionalno rabo embalaže.Na leto proizvedemo 500 kilogramov odpadkov na osebo.Aprila leta 2006 je bila z uredbo uvedena obveznost registracijezavezancev za plačevanje okoljske dajatve zaradi nastajanjaodpadne embalaže pri Carinskem uradu Jesenice.Okoljsko dajatev četrtletno plačujeta uvoznik ali pridobiteljembaliranega blaga iz druge države članice in embaler, kidaje embalirano blago na slovenski trg. Plačilu okoljske dajatveje zavezan tudi proizvajalec in pridobitelj embalaže, kise uporablja na prodajnih mestih (vrečke, plastične škatle,plastični krožniki …). Trenutno je pri Carinskem uraduJesenice registriranih 1126 zavezancev. Okoljska dajatev seplačuje po enoti obremenitve. Tako velja, da zavezanec za1000 kilogramov embalaže plača 1,7 evra, za kar tudi samizavezanci trdijo, da je zelo malo. Izjema so nagrobne sveče,za katere se plača dvakrat toliko, torej 3,4 evra za 1000 kg.Rigorozna sprememba pa bo z letom 2011 veljala za embalažo,ki ima v svoji sestavi halogene elemente, npr. PVC. Zato vrsto plastične embalaže se bo plačevala okoljska dajatevpo 1500 enot obremenitve za kilogram, kar po sedaj veljavnivrednosti znaša 2.550 evrov za 1000 kilogramov. Polegtega je vsak zavezanec letno dolžan plačati carini še 33,38evra letnega nadomestila za vodenje evidence zavezancev.Lahko bi se kaj naučili celo od sosednje Hrvaške, ki še ničlanica EU, a ima ravnanje s pločevinkami in plastenkamiučinkovito urejeno. Kavcijo, plačano ob nakupu pijač, ljudemvrnejo, ko prinesejo prazno embalažo nazaj k pooblaščenemuzbiralcu odpadne embalaže. Nikjer v naravi ni večopaziti praznih pločevink. Še en dokaz za to, da smo uspešno»zeleni«, če se to splača. Upajmo, da se bo v prihodnjeto splačalo tudi pri nas.V okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu sem setudi sama udeležila očiščevalne akcije na Bledu. Med odpadkiso prevladovale plastične vrečke vseh možnih velikosti,plastenke, steklenice, pločevinke ... Na splošno bi lahkorekli, da največ onesnažujemo z embalažo. Vse kaže, da višinaokoljske dajatve še ne spodbuja racionalnejšega ravnanjaz embalažo.Vida Černe, CU JeseniceFoto: Vida Černe6 | CARINA.SI

[ IZ STROKE ] > > > >cev, ki so se videli v tem poslu in so se za delo izterjevalcevsami prijavili. Vodstvo urada je z njimi opravilo karnekaj razgovorov, preden smo jih lansko jesen poslalina izobraževanje. Vsi so se novih izzivov lotili resno inodgovorno. Po koncu izpitnih rokov smo tako postalibogatejši za šest novih izterjevalcev. V uradu je bilotreba zagotoviti samo še prostor, pisarniško pohištvo inračunalnike. Konec preteklega leta je bilo vse nared intežko smo čakali 1. januar 2010, ko je Carinski uradCelje tudi uradno postal izključno krajevno pristojenza upravno izvršbo.Kaj pravzaprav pomeni upravna izvršba? Na kratkogre izvršbo terjatev, ki so nastale na podlagi Zakona osplošnem upravnem postopku in Zakona o upravnihtaksah. Predmet upravne izvršbe so različne denarneterjatve organov državne uprave, organov lokalne skupnostiin nosilcev javnih pooblastil.V Službi za splošne in finančne zadeve se je količina delaobčutno povečala.Upravne takse se plačujejo številnim državnim organomin nosilcem javnih pooblastil kot povračilo stroškovza različna upravna dejanja v upravnih in drugihjavnopravnih zadevah.V začetku leta 2010 smo se na ravni Generalnega carinskegaurada začeli pogovarjati o sodelovanju z nekajnajvečjimi predlagatelji, ki so imeli z davčno službourejeno elektronsko poslovanje. Potrebno se je bilodogovoriti za sodelovanje in uvesti začasni sistem elektronskegavlaganja predlogov za izvršbo. Že v uvodnihrazgovorih smo ugotovili, da bo samo s tremi največjimipredlagatelji število predlogov bistveno višje, kot smopričakovali. Postalo nam je pošteno vroče, ko smo izvedeli,da bomo namesto pričakovanega pripada 10.000zadev letno dobili samo iz Obrtne zbornice Slovenijeokrog 14.000 zahtevkov za izterjavo. Če k temu dodamoše 10.000 zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije in 4.000 Agencije za kmetijske trgein razvoj podeželja, smo se ob novici počutili tako, kotda bi gledali nadrealističen film. A življenje gre naprejin zahteva takojšnjo spremembo miselnosti. Tako smopričeli načrtovati, kako povečati in organizirati kolektiv,pridobiti nove prostore, pisarniško pohištvo, računalniškoopremo … Ob tem smo pomislili, da bomomorali zdržati do leta 2012, ko se bo obstoječemu kolektivupridružila še deseterica ljudi, a hkrati tudi nato, da se lahko datum pridružitve Hrvaške premakneza kakšno leto naprej.Vzporedno s tem smo začeli razmišljati, kako zdržatido leta 2012, ko bo utirjena aplikacija izvršb, ne da biutonili v lastnih papirjih. Porodila se nam je zamisel onekakšni začasni aplikaciji in po nekaj tednih napornegadogovarjanja in usklajevanja s podjetjem SRC prišlido dokaj dobre rešitve, ki izterjevalca razbremeni dodatnegaadministriranja in mu omogoči boljše vodenjeevidenc, izdajo aktov s pomočjo obrazcev, samodejnopodeljevanje in knjiženje dokumentov v SPIS.Pridobitev novih pristojnosti ne pomeni zgolj zagotavljanjadela za izterjevalce, ampak tudi povečanje delovnegaobsega Službe za splošne in finančne zadeve,predvsem za uslužbenke glavne pisarne in računovodstva.Del opravil v glavni pisarni je z razvojem noveaplikacije poenostavljen, drugače pa je v finančnemoddelku, kjer morajo uslužbenke na podlagi izdanihopominov izterjevalcev v finančni aplikaciji najprejvzpostaviti terjatve do neplačnikov, kot da bi bili našidolžniki, v primeru poplačil pa te terjatve evidentiratiin denar, ki se steka na naš prehodni podračun,prenakazati predlagateljem. To uslužbenkam ob ostalihrednih obveznostih prinaša veliko dela. Glede napomanjkanje kadrov si prav na tem področju najboljželimo novo aplikacijo, ki bi poenostavila postopkeevidentiranja terjatev. Sedaj rešujemo kadrovski primanjkljajz nadurami, plačilom na podlagi povečanegaobsega dela, v prihodnosti pa ga bomo mogoče tudi sštudentskim delom ali zaposlovanjem za določen čas.8 | CARINA.SI

[ IZ STROKE ]Brez računalniških evidenc ne gre.Za uspešno opravljanje nalog upravne izvršbe bo najbržtreba ustanoviti nov oddelek za izvršbe, v katerembi se sistematično vodila vsa opravila, povezana z izvršbo,zagotoviti ustrezne kadrovske vire in dobre razmereza delo ter ohraniti pozitivno ozračje, ki ga ustvarjajouslužbenci sami. Tako meni Melita Jelen, vodja Oddelkaza nadzor, kjer so izterjevalci trenutno umeščeni.»Dejstvo je, da se bo klasični mejni carinik po vstopuHrvaške v Evropsko unijo moral umakniti z južnemeje,« pravi izterjevalec Danilo Kostanjevec in nadaljuje,da je vsakdo sam odgovoren za svojo kariernopot, in če jo želi nadaljevati v carinski službi, je upravnaizvršba v Celju zagotovo ena izmed možnosti.Odločitev za spremembo je bila težka, vendar premišljena,saj je za sabo potegnila tudi negativne finančneposledice. Boris Šmigoc, prav tako bivši mejaš, dodaja,da je 18 let dela v izmeni pustilo na carinikih svojstvenBoris je po 18 letih dela v izmeni zamenjal mejni prehod sklasičnim urnikom.pečat, zato se je bilo treba najprej navaditi na drugačendelovni čas in način dela, ki zahteva sedenje od sedmihdo treh v pisarni.Uslužbenkam v računovodstvu se je izjemno povečaloštevilo zadev, saj morajo pred izdajo opomina dolžnikuevidentirati terjatev v aplikaciji CUKOD, karje bistveno zahtevnejše od začetne izdaje opominov sstrani izterjevalcev, obstaja pa tudi nesorazmerje medštevilom izterjevalcev in finančnikov v škodo slednjih.Tako prihaja v računovodstvu do ozkega grla. Do sedajso veliko dela opravile v nadurnem delu in povečanemobsegu dela, pričakujejo pa, da se jim bo v kritičnihtrenutkih pomagalo s prerazporeditvijo delavcev. Zauspešno delo in pravično porazdelitev pričakujejo dodatnopomoč.Skupno mnenje je, da sta zagotovljeno delo in redenprihodek veliki dobrini, ki ju javni uslužbenci včasihne znamo ustrezno vrednotiti oziroma ju jemljemo zanajbolj samoumevno stvar pod soncem. Zato se moramovsi skupaj potruditi, da bomo prevzeto delo opravilinajmanj tako dobro, kot so to delali »dacarji«. DarijaVidmar, direktorica Carinskega urada Celje, pravi, danekateri odzivi predlagateljev že sedaj kažejo na zadovoljstvoz našim delom.Igor Robar, CU CeljeFoto: arhiv CU CeljeIzterjevalci v Carinskem uradu Celje.CARINA.SI | 9

[ IZ STROKE ] > > > >Cariniki: neopevani junakineširjenja orožja za množično uničevanjeCarina ima pri nadzoru izvoza ključno vlogo, saj preprečuje, odkriva in preiskuje nezakonitizvoz, nezakonito posredovanje in nezakonit tranzit, ki so povezani s širjenjem orožja zamnožično uničevanje.Okrepljena vloga carine se odraža v pobudah, kot jeokvir standardov za varnost in lajšanje trgovine SAFE,ki ga podpirata Svetovna carinska organizacija in Carinskizakonik EU. Resolucija Varnostnega sveta OZN št.1540 iz leta 2004 zavezuje vse države članice OZN, daopravljajo učinkovit nadzor izvoza. Namen številnih, vzadnjem času sprejetih resolucij Varnostnega sveta, jenadzor nad pošiljkami blaga z dvojno rabo, civilno invojaško, vključno z blagom, ki bi lahko prispevalo k proizvodnjijedrskega orožja v Iranu in Severni Koreji. StrategijaEU proti širjenju orožja za množično uničevanjeiz leta 2003 in dopolnilni dokument iz leta 2008 (Novesmernice za aktivnosti v boju proti širjenju orožja zamnožično uničevanje) dajeta ključno vlogo nacionalnimkontrolam izvoza, tranzita in posredovanja. Nedvomnoje zakonodaja, ki ureja mednarodno trgovino, učinkovitasamo, če se pravilno izvaja.Medtem ko so dostop do obveščevalnih podatkov insolidni sistemi za obvladovanje tveganj bistveni za učinkovitsistem nadzora izvoza, temelji sodoben sistem preiskavna budnosti, sposobnosti in motivaciji posameznihcarinikov, ki morajo ukrepati, ko so soočeni s sumljivotransakcijo. Politično zavzemanje za preprečevanje širjenjaorožja za množično uničevanje se mora torej razširitina posamezne preiskovalce v carini, ki potrebujejopodatke, podporo, spodbudo, vire in pravne podlage,da bodo odkrivali in delovali, ko bodo zaznali sumljivedejavnosti.Neširjenje orožja za množično uničevanje vključuje preprečevanje,odkrivanje, prekinitev, preiskavo in preganjanjetransferjev orožja za množično uničevanje. Vsekakorje pravi cilj preprečevanje, saj pridejo drugi elementipreiskave v poštev samo, če ta ni uresničen. Sodelovanjes pomembnimi akterji v industriji, špedicijah, transportnihagencijah in laboratorijih je torej ključno. Carina jeudeležena pri povezovanju teh akterjev in oblikovanjupartnerstva za neširjenje orožja za množično uničevanje.Nadzor izvoza je v EU učinkovit le toliko, kot je močannajšibkejši člen, zato je bistveno, da vseh 27 držav članicEU odigra svojo vlogo pri vzdrževanju močnega in verodostojnegasistema kontrol. Prav tako pomembno jedelo z bodočimi državami članicami za krepitev njihovihsistemov izvoznih kontrol.Stockholmski inštitut za raziskovanje mednarodnegamiru (SIPRI) se je po letu 2005 osredotočil na preiskovalnemetode pri izvozu – tako z vidika raziskav kot izgradnjesistemov. V zadnjih dveh letih je SIPRI izvedelprograme, ki so bili financirani s programom za izvoznekontrole in povezano varnost meje iz ZDA (EXBS). Namenjeniso bili povečanju usposobljenosti za preiskovanjein preganjanje kršitev izvoznih kontrol v jugovzhodniEvropi. V vsaki državi regije sta bila v obdobju odleta 2008 do leta 2009 organizirana po dva dogodka:pripravljalni sestanek in seminar. Udeležili so se ju predstavnikivseh organov, ki se lahko vključijo v odkrivanje,preiskavo in preganjanje kršitev izvoznih kontrol.Zaključni regionalni sestanek je bil februarja 2010 naBledu in ga je gostila tudi Carinska uprava RS. Na srečanjuso poudarili pomen povezovanja vseh udeleženihpri preiskavah iz EU in jugovzhodne Evrope. Tako sekrepi neformalno sodelovanje, izmenjujejo se izkušnje,znanje in dobre prakse. Sodelovanje, komuniciranje inusklajevanje pa zahtevajo ustrezno infrastrukturo, okvirin postopke, ki to podpirajo.Dr. Sibylle Bauer,vodja projekta izvozne kontrole, SIPRI10 | CARINA.SI

[ REPORTAŽA ]Obisk vrtca Pikapolonicana mejnem prehodu Bistrica ob SotliMejni prehod Bistrica ob Sotli so 20. aprila 2010 obiskali otroci vrtca Pikapolonica iz Bistriceob Sotli. Carinika Breda in Zdenko sva izrekla dobrodošlico mladim obiskovalcem in njihovimavzgojiteljicama. Naš cilj je bil predstaviti otrokom delo carinika na preprost in njim razumljiv način,pa vendar kot resen in odgovoren poklic. Čeprav živijo blizu meje, je večina otrok na vprašanje, alipoznajo našo uniformo, odgovorila, da carinike vidijo predvsem, ko se peljejo na morje.Na tovorni strani smo pregledali tovornjak in njegovokabino. Ker je bilo pri pregledu vse v redu, so otroci spritiskom na gumb dvignili zapornico, da je vozilo lahkovstopilo v Slovenijo. Na cisterni sta carinika Tomislavin Zdenko pokazala, kako se s pomočjo varovalneopreme za pregled cistern varno vzpnemo nanjo. To jihje spominjalo na risanko o Tarzanu.Cariniki so malčke lepo sprejeli.Carinik Zdenko jim je pokazal, kako poteka pregledosebnega avtomobila. Pri pregledu je uporabil ogledaloza pregled podvozja; otroci so pri tem dejavno sodelovaliin bili zelo pozorni, ali bodo odkrili kaj sumljivega.Razkazali smo jim še notranje prostore in odgovarjalina njihova vprašanja, medtem ko so se sladkali z bomboni.Razdelili smo jim razne zgibanke in brošure, kijih bodo doma lahko pokazali svojim staršem, da bodotudi oni izvedeli kakšno zanimivost o slovenski carini.Ob koncu so nas otroci presenetili z lepo zavitim darilom,ki so ga oblikovale otroške roke. V njem je bilaknjižica, ki so jo izdali ob 30-letnici vrtca Pikapolonica.Malčki so nam dan polepšali s svojo prešerno voljo,obdarili so nas z mnogimi nasmehi in iskrenim zani-Zdenko je dobil navdušene mlade pomočnike.Tomiju so otroci pomagali v kabini.CARINA.SI | 11

[ REPORTAŽA ] > > > >manjem za vse, kar smo jim pokazali. In ko sem jihvprašala, kaj si oni želijo postati, ko bodo veliki, so odgovorili:»Jaz bom frizerka, … policist, … zdravnica,… nogometaš, … jaz bom b´la pa carinica …« Tedajsem vedela, da se za naš podmladek ni treba bati. Zradovednimi očmi so opazovali, kar smo jim pokazaliin povedali, in čeprav mogoče niso vsega razumeli, semprepričana, da jim bo ta obisk ostal v lepem spominu.Breda Zabukovnik, CU CeljeFoto: Tomaž ČelofigaKo bomo veliki, bomo cariniki.Carinski urad Maribor na Jurijevem sejmuJurijev sejem je 23. aprila 2010 odprl sezono treh tradicionalnihsejmov na Ptuju. Zbranih je bilo okoli 150proizvajalcev in prodajalcev na stojnicah in dvakrat tolikoprodajalcev kar na cestah in ob avtih. Razporejeniso bili po vsem starem mestnem jedru. Prišli so z vsehkoncev Slovenije, ponudili in prodajali so najrazličnejšeizdelke domače obrti, starine, nedvomno pa jeprevladoval tekstil. Noben sejem seveda ne mine brezpijače in jedače, tako je bilo tudi tokrat. Ker to carinikivedo, se je Carinski urad Maribor odločil preveritispoštovanje trošarinske zakonodaje med prodajalcialkohola in alkoholnih pijač. V kontrolo so se podalištirje inšpektorji Oddelka za nadzor Carinskega uradaMaribor.Glede na to, da je bilo na sejemskem prostoru dokajmalo stojnic z alkoholom in alkoholnimi pijačami,sta bili odkriti dve kršitvi trošarinske zakonodaje. Vobeh primerih prodajalca kot proizvajalca alkoholnihpijač nista imela svoje dejavnosti ustrezno prijavljeneInšpektorji so preverjali, ali prodajalci alkoholnih pijač spoštujejotrošarinske predpise.Nekateri prodajalci alkoholnih pijač niso imeli registriraneustrezne vrste dejavnosti v izdanem dovoljenju.12 | CARINA.SI

[ REPORTAŽA ]pri krajevno pristojnem carinskem uradu. Zanju je biluveden inšpekcijski nadzor.Kontrolirani prodajalci alkoholnih pijač na sejmu soimeli dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnostina kmetiji, vendar vsi niso imeli registrirane ustreznevrste dejavnosti v izdanem dovoljenju (šifra 01.09.01žgane pijače). Zaradi nepopolne registracije zavezancevcarinski organi ne morejo uporabiti podatkov drugihslužb, v tem primeru podatkov iz evidence izdanih dovoljenjo dopolnilni dejavnosti na kmetiji pri krajevnopristojnih upravnih enotah.Cariniki ugotavljajo, da proizvajalci alkohola in alkoholnihpijač, ki te izdelke prodajajo na sejemskihprireditvah in tržnicah, ne poslujejo vedno v skladu strošarinsko zakonodajo. Nekateri proizvajalci zmotnomenijo, da so trošarinsko obveznost izpolnili, če so seregistrirali kot mali proizvajalci žganja (45. člen Zakonao trošarinah, na podlagi katerega za 100-litrski kotelplačujejo trošarino v pavšalnem letnem znesku 25Jurijev sejem je 23. aprila 2010 odprl sezono treh tradicionalnihsejmov na Ptuju.evrov), kar pa glede na obseg proizvodnje alkohola inalkoholnih pijač ni dovolj. Carinski urad Maribor bozato v prihodnje pogosteje opravljal podobne akcije nasejmih.Hermina Ropoša, CU MariborFoto: Samo LebaričZačasna preusmeritevletalskega prometa z Brnika v MariborLetališče Jožeta Pučnika je bilo zaradi obnove vzletno-pristajalne steze popolnoma zaprto za vespromet od 7. do 21. aprila 2010.Večina potniškega in tovornega prometa je bila v temčasu usmerjena na letališče Edvarda Rusjana v Mariboru,blagovno carinjenje pa je v potekalo predvsemna Izpostavi Letališče Brnik, saj je bil organiziran vsakodnevniprevoz blaga s tovornimi vozili v obe smeri.V štirinajstih dneh je mariborskim carinikom pomagalašestnajstčlanska ljubljanska ekipa, ki ji gre zahvala,da je bilo vse opravljeno tako, kot mora biti.Glede na carinske prostore na mariborskem letališču,gradbišče in improvizirano prostorsko razdelitev vpotniškem prometu si je bilo na začetku kljub pripravamtežko predstavljati potek dela in zagotavljanjecarinskega nadzora.Na selitev so se cariniki obeh uradov dobro pripravili,saj so bili vodje izmen z Brnika že pred selitvijo naogledu v Mariboru, kjer so bili pripravljeni »scena-CARINA.SI | 13

[ REPORTAŽA ] > > > >Slika, ki za mariborsko letališče ni ravno značilna.riji«, razpored izmen pa je bil narejen že na Brniku.Resda je narava z delujočim ognjenikom na Islandijiza nekaj dni poskrbela za zmanjšanje prometa, vendarje bilo vse delo opravljeno z dobro voljo, strpnostjo,medsebojnim spoštovanjem in pripravljenostjo obehcarinskih ekip, mariborske in ljubljanske.In kakšni so bili vtisi kolegov z Brnika ob zaključku?Jože Krajšek: »Z vašimi sodelavci smo skupaj uspešnokončali to delo. Upam, da se vam delo in prometpovečata ter se še kdaj vidimo.«Melita Bole: »Bili smo presenečeni nad pozitivnimozračjem na letališču Maribor. Kljub majhnosti prostoraje bilo vse delo opravljeno v skladu s šengenskimizahtevami in zahtevami EU. Vsi se strinjamo, daimamo sedaj dve obdobji letališča Brnik: pred Mariboromin po Mariboru. Da je bilo vse tako, kot moraPrvi dan je bil najbolj naporen.biti, je vsekakor zasluga našega začasnega šefa StankaPodgorška, ki nam je nudil svojo strokovno in moralnopodporo.«Branko Bulovec: »Delovali smo kot v najboljši družini.Naše izkušnje in zagnanost mariborskih kolegovso bile dobitna kombinacija, tudi sodelovanje medslužbami na letališču je bilo odlično. No, po 'mariborskiavanturi' se tudi na Brniku bolje poznamo inše lažje sodelujemo. Za vse pa so 'krivi' Štajerci. Res,da na mariborskem letališču manjka marsikaj, karimajo veliki, a so vse nadoknadili z izredno voljo innavdušenjem, da lahko pokažejo svoje sposobnosti.Vse sama hvala. Le vulkan Eyjafjallajökull je poskrbel,da ta zgodba ni bila prekičasta. Čeprav smo 'Brničani',vseeno iskreno želimo, da bi se aprilski prizorina ploščadi letališča Maribor še večkrat ponovili innekega dne postali stalnica.«Kombinirana mariborsko-ljubljanska izmena z vodjo IzpostaveMaribor Stankom Podgorškom v sredini.Vse delo je bilo opravljeno, kot mora biti.14 | CARINA.SI

[ REPORTAŽA ]Obseg dela v tem času je bil za mariborski del ekipenekaj povsem novega.Zdravko Rataj: »Bilo je dokaj naporno, saj skoraj nibilo dneva, ko nisem bil v službi, a sem od ljubljanskihkolegov pridobil mnogo izkušenj.«In kako komentira potek dela vodja izpostave MariborStanko Podgoršek? »Prav je, da se ljubljanskemucarinskemu uradu zahvalimo za pomoč, ki so jo nudiliv teh štirinajstih dneh, da smo lahko zagotoviliustrezen carinski nadzor. Ob tem prometu potnikovin tovora, ki ga mi nismo niti približno vajeni, si nemoremo predstavljati, da bi delo sami opravili takodobro, kot smo ga z njihovo pomočjo. Izreden vtis jename napravilo dobro sodelovanje z vsemi kolegi, policijo,Adrio, predstavniki paketnih distribucij in letališkimosebjem. Glede statistike pa tole: v teh dnehje bilo na vstopu odvzetih in kasneje uničenih dobrih52 kg mesnih in mlečnih izdelkov, petim potnikomso bile obračunane uvozne dajatve, odvzetih je bilokar nekaj cigaret, dva potnika pa sta se po izračunudajatev raje odpovedala blagu.«Šotor lahko prav dobro nadomesti stavbo – vsaj začasno.Zagotovo lahko vsi potrdimo, da je bil projekt dobroorganiziran in izveden, za kar gre zahvala usklajenemusodelovanju obeh uradov in treh odgovornih carinskihdelavcev: Stanka Podgorška, Marka Bolte inZvoneta Perovška.Hermina Ropoša, CU MariborFoto: arhiv CU Maribor< < < < [ IZOBRAŽEVANJE ]Naše izkušnje z e-učenjemNa e-učenje smo se že navadili. V treh letih, odkaruvajamo e-učenje v sistem usposabljanja, se je z njimsrečalo 905 uslužbencev. Na začetku smo se odločili,da bo pri večjem številu udeležencev učenje potekalos pomočjo sistema za upravljanje izobraževalnega procesaeCampus. Odzivi udeležencev so bili vsa leta zelopozitivni, predvsem ker so si lahko sami izbrali tempoin čas učenja ter ponavljanja snovi.Vse e-tečaje, ki smo jih uporabljali do sedaj, je razvilaEvropska komisija in so namenjeni carinskim upravam,da bi poenotile postopke in delo carinikov v EU.Od leta 2007 smo v carinski službi uspešno zaključilie-tečaje o preiskavi vozil, skupni kmetijski politiki(AGREX), pooblaščenem gospodarskem subjektu(AEO), enotnem dovoljenju za poenostavljene postopke(SASP), sistemu EORI, preiskavi zabojnikov,sistemu ART in preprečevanju tihotapljenja cigaret(PARANZA).Oblikovanje in izdelava e-tečaja trajata nekaj let in stazelo draga, saj vključujeta poleg strokovnjakov za posameznovsebino tudi strokovnjake s področja informacijsketehnologije. Zato se Evropska komisija odloča zavsebine, ki so skupne vsem upravam in so pomembneza zaščito zunanjih meja EU.CARINA.SI | 15

[ IZOBRAŽEVANJE ] > > > >E-tečaj o preiskavi zabojnikovPri razvoju e-tečaja o preiskavi zabojnikov je prvič sodelovaltudi predstavnik slovenske carine, Andrej Starciz CU Koper. Poleg njega so bili predstavniki Italije,Francije, Nizozemske, Grčije, Nemčije in Velike Britanije.E-tečaj je bil v izvirniku v angleškem jeziku, vCURS pa smo se odločili za prevod v slovenski jezik.Konkretni cilj e-tečaja je, da se udeleženci po končanemusposabljanju zavedajo morebitnih prevar, povezanihz gibanjem zabojnikov, vloge carinikov pri tem,pomena primernega načina uporabe ustrezne opremein vseh pripomočkov za carinski pregled, da se naučijo,kako varno in sistematično pregledati zunanjostin notranjost zabojnika, da spoznajo različne vrstezabojnikov in z njimi povezane vsebine ter izvedo,kako načrtovati in organizirati carinski pregled zabojnika.Poseben cilj tečaja je tudi, da se cariniki medpregledovanjem zabojnikov zavedajo pomena varnostiin zdravja pri delu ter se v primeru ogroženosti znajoodzvati.Vsebina tečaja izhaja iz postavljenih ciljev in je razdeljenana devet poglavij (uvod v tečaj, varnost inzdravje pri delu, preverjanje dokumentov, vrste zabojnikov,načrtovanje in organizacija carinskega pregledazabojnikov, carinski pregled zunanjosti zabojnikov,carinski pregled notranjosti zabojnikov). Udeležencevodi skozi poglavja virtualni mentor Luka. Po vsakempoglavju so vaje za preverjanje naučenega, sledita pa šeštudija primera in preverjanje znanja.Potek e-učenja v CURSUdeležence (carinike, ki se pri svojem delu srečujejo spregledom zabojnikov) so določili carinski uradi gledena delovno mesto. Usposabljanje je potekalo kot kombiniranoučenje. Prvi dan usposabljanja je bilo klasičnousposabljanje, ko so mentorji predstavili udeležencemtečaj, vsebine, potek e-učenja in testiranja ter sistemeCampus. Drugi del pa je bilo e-učenje. Udeleženci soimeli na voljo 14 delovnih dni za samostojno učenjeprek spleta na delovnem mestu, dostop pa je bil mogočtudi od doma. Med e-učenjem je bila omogočena komunikacijamed udeleženci in mentorji prek foruma,na katerem so si udeleženci učenja lahko izmenjali izkušnjein sporočila.Na koncu e-učenja so udeleženci opravili zaključnotestiranje v sistemu eCampus v prostorih carinskihuradov. Mentorji so pripravili vprašanja na treh težavnostnihravneh, ki jih je nato program naključnorazporedil. Vsak udeleženec je lahko vstopil v test leenkrat, preverjanje je trajalo 45 minut. Udeleženci, kiso pravilno odgovorili na 75 % vprašanj, so test opraviliuspešno.Udeležence so pri delu usmerjali mentorji,in sicer za področje varstva pri delu BoštjanKanc iz GCU, za vsa ostala poglavja e-tečajapa Andrej Starc in Matjaž Podobnik iz CUKoper. Pomoč pri izvedbi tečaja so nudili šelokalni informatiki carinskih uradov.Vsebine so za uporabnike privlačne, saj so multimedijsko podprte. Skozipoglavja vodi virtualni mentor Luka.E-učenja o preiskavi zabojnikov se je udeležilo161 uslužbencev. V povprečju je e-učenje prek spleta trajalo 10 pedagoških ur,skupaj pa 16 pedagoških ur. Na zaključnemtestiranju so bili vsi udeleženci uspešni: povprečnauspešnost je bila 98 % (kar 105 sodelavcevje doseglo 100-odstotni rezultat).Končna evalvacija je pokazala, da so vsi udeležencipredelali celoten tečaj, da so se približno60 % vsega časa učili med delovnimčasom, 40 % pa so se učili od doma.16 | CARINA.SI

[ IZOBRAŽEVANJE ]Mnenja nekaterih udeležencev»Na e-tečaj Preiskava zabojnikov sem se prijavil, ker dosedaj še nisem študiral na tak način. S tem mislim predvsemna obliko podajanja snovi, preverjanje znanja, pomočmentorjev … vse v elektronski obliki. Druga stvar,ki me je pritegnila, pa je bila vsebina tečaja. V svoji dosedanjikarieri v carini sem delal predvsem na manjšihmejnih prehodih, zato priložnosti za pregled zabojnikanisem imel.In kako je vse skupaj potekalo? Prvi dan smo imeli v prostorihGCU predstavitev tečaja. Nato smo imeli na razpolago14 dni za učenje. In smo šli veselo na delo, pardon,na učenje. In zaključek? Snov e-tečaja je ponazorjena zeloenostavno, razumljivo in hkrati še vedno strokovno. Velikostvari je animiranih in namesto profesorja iz mesa in krvinam je predaval Luka. Majhen možiček, ki vse ve in sene boji tihotapcev. Pozitivno je tudi to, da se sam odločiš,kdaj in koliko časa se boš učil. Na koncu še pohvala vsem,kljub nekaj težavam, za uspešno izpeljan projekt od začetkado konca.«Valter Žnidaršič, CU Ljubljana»E-učenje je potekalo brez zapletov, način in izvedba semi zdita primerna, saj lahko sam tempiraš delo in izobraževanjeter vse skupaj prilagodiš delu v službi in doma.Tema tečaja je bila zame zelo dobrodošla, saj delam namejnem prehodu in se tako redno srečujem z zabojniki.Vsaj kar se pristopa tiče, bo ta zdaj drugačen – predvsemz vidika varnosti pri delu pa tudi pregleda zabojnikov.Žal moram povedati, da je imel tečaj pomanjkljivost,saj bi v sklopu tečaja oz. na koncu morala biti praktičnapredstavitev pregleda, za kar mislim, da ne bi smelo bitiovir, saj imamo sami luko in tam kolege, za katere vem,da odlično obvladajo in opravljajo svoj posel in bi namlahko nazorno prikazali, kako poteka njihovo delo od samegazačetka z analizo tveganja do končnega pregleda.«Branko Cvikl, CU Maribor»Moja izkušnja z e-učenjem je pozitivna, saj sem bil včasu e-učenja na letnem dopustu. Vendar to ni bila oviraza ogled celotne vsebine tečaja, saj sem do njega dostopalpreko spleta z domačega računalnika. S sodelavci smo seo vsebini tečaja in o uporabnosti pridobljenega znanjaveliko pogovarjali. Mnogi smo menili, da bi bili takšnitečaji dobrodošli že pred časom. Teoretični del je sicer dobrozamišljen in izdelan, lahko pa bi mu v sodelovanju skoprskim Oddelkom za analizo in kontrole v luki Koperdodali še praktični del, saj imamo na tem področju dovoljznanja in izkušenj.Verjamem, da nam bo novo pridobljeno znanje tudi vkontekstu varstva pri delu zelo pomagalo pri nadaljnjemcarinskem delu.«Dušan Gorjup, CU KoperUdeleženci si v prihodnje želijo nadgraditi naučenevsebine s praktičnimi primeri in praktičnimi vajamiv luki Koper, predlagajo pa še več takih oblik usposabljanjatudi o drugih področjih. Predvsem jih zanimaseznanjanje z zakonodajo.Irena Morel, GCUFoto: arhiv GCUUdeleženci med zaključnim testiranjem.Skupinska slika ene izmed skupin po uspešno opravljenemzaključnem testiranju.CARINA.SI | 17

[ IZOBRAŽEVANJE ] > > > >Preverjanje strokovne usposobljenosti na področjuintrastata v Carinskem uradu Nova GoricaCarinska uprava RS je v letu 2008 začela preverjati strokovno usposobljenost, zato da dvignestrokovnost uslužbencev ter omogoči učinkovitejše in kakovostnejše delo.ZačetkiPreverjanje je opredeljeno že v Zakonu o carinski službi,vendar pa je pri vsaki novosti, ki se želi vpeljati, podporavodstva CURS izjemno pomembna. V tem primeru jeprav gotovo omogočila lažjo in hitrejšo uvedbo. Izhodiščaza preverjanje so bila pripravljena v Oddelku zaizobraževanje in v delovni skupini za uvedbo preverjanja(Irena Morel, Nevenka Kovačič in Mateja Logar).Pri pripravi je sodeloval še Sindikat carinikov Slovenije,katerega sodelovanje je bilo zelo konstruktivno. Skupajsmo oblikovali boljša končna merila, postopek in oblikopreverjanja. Tako je bil sprejet končni dogovor, da sepreverjanje opravi le na tematsko zaključenih delovnihpodročjih (in ne več področjih hkrati) in da se pred vsakimpreverjanjem opravi usposabljanje, pripravi gradivoin uslužbencem razdelijo možna vprašanja. Celotenkoncept preverjanja je usmerjen zelo praktično in individualnoter izhaja iz dela, ki ga uslužbenci opravljajo.Za prvo področje preverjanja je bilo izbrano uvrščanjeblaga v kombinirano nomenklaturo. Najprej je biloopravljeno pilotno preverjanje v treh možnih oblikah(delavnica, seminar in predavanje), nato pa le še kot delavnica,ki se je tudi izkazala za najprimernejšo oblikopodajanja znanja. Preverjanje sta uspešno opravila 102javna uslužbenca.Preverjanje s področja intrastataKot drugo področje preverjanja je bilo za 27 uslužbenceviz Oddelka za intrastat iz Carinskega urada Nova Goricaopravljeno preverjanje na področju intrastata (poročanjeo menjavi med državami članicami in tarifa).Pred preverjanjem sta bili med 13. in 15. januarjem2010 in med 16. in 17. februarjem 2010 opravljeni tridnevnidelavnici. Področja, ki se neposredno nanašajona intrastat, so prevzeli predavatelji iz CU Nova Gorica:Igor Uršič, Aleš Kovačič, Mitja Rutar, Klemen Vinazzain Barbara Mavrič, področje tarife pa so pokrili predavateljiiz GCU: Nevenka Kovačič, Irena Jakomin inMarjan Gliha Vavpotič. Vseh osem predavateljev je svojedelo odlično opravilo, saj so udeleženci pohvalili takonačin podajanja snovi kot možnost obnovitve znanja,gradivo in odnos do slušateljev.Na delavnici je bilo prijetno ozračje.Foto: Nevenka KovačičPreverjanje znanja.Foto: Mateja Logar18 | CARINA.SI

[ IZOBRAŽEVANJE ]Preverjanje za prvo skupino je bilo 10. februarja, zadrugo pa 12. marca 2010. Komisijo so sestavljali mag.Stanislav Mikuž, Nevenka Kovačič in Igor Uršič. Vsiuslužbenci so bili uspešni, zato so ob koncu drugegapreverjanja prejeli čestitke in potrdila iz rok mag. StanislavaMikuža, namestnika generalnega direktorja inčlana komisije.Ob koncu preverjanja vsekakor ne moremo mimo komentarja,ki ga je eden od udeležencev zapisal v evalvacijskivprašalnik: »Izvedba je koristna za izboljšanjeznanja in usposobljenosti za delo, kar lajša delo in omogočaboljše rezultate.« Po dveh preverjanjih tako lahkozatrdimo, da smo šli v pravo smer in da je osnovni konceptpreverjanja prijazen do uslužbencev in hkrati tudinajbolj učinkovit. V enaki smeri bomo poskušali nadaljevatitudi v prihodnje. Stekle so namreč že priprave najesensko preverjanje s področja carinskega dolga, povračilin doplačil ter odpusta dajatev.Namestnik generalnega direktorja in član komisije mag.Stanislav Mikuž ter Mateja Logar iz Oddelka za izobraževanjesta udeležencem ob zaključku preverjanja čestitala injim podelila potrdila.Foto: Nevenka KovačičIgor Uršič, član komisije in vodja Oddelka za intrastat,nam je zaupal nekaj svojih pogledov.»Čeprav smo za sodelavce iz Oddelka za intrastat že predvstopom Slovenije v EU opravili obširno izobraževanjez vseh področij delovanja oddelka, se je v zadnjih letihpokazala potreba po ponovitvi. Delno se je spremenilazakonodaja, ki ureja intrastat, nekateri sodelavci so odšli,drugi so prišli. Uvedli smo SPIS, ki je na začetku povzročalveliko težav. Zaradi vseh teh razlogov sem želel, dasmo v preverjanje vključeni čim prej. V Sektorju za splošnein pravne zadeve GCU so naše želje upoštevali, nampomagali pri izvedbi in zagotovili tudi pomoč Sektorja zatarifo vrednost in poreklo. Za preverjanje so predavateljipripravili zelo uporabno gradivo, ki nam koristi tudi medrednim delom in ne samo za pripravo na preverjanje.Igor UršičFoto: Mateja LogarVsem predavateljem se zahvaljujem za njihov trud inprispevek, zahvalil pa bi se seveda tudi vsem sodelavcem,saj so usposabljanje sprejeli kot nekaj, kar jim bo koristilo,in ne kot nekaj negativnega in odvečnega. To se je šeposebej videlo pri preverjanju, saj je bilo izkazano znanjena zelo visoki ravni, na kar sem kot vodja oddelka zeloponosen.«In tudi dva udeleženca preverjanja:Matjaž Černigoj: »Obnavljanje že pridobljenega zna-Matjaž ČernigojFoto: Kostja PrinčičCARINA.SI | 19

[ IZOBRAŽEVANJE ] > > > >nja je vedno dobrodošlo, še posebej če je na prijazenin zanimiv način, na takšen, kot so nam ga predavateljipredstavili. Zlasti bi pohvalil predavanja o uvrščanju vkombinirano nomenklaturo, kjer se vedno dogaja kajnovega, tako da na koncu še tako zapletena stvar postaneenostavna – samo brati je treba.«Mojca Šen: »Ob novici, da bomo imeli preverjanje strokovneusposobljenosti o intrastatu, se nas je vsaj večinaprestrašila. Malo smo se oddahnili, ko smo izvedeli, dabomo prejeli gradivo, imeli predavanja ter na tak načinnekoč že pridobljeno znanje samo obnovili. Ob koncupreverjanja lahko rečem, da je bilo res izvedeno na korektenin prijazen način.«Mateja Logar, GCUMojca ŠenFoto: Kostja Prinčič[ IZMENJAVE ] > > > >Delovni obisk kolegov iz Hrvaškev okviru programa Carina 2013Od 29. do 31. marca 2010 je Sektor za preiskave, Analitsko-informacijskooddelek gostil kolege iz službe za nadzorin informatiko hrvaške carine. Vsi razen ene udeleženkedelajo na področju obvladovanja tveganj.Prvi dan obiska smo jih v Generalnem carinskem uraduseznanili z delovanjem Sektorja za preiskave in Analitsko-informacijskegaoddelka. Skozi slikovne prikaze inob številnih vprašanjih smo jim poskušali čim nazornejepredstaviti svoje delo. Spoznali so način kreiranja napotkaSAT, kje pridobivamo različne informacije, kako jih pošiljamoin kakšna je naša računalniška podpora.Naslednji dan smo se odpravili v Carinski urad Koper,kjer nas je sprejel direktor Milan Bogatič. Predstavil jedelo in organizacijske enote urada. V Oddelku za analizoin kontrole, ki ga vodi Raniero Grando, smo si ogledali,kako in na podlagi kakšnih meril se odločijo za kontrole.Hrvaški kolegi so prvi dan spoznavali delovanje Analitskoinformacijskegaoddelka. Foto: Robert KosNa Obrežju so se pogovarjali o sodelovanju med slovenskimiin hrvaškimi cariniki. Foto: Bojan Malus20 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ] > > > >Predstavniki srbske carinena študijskem obisku v Oddelku za porekloOd 22. do 24. marca 2010 je Oddelek za poreklo v Sektorju za tarifo, vrednost in poreklo GCU vokviru programa Evropske komisije TAIEX gostil predstavnike srbske carinske službe. Obiska sose udeležili trije predstavniki srbske carinske uprave, ki so odgovorni za poreklo: Danka Jovanović,vodja oddelka, Milica Šuša in Vladimir Filipović. Predstavnike srbske carine smo gostili štirje članiOddelka za poreklo, drugi dan obiska pa so jih sprejeli sodelavci Carinskega urada Ljubljana.Obisk je bil namenjen poglobljeni izmenjavi informacijs področja porekla, nadgradnji njihovega strokovnegaznanja in veščin z našimi izkušnjami in s priporočili opravnih vidikih in posledicah pri vodenju posameznihpostopkov v okviru zakonodaje Evropske skupnosti tertudi pri vključevanju v svetovne integracije (mednarodnepovezave, sklepanje prostotrgovinskih sporazumov).Srbski kolegi, ki so zavidljivo strokovno znanje pokazaliže ob prvem obisku leta 2008, so se tudi tokrat izkazaliz odličnim strokovnim poznavanjem področja porekla.Prvi dan obiska smo jim poglobljeno predstavili evropskozakonodajo in postopke. Poudarili smo aktualne zadeve,ki so bile zanje še posebej zanimive: problematikozahodnega Balkana, kumulacijo SAP in SAP+, panevromediteranskokonvencijo pravil o poreklu. V nadaljevanjusmo goste podrobno seznanili s strokovni področji,ki jih pokrivamo: s postopkom naknadnega preverjanjadokazil o poreklu, izdanih v Sloveniji oz. v tujini, in spoenostavljenim postopkom potrjevanja porekla blaga(pooblaščeni izvozniki). Slednji je bil predstavljen zadnjidan obiska v prostorih GCU, ko smo srbski delegacijipojasnili tudi raznovrstna odprta vprašanja in reševanjezadev v konkretnih situacijah.Drugi delovni dan obiska so jim sodelavci v Carinskemuradu Ljubljana predstavili nadaljevanje vodenja in zaključekpostopkov naknadnega preverjanja pri nas in vtujini izdanih dokazil o poreklu blaga, s poudarkom nanaknadnem obračunu premalo plačanih dajatev. Slednjeje bilo še posebej zanimivo za vodjo srbske delegacije,kolegico Danko, ki v svoji upravi kot pravna strokovnjakinjavztrajno sledi evropskim smernicam in tovrstniPredstavniki srbske carine, odgovorni za poreklo, so se zanimaliza naše izkušnje in vključevanje v svetovne integracijena tem področju.problematiki v EU. Podrobno je bila prikazana tudi izdajadovoljenja za ločeno knjigovodsko izkazovanje zalog.Vse naše predloge in rešitve pravnega značaja in tiste,ki so uporabne za njihovo prakso, so že v preteklostihvaležno upoštevali in vgradili v svojo zakonodajo, da bijih uporabili pri vsakodnevnem operativnem delu.Srbski predstavniki so se iskreno zahvalili za vse našekonstruktivne odgovore na svoja skrbno pripravljenavprašanja ter tudi priporočila za nadaljnje delo in vključevanjev mednarodne povezave na področju poreklablaga.Po zaključku študijskega obiska smo goste popeljali nakrožni ogled starega mestnega jedra Ljubljane in večerzaključili z okušanjem pristnih slovenskih kulinaričnihdobrot v tradicionalni gostilni v ožjem mestnem središču.22 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ]Obisk je bil plodovit in izredno koristen tudi za nas, sajs tovrstnimi srečanji prav tako preverjamo lastno znanje,ki smo ga pridobili z izkušnjami. Obenem smo šedodatno utrdili pristne medsebojne stike in osebna prijateljstva,ki smo jih navezali že pri prvem obisku. Neformalnestike bomo lahko z izmenjavo mnenj, stališč inizkušenj obeh strani s pridom uporabili pri konkretnemreševanju morebitnih težav.Andrej Šparovec, GCUFoto: arhiv GCUGosti in gostitelji Oddelka za poreklo.< < < < [ DOGODKI ]10-letnicakonvencije CITES v Sloveniji23. aprila 2010 je minilo deset let, odkar je Republika Slovenija kot 150. država podpisnica začelaizvajati Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimivrstami, znano kot konvencijo CITES. Ščiti nad 33 tisoč vrst živali in rastlin, ki jih ogroža nedovoljenamednarodna trgovina, ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.Pri nas se je izvajanje konvencije CITES začelo v AgencijiRS za okolje, ki je bila zadolžena za vzpostavitevcelovitega sistema njenega izvajanja. V desetletnem obdobjuse je agencija soočala s številnimi izzivi, saj sobili vsebina in cilji konvencije CITES precej tuji takodržavnim organom in ustanovam kot širši javnosti. Podesetih letih je sistem izvajanja konvencije CITES vSloveniji v celoti vzpostavljen in vključuje delo številnihslužb, ki s sodelovanjem in izmenjavo informacijter odgovornim in strokovnim pristopom k reševanjuproblemov prispevajo k uspešnosti izvajanja tega mednarodnegasporazuma.Za spoštovanje konvencije CITES skrbi tudi Carinskauprava RS. Cariniki pri uvozu, izvozu, ponovnem izvozuali tranzitu preverjajo, ali gre za osebke zavaro-CARINA.SI | 23

[ DOGODKI ] > > > >Carina in Agencija RS za okolje sta ob 10-letnici na brniškemletališču postavili razstavo zaseženih osebkov CITES.vanih živalskih in rastlinskih vrst. Pri ugotavljanju, aliposamezni osebki res pripadajo zaščitenim živalskim inrastlinskim vrstam, sodelujejo z Agencijo RS za okolje.Pri osebkih zavarovanih vrst cariniki preverjajo, ali jihspremljajo predpisana dovoljenja. Ugotavljajo tudi, aliživali, ki morajo imeti predpisane označbe (mikročip,obroček ali vtetovirano znamenje), ustrezajo podatkomna spremljajočih dokumentih. Agencija RS za okolje jeleta 2005 za učinkovitejše izvajanje konvencije CITESin predpisov Evropske skupnosti, ki urejajo to področje,predala Carinski upravi RS čitalnike za mikročipe,ki se uporabljajo za identifikacijo živih živali.Največ osebkov CITES zasežejo cariniki v IzpostaviLetališče Brnik. Tam se srečujejo predvsem s spominkis potovanj, med katerimi so najpogostejši lupine školjkin polžev, korale, izdelki kitajske tradicionalne medicine,izdelki iz slonovine, kože plazilcev, deli medvedov,preparirani krokodili in izdelki iz njih, kaktusi in kačev alkoholu. Na cestnih mejnih prehodih pa se srečujejos pticami, morskimi plodovi, lovskimi trofejami (medvedi,volkovi …), ki prihajajo predvsem iz Hrvaške,Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, nekaj patudi iz Romunije in Bolgarije. Zaščitene školjke, korale,polži, želve, kače, pajki prihajajo iz eksotičnih dežel(razna otočja) in Azije. Volkovi in medvedi so največkratiz Kanade. Za potnike so zanimivi tudi safariji vAfriki, kjer je zaščitena večina divjih živali in tudi izdelkoviz njih (sloni, levi, nosorogi …).Krokodili so ogroženi zaradi velikega povpraševanja modneindustrije po njihovih kožah za izdelavo torbic, pasov in drugihusnjenih izdelkov.Slovenija je leta 1992, še pred pristopom h konvenciji,začela izdajati dovoljenja in potrdila, ki so bila primerljivaz dokumenti CITES. Število izdanih dokumentovje iz leta v leto naraščalo, tako da danes Agencija RS zaokolje kot pristojni upravni organ izda letno približno200 dovoljenj ali potrdil CITES za izvoz, uvoz ali ponovniizvoz živali ali rastlin zavarovanih vrst ter preko2000 potrdil, ki so veljavna le na območju Evropskeunije in s katerimi se odobrijo izjeme od prepovedi trgovanjaza vrste iz priloge A uredbe Sveta (ES) 338/97.Slednja potrdila izdaja predvsem za v ujetništvu gojenekopenske želve, ki jih slovenski gojitelji v velikih količinahvzgajajo na registriranih farmah.Do polnopravnega članstva naše države v Evropski unijista izvoz in ponovni izvoz presegala uvoz, po letu2004 pa je število dovoljenj za izvoz upadlo, predvsemna račun povečanega obsega trgovine na skupnem trguEU. Zaradi enotnega evropskega trga je Slovenija po 1.maju 2004 izgubila tudi velik del nadzora nad vnosomtujerodnih vrst živali in rastlin na svoje ozemlje. Predletom 2004 so uvozniki pogosteje uvažali žive živali(papige, kuščarje, tropske ribe) nezavarovanih vrst.Žive živali, odvzete iz narave za komercialne namene,danes zanemarljivo prispevajo k izvozu. Za znanstvenoraziskovalnodelo se izvažajo vzorci DNK, zob intkiv velikih zveri, delfina, kita in morskih želv.Carina in Agencija RS za okolje sta ob 10-letnici nabrniškem letališču postavili razstavo zaseženih osebkovCITES. V vitrinah in na informativnih panojihv pritličju in 1. nadstropju glavne letališke zgradbe silahko potniki med čakanjem na let ogledajo številne24 | CARINA.SI

[ DOGODKI ]Priznanja ob mednarodnem dnevu carineSvetovna carinska organizacija je 26. januar določila za mednarodni dan carine. Letošnja tema,ne samo tega dneva, ampak vsega leta 2010, je partnerstvo med carino in gospodarstvom.Generalni sekretar Svetovne carinske organizacije KunioMikuriya je ob tej priložnosti na predlog Carinskeuprave RS s posebnimi priznanji počastil tri sodelavce,ki močno izstopajo pri sodelovanju z gospodarstvom.To so namestnik generalnega direktorja Carinske upraveRS mag. Stanislav Mikuž, direktor Carinskega uradaNova Gorica Jure Bačar in pomočnik direktorja Carinskegaurada Celje Marjan Grosek. Priznanja jim je11. februarja 2010 podelil generalni direktor Carinskeuprave RS Rajko Skubic.Jure Bačar, mag. Stanislav Mikuž, Rajko Skubic in MarjanGrosek.Mag. Stanislav Mikuž, namestnik generalnega direktorjaCarinske uprave RS, je nedvomno človek, ki jev Carinski upravi RS naredil največ za sodelovanje zgospodarstvom. Od samega začetka je bil dejavnovključen v proces poenostavitev in uvajanja brezpapirnegaposlovanja. Zna prisluhniti in razumeti potrebegospodarstva ter jih umestiti v carinsko poslovanje natak način, da ni okrnjena raven carinskega nadzora inkontrole, hkrati pa so izpolnjena pričakovanja in interesigospodarstva za čim hitrejši in cenejši pretok blaga.Svoje ideje in rešitve je udejanjil v projektu S partnerstvomdo optimizacije delovnih procesov in hitrejšegapretoka blaga, ki je bil nagrajen s posebnim priznanjemza dobro prakso. Zagotovo je v veliki meri njegova zasluga,da je danes partnerstvo s podjetji način dela vsehcarinskih uradov, Slovenija pa med vodilnimi državamičlanicami EU pri elektronskem poslovanju, poenostavljenihpostopkih in partnerskem odnosu s podjetji.Jure Bačar, direktor Carinskega urada Nova Gorica, jev carino prišel malo pred osamosvojitvijo Slovenije inse takoj soočil z postopki, ki so bili prej ovira kot papomoč gospodarstvu. Izkazal se je z odličnim odnosomdo gospodarstva, uvajanjem novih načinov dela invečanjem medsebojnega zaupanja. Vedno je presenečalz novimi rešitvami, kako gospodarstvu olajšati in pocenitiposlovanje. Carinski urad Nova Gorica je takoskupaj s celjskim postal vodilen pri poenostavitvah inrazumevanju težav gospodarstva. Danes so prav njegovezamisli vgrajene v veliko rešitev slovenske carine. Ssvojim delom je eden tistih kolegov, ki je prav z odnosomin odličnim razumevanjem potreb gospodarstvaveliko prispeval k ugledu carinske službe.Marjan Grosek je že dolga leta pomočnik direktorja vCarinskem uradu Celje. V svojem uradu je s sodelavcioral ledino na področju sodelovanja z gospodarstvom,pri iskanju rešitev, ki so podjetjem omogočale hitrejšipretok blaga. Danes samoumevne rešitve so v času, kojih je uvajal na Celjskem, zahtevale veliko iznajdljivosti,prepričevanja in nenazadnje tudi poguma. Carinskiurad Celje je bil že takrat zgled vsem, to pa ostaja tudidanes, še zlasti pri poenostavitvah in sodobnem pristopudo carinjenja. Veliko se nas je hodilo v Celje učitnovih pristopov, ki smo jih na začetku gledali z malcerazumljivega nezaupanja in strahu. Vendar je s svojimpreprostim, nebirokratskim razmišljanjem in praktičnimirešitvami vedno razblinil vse dvome in vsakogaropogumil, da je stopil na to pot.Sabina Langus Boc, GCUFoto: Brane GregoričCARINA.SI | 27

[ DOGODKI ] > > > >Dobro sodelovanjeNa rednem delovnem posvetu med Policijsko upravoCelje in Carinskim uradom Celje 8. januarja2010 se je direktor Policijske uprave Celje KarolTurk zahvalil za dobro sodelovanje direktorici celjskegacarinskega urada Dariji Vidmar in ji izročilznak njihove uprave.Ivan Šef, CU CeljeFoto: Marjan GrosekSkupna je ugotovitev, da so odnosi med policisti in carinikizelo dobri.[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > >Carinske igre kot družabni dogodekŠe vedno sem pod vtisi pravkar končanih 9. letnih carinskihšportnih iger, ki smo jih preživeli v Ajdovščini v soboto,12. junija 2010. Organizatorji smo si najbolj želelilepega vremena in smo ga tudi dobili.Prvi vtis je vročina, ki je spremljala igre podnevi in zvečerv dvorani. Nekaj jih je tudi omagalo, na srečo brezposledic.Drugi vtis je družabnost, ki si jo lahko med 500-glavocarinsko množico občutil na vsakem koraku. Obudilaso se stara poznanstva, stkala nova, veliko je bilo novihobrazov, saj letnih iger ni bilo že pet let. Druženje je tudipravi smisel iger. Igre povezujejo ljudi v carini in jo delajomočnejšo in enotnejšo. Prav to bomo v prihodnosti zelopotrebovali.Tretji vtis je zdrava tekmovalnost v navezi z zabavo. Čeprimerjam te igre in igre na isti lokaciji leta 1994, pri katerihsem prav tako sodeloval kot organizator, so bile teveliko manj tekmovalne in veliko bolj zabavne. In tudištevilčnejše v absolutnem smislu, da ne govorim o deležusodelujočih glede na število zaposlenih danes in takrat.Očitno smo z leti prerasli željo zgolj po tekmovanju intako je prevladala zabavna in družabna plat. Mislim, da jetakšen model iger tisto pravo tudi za naprej.Na koncu bi se želel zahvaliti vsem, ki so na različne načinepripomogli, da so igre uspele. Zahvaljujem se generalnemudirektorju in njegovim ožjim sodelavcem, ki so igreves čas močno podpirali in pomagali pri organizaciji. Breznjihove podpore prireditve zagotovo ne bi bilo. Omenitimoram še skoraj 60 uslužbencev Carinskega urada NovaGorica, ki so sodelovali pri izvedbi iger. Pa ne samo tegadne. Prostovoljno in z veliko mero dobre volje in prepričanja,da to zmoremo, ter ob glasnem vzpodbujanjupredsednika organizacijskega odbora smo se te naloge lotiliže veliko prej. Na koncu nam je igre uspelo spravitipod streho, na kar smo zelo ponosni. Res upam in si želim,da bi se čez dve leti spet srečali na letnih igrah, sicerpa se vidimo naslednje leto na zimskih igrah, ki jih boorganiziral Carinski urad Celje.Hvala vsem, da ste prišli.Jure Bačar, direktor CU NGFoto: Kostja Prinčič28 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]Divja borba pod Goro.Uspelo je CU Koper.Kljub tekmovalnosti je zmagala družabnost.Pomemben je umetniški vtis.Namizni tenis: lepša stran športa.Še vedno nerešena uganka belih in črnih.Najboljši očitno niso v Južni Afriki.Zmagovalci malega nogometa.CARINA.SI | 29

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > >Športniki, zaposleni v slovenski cariniZaposlitev v državni službi zagotavlja športnikom socialno varnost in s tem nemotenotreniranje in tekmovanje, za posamezna ministrstva kot tudi za državo pa pomeni promocijo inidentifikacijo ne le s športom in športniki, ampak tudi z domovino.Sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjevv Carinski upravi RS, Policiji in Slovenski vojski, sklenjenleta 1996, v katerem so opredeljena merila za zaposlovanje,predstavlja osnovno izhodišče za zaposlovanje slovenskih vrhunskihšportnikov in trenerjev. Podpisniki sporazuma soMinistrstvo za finance – Carinska uprava RS, Ministrstvo zaobrambo – Slovenska vojska, Ministrstvo za notranje zadeve– Policija, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Olimpijski komiteSlovenije. S podpisom novega sporazuma, 22. oktobra2007, so se med drugim zavezali, da bodo imeli do leta 2015v svojih vrstah skupaj 200 vrhunskih športnikov in trenerjev.Ker je število športnikov in trenerjev – kandidatov za zaposlitevobičajno večje, kot je na voljo prostih mest, je Odbor zavrhunski šport pripravil merila za oblikovanje skupne prednostneliste kandidatov, ki jih predlagajo nacionalne panožnešportne zveze. Osnovno izhodišče za uvrstitev na prednostnolisto predstavlja športnikov dosežek oz. uvrstitev na največjihmednarodnih tekmovanjih. Prednostna lista kandidatov seoblikuje dvakrat letno. Slovenci znamo ceniti vrhunske športnedosežke, saj kar 86,3 % celotnega vzorca vseh odraslihprebivalcev Slovenije meni, da šport prispeva k ugledu države(Doupona Topič & Kovač, 2004) in je njen dobri promotor(Bednarik & Kline, 1997). Vrhunski šport je v Slovenijidogovorno opredeljen v 2. členu Zakona o športu (1998)kot »priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo po merilihOlimpijskega komiteja Slovenije (1993, 1999, 2007) za kategorizacijošportnikov v Republiki Sloveniji status mednarodnega,svetovnega in perspektivnega razreda.« Skladno z38. členom Zakona o športu je »vrhunski športnik državljanRepublike Slovenije, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodnevrednosti«; ta je opredeljen skladno z merili kategorizaciješportnikov v Republiki Sloveniji, ki jih predlaga Olimpijskikomite Slovenije in potrdi Strokovni svet RepublikeSlovenije za šport. Po merilih Olimpijskega komiteja Slovenijeje leta 2009 število vrhunskih športnikov s kategorizacijostatusa svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razredaPodpis sporazuma s športniki leta 2007 v predsedniški palači.Foto: Sabina Langus Bocznašalo 794. Status v teh razredih lahko športniki pridobijosamo na podlagi uspešnosti v mednarodnem okolju. Novamerila za kategorizacijo športnikov so zahtevnejša, saj se je številovrhunskih športnikov zmanjšalo, prav tako pa to pomenizmanjšanje možnosti za zaposlitev v državni upravi.V Carinski upravi RS je trenutno zaposlenih 15 vrhunskihšportnic in športnikov v panogah alpsko smučanje, smučarskiteki, smučarski skoki, deskanje, veslanje, jadranje, strelstvo inkajak kanu. Slovenskišportniki, zaposleni vcarini, smo si enotni, daje za vrhunske rezultatein opravljanje poklicavrhunskega športnikanujna podpora državein ministrstev. Zaalpskega smučarja AndrejaŠporna, drugouvrščenegana smukaškiklasiki v Kitzbühlu, pomenizaposlitev v cariniveliko podporo njegovišportni karieri: »Zago-Kranjskogorčan Andrej Šporn.Foto: Tadej Jeras30 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]Med colskimi osnovnošolci.Foto: Sabina Langus Boctavlja mi socialno varnost zaposlitve in delovno dobo. Menim,da je podpiranje slovenskih športnikov v okviru organov, kotje carina, pomembno in predstavlja veliko olajšanje za športnike,ki se tako lahko mirno posvetijo svoji športni poti.«Prav tako za deskarja, nekdanjega svetovnega prvaka, RokaFlandra: »Zame kot vrhunskega športnika pomeni zaposlitevv slovenski carini eksistenco in osnovne pogoje za opravljanjepoklica vrhunskega športnika.« Bernard Vajdič, odlični slalomist,pravi: »V prvi vrsti je velika čast, da sem lahko del tega,po drugi strani pa je še dodaten motiv na moji športni poti.«Maja Benedičič na mejnem prehodu Obrežje.Foto: Milan KelherZimski športniki, zaposleni v carini, sodelujemo na mednarodnihzimskih carinskih igrah, ki vsako leto potekajo v drugialpski državi, podpisnici dogovora. To so Švica, Francija,Nemčija, Avstrija, Slovenija in Italija, ki vsako leto cikličnozamenjujejo mesto tekmovanj. Mednarodne carinske igre sotekma FIS z udeležbo najboljših tekmovalcev svetovnega pokala,zaposlenih v carinah alpskih držav. Slovenski športnikicariniki pa ne glede na specifičnost športne panoge sodelujemotudi na promocijskih in uradnih dogodkih slovenskecarine. V preteklih dveh letih smo sodelovali ob 40-letnicievropske carinske unije. Športniki smo delili razglednice inzloženke s praktičnimi informacijami za potnike na Gruškovju,na Obrežju, v Metliki, v Sečovljah in na Brniku. Obiskalismo še osnovni šoli Col in Otlica, kjer smo učence seznanjalitako z delom carinikov kot tudi z informacijami s področjašporta.Izkušnje športnikov z zaposlitvijo in dejavnostmi, v katere nasvključi carina, so zelo pozitivne.Rok Flander: »Najbolj so mi všeč projekti, kot je otroška varnostnaolimpijada. Projekti, pri katerih gre za izobraževanje inuzaveščanje predvsem mladih ljudi. Prav tako so mi všeč vsepromocijske dejavnosti carine in sem na njih vedno pripravljensodelovati, če mi le čas to dopušča.«Andrej Šporn: »Zaposleni v carini, s katerim komuniciram obposameznih dogodkih, so izjemno prijazni, dobro pa je urejenatudi administrativna podpora, saj vsa organizacija vednogladko teče.«Maja Benedičič, smučarska tekačica z najboljšo slovenskouvrstitvijo na Vasaloppetu, smučarskem maratonu: »Zanimivain nadvse zabavna je bila izkušnja na mejnem prehoduObrežje leta 2008. Bila sem zelo radovedna, kar naprej semspraševala carinike, kako prepoznavajo morebitne 'švercarje',kje tihotapijo prepovedane stvari, kakšni so postopki pri pre-Deskar Rok Flander na mejnem prehodu Metlika.Foto: Sabina Langus BocAlpski smučarki Petra Robnik in Ana Drev v dobri družbi.Foto: Sabina Langus BocCARINA.SI | 31

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > >gledovanju avtomobilov, tovornjakov, ljudi itd. Lanskoletniobisk dveh osnovnih šol, ko smo športniki odgovarjali navprašanja učencev, pa je bil zelo veselo obarvan. Učenci so seprecej spoznali na šport, kar je spodbudno.«Bernard Vajdič: »Kolikor mi urnik smučarskih aktivnosti dopušča,sem vedno bil zagovornik tega, da nam je treba omogočitičim širši pogled na delovanje carine, zato sem vesel vsakegaprojekta, v katerega me lahko carina vključi.«Zanimivi so predvsem odgovori na vprašanje, kakšne predstaveso imeli o carini pred zaposlitvijo in kako gledajo nanjosedaj, ko so zaposleni.Rok Flander: »Preden sem bil zaposlen v carini, je zame predstavljalapostopek pri prehodu meje. No, ko sem pred dvemaletoma na dan carine stopil na drugo stran, torej med vrste carinikovna mejnem prehodu Metlika, je bila to zame povsemnova izkušnja. Nekako sedaj bolj razumem, zakaj je carinanujno potrebna, zakaj je to eden ključnih organov države inne nadležna organizacija, kot jo mogoče vidi večina ljudi, koprečka mejne prehode.«Podobnega mnenja sta tudi Andrej Šporn in Bernard Vajdič:»Mislil sem, da gre zgolj za uradne osebe na mejnih prehodih,po vstopu v carino pa sem spoznal, da je njeno delo mnogoširše.«»Največja razlika je ravno v tem, da prej nisem imel pravegaoz. širšega pogleda na carino in na področja, na katerih deluje,sedaj sem dosti bolj razgledan in gledam na carino z velikimspoštovanjem.«Bernard Vajdič je v carinizaposlen od leta 2006.Foto: arhiv GCUAktualna smučarskaslalomska državna prvakinjaAna Drev jepovedala, da se njenapredstava o carini nibistveno spremenila:»Zame je predvsemnova predstava o povezanostislovenske carinez alpskimi državami, kitudi skupaj organizirajocarinske igre. Tegaprej nisem vedela. Oslovenski carini imampo nekaj letih delovnegastaža mnenje, da je zelo prijetno sodelovati z ljudmi, kisem jih spoznala po tej plati. Zame pomeni ta zaposlitev pomembendejavnik na moji športni poti, saj se lahko z rednimmesečnim dohodkom bolj profesionalno ukvarjam z alpskimsmučanjem, kar ogromno pripomore k boljšim športnim rezultatom.«K napisanemu naj še dodam, da športniki z zaposlitvijo v slovenskicarini vestno prispevamo tudi k njenemu ugledu inprepoznavanju doma in v svetu. Z veseljem se udeležimo takouradnih kot neuradnih dogodkov, če nam čas med športnimidolžnostmi, treningi in tekmovanji to dopušča. Neposrednopa tako prispevamo tudi k promociji države in njenih organov.Petra Robnik, alpska smučarka, GCU57. mednarodne zimske carinske igrev Garmisch-PartenkirchnuMednarodne zimske igre so že dolgo za nami. Zdijo se dalečkot lanski sneg. Če pogledam po hribih, pa je sneg še zelonizko in bo še dolgo ostal. Tako kot spomini na letošnje 57.športne igre alpskih dežel, ki so bile od 14. do 18. marca vmestu Garmisch-Parttenkirchen na Bavarskem. Starejše mesto,na poti med Benetkami in nemškimi deželami, je tisto,ki so ga Rimljani imenovali Partanaum. Garmisch se pojaviokoli leta 800, osnovalo ga je germansko pleme Tevtonov.Mesti se nista razumeli in šele organizator olimpijade leta1936 je prepričal župana o romansko-germanskem prijateljstvuin združitvi mest. Od takrat v Garmisch-Partenkirchnustoji olimpijski stadion v izteku skakalnice in veleslalomskeproge. Zdaj lahko naprave uporabljajo tudi najboljši cariniki,ki se upajo spustiti po zahtevni strmini. Veleslalomskaproga s ciljno areno, ki je bolj podobna manjšemu nogometnemustadionu, je bila prizorišče večerne otvoritve iger32 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]Na otvoritveni slovesnosti so se smučarji z lučkami na čeladahin baklami v rokah spustili po pobočju v ciljno ravnino.šestih držav. Na njej so zavihrale slovenska, italijanska, avstrijska,švicarska, francoska in nemška zastava, s katerimiso se po strmini v zavojih med baklami spustili smučarji zlučkami na čeladah. Slovenska četica je bila majhna, a jeimela na tribuni podporo nekaj grl in src. Izkupiček sta bilidve tretji mesti: v skupnem seštevku točkovanja za alpskesmučarje in v veleslalomski tekmi za ženske.Carinske igre niso kar tako. Vsi, ki ste bili z nami na igrahleta 2002 na Bledu ali leta 2009 v Kranjski Gori, veste, da sotekmovanja čisto prava, z imeni, ki so na seznamih olimpijskihiger in svetovnega pokala. Za Slovenijo so letos tekmovali:Maja Benedičič, Ana Drev, Maruša Ferk, Petra Robnik,Mitja Dragšič, Aleš Gorza, Andrej Šporn in Bernard Vajdič.Lepo jih je videti od blizu, te sodobne gladiatorje, in še lepšeob zaključku, ko oblečejo carinske uniforme in zaplešejo kotvelika carinska družina. Še nekaj se splača omeniti: bele klobasein belo pivo. Klobase so res bele in jih je treba olupiti.Zakaj, ne vem, a kot po navadi, ko ne veš, kako se zadeve lotiti,opazuj domačine. Zraven sodi posebna gorčica, ki imaSmučarke Petra Robnik, Ana Drev in Maruša Ferk v družbiFranca Kotnika iz CU Jesenice in Rajka Skubica, generalnegadirektorja CURS.poleg okusa, ki ga poznamo, še malo sladkobe. Ni slabo. Inpšenično pivo bledega videza in še kar dobrega okusa. Gledetega, kdaj jesti te klobase, imajo Bavarci rek, ki pravi, daklobasa ne sme slišati opoldanskega zvonjenja. Torej dopoldanskigurmanski užitek na terasi, soncu, bleščečem sneguin v prijetni družbi.Prihodnje leto bodo igre v Švici in želimo si, da bi se slovenskašportna četa okrepila še za kakšno smučarko ali smučarja,tekača ali tekačico. Za zdaj nedosegljiv cilj pa ostaja, da biimeli moštvo tekačev in biatloncev za nastop v patruljnemteku, ki je bistvo iger in simbolnega pomena še iz časov,ko so bili cariniki ali mejaši oborožena služba na zasneženihalpskih prelazih.Hvala športnikom, ki ste zastopali slovenske barve, in vsem,ki se veselite slovenskih nastopov in osvojenih priznanj.Tadej Jeras, GCUFoto: Tadej JerasZeleno-modri smučarji: Andrej Šporn, Bernard Vajdič in AlešGorza.Slovenska delegacija na 57. mednarodnih zimskih carinskihigrah.CARINA.SI | 33

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > >Cariniki so tudi umetnikiV carinski službi so zaposleni ljudje raznih poklicev in profilov, ki v prostem času razvijajo svojeskrite talente. Tako je med nami nemalo odličnih športnikov, glasbenikov, slikarjev, fotografov,pesnikov in igralcev; med slednje se uvrščam tudi sam.Odkar vem zase, sem zaljubljen v odrske deske in v vse, karje povezano z njimi. Po srednji šoli sem skušal nadaljevatina igralski akademiji, vendar žal, podobno kot drugod,talent ni edino merilo na sprejemnih izpitih. Tako sem nakoncu pristal v carinski službi. Kljub temu ves čas delujemv raznih gledaliških skupinah, ki sem jih večinoma tudi soustanovil.Trenutno delujem v Teatru Harlekin, ustanovljenemleta 2005. Prva leta smo delali predvsem z otroki, ki sobili združeni v skupino Kokolo. S to skupino smo uprizorilidevet predstav, vse so bile naše avtorsko delo. Bili smo zelouspešni, saj smo se z njimi redno visoko uvrščali na otroškihfestivalih v Sloveniji in tujini. S predstavo Palček in sedemSneguljčic smo bili na festivalu Maslačak v Sisku izbrani inpovabljeni na festival Fringe v Edinburg na Škotsko; zaradinerazumevanja lokalnih in državnih institucij (finančnetežave) pa tja nismo odšli. Pred tremi leti je pod mojimvodstvom začela delovati mladinska skupina, s katero semna oder uspešno postavil svoje avtorsko delo Zadnje sanje.Predstava nas popelje v svet dvoje mladih in v svet drog. Sčlanom te skupine sem uprizoril tudi dve njegovi monokomediji,ki sta bili zelo uspešni. V istem času smo začeli delatipredstave za odraslo publiko. Ker se zavedamo, da so časitežki in da si ljudje želijo sprostitve, smo se odločili za komedije.Tako smo konec leta 2008 premierno uprizorili komedijoPredigra. Komedija je moje in prijateljevo avtorskodelo, govori pa o zgodah in nezgodah zakonskega para srednjihlet. Tu je seveda še nepogrešljivi ljubimec. Komedijaje požela velik uspeh, saj jo igramo že skoraj dve leti po vsejSloveniji. Do sedaj smo jo odigrali 57-krat (kar velja za velikuspeh tudi za poklicna gledališča) in nič ne kaže, da bo šlav pokoj, saj bomo z njo to poletje gostovali na festivalih poSloveniji (Koper, Vipava, Bled, festival Lent v Mariboru).Konec lanskega leta smo premierno uprizorili igro Sayonara,komedijo o treh znanstvenikih, ki sestavljajo robota.Čeprav je na odru veliko situacijske komike, se nam skozipredstavo porajajo vprašanja, kdo smo, kje smo in kam gremo.Nad predstavo so navdušeni tako gledalci kot kritiki,saj smo bili povabljeni na več festivalov v Sloveniji in tujini(Poljska, Slovaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina, Makedonija,Srbija). Oktobra bomo nastopili kot predskupinana Borštnikovem srečanju. Rad bi izkoristil to priložnost invas povabil na ogled naših komedij 27. in 28. junija 2010 nafestivalu Lent v Mariboru. Idej in volje je še veliko, vendarsmo vsi v rednih službah, zato zaradi pomanjkanja časa nemoremo uresničiti toliko projektov, kot bi si želeli. Za konecvas v imenu Teatra Harlekin lepo pozdravljam in vas vabimna ogled naših predstav.Mitja Kranjc, CU SežanaFoto: osebni arhiv avtorjaPrizor iz predstave Predigra – Mitja Kranjc je na levi.Mitja Kranjc – »znanstvenik« na desni.34 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ]Ste že slišali za Zgbljeno legijo?Nekateri da, veliko drugih ne. Dovolite, da se vam predstavita ONA in ON, ki jo vodi.Kulturno društvo Zgbljena legija se je zgodilo leta 1998 obdnevu zaljubljenih, in sicer štirinajsti dan v mesecu februarjuv Ilirski Bistrici. Društvo se je javnosti prvič predstavilo z organizacijojavne tribune o problematiki odvisnosti od drog naIlirskobistriškem.V projektu so sodelovali skoraj vsi pomembni akterji, ki sotakrat upali, da bodo zmanjšali primarne in ostale stranskeučinke opojnih substanc. Ker se je po tej javni tribuni uživanjeopojnih substanc med mladino drastično zmanjšalo,je društvo svoj prvi cilj uresničilo. Inspiracija in konspiracijamiselnih procesov sta se odrazili v prvi gledališki predstavi,socialni drami z naslovom Brkinska tragedija.Aleksander Borenović na delovnem mestu.Foto: Darko ŠtembergerJUHA ŽALOSTIPostrezi mi juho prijatelj,da to moje okamnelo telo odtali.Naj se razletijo te kosti, oblečene v kožo.Tisočero bisernih kamenčkov, raztresenih po polju.Rojstvo cvetov, ki ozdravijo bolečino.Sanje niso nočna mora.Noč ni noč.Dobro jutro ne odžene dvomov.Voščim ga le enkrat.Zakaj bi se bal svoje žalosti,ki plava v tej juhi, kremasti in neokusni.Nihče me ne trpinči z vprašanji.Nikomur nisem dolžan odgovora.V osmih letih se je predstava dogajala v večjem delu naše lepedomovine, in to približno štiridesetkrat.Tragedijo smo takratni člani društva preživeli. Leta 2003 se jerodil Josip Broz Tito. Predstava Od Kumrovca do Dedinja jekronologija nekega obdobja, ki na svojevrsten način popeljegledalca od rojstva do smrti velikega moža. Prepletanje humorjaod situacijske komike do absurdnih zapletov ni pustilogledalcev ravnodušnih, ne tistih, ki so bili častilci omenjenegamožakarja, ne onih, ki to niso bili.Društvo je v prvotni zasedbi delovalo do leta 2008, ko se jedel starega članstva utrudil in prepustil svoje mesto mlajši generaciji.Z njenim prihodom je prišla drugačna miselnost intrenutni projekti, ki jih pelje društvo, so namenjeni dijaški inštudentski populaciji. Projekt društva, ki je v teku, je literarnoglasilo Večerna debata. V glasilu je največ prostora namenjenegamladim ustvarjalcem, katerih čas šele prihaja.Iz Borenovićevega ciklusa Potovanja, ki nastaja od leta 1993in naj bi izšel v bližnji oz. daljni prihodnosti, vam predstavljamopesem iz poglavja Balade.Juha je moja.Jaz nisem svoj.Aleksander Borenović, CU SežanaCARINA.SI | 35

[ ZANIMIVOSTI ] > > > >Grlica – kradljivka zalivkIznajdljiva grlica si je spletla gnezdo iz carinskih vrvic.Foto: Janez DonšaŽivljenje piše svoje zgodbe. Cariniki Izpostave Središčeob Dravi smo se na lastne oči prepričali, da ni nič kajdrugače v živalskem svetu. V začetku maja so kar naenkratzačele izginjati vrvice z nadeto carinsko zalivko,ki jih imamo pripravljene za plombiranje tovornjakov.Kolega je pripravil 20 vrvic in – glej ga zlomka – spetjih ni bilo več, čeprav je šlo mimo le pet tovornjakov.Le kdo jih potrebuje? Spominjam se, da so bile zalivkevčasih svinčene in jih je kak carinski ribič lahko uporabilza svoj hobi pri namakanju trnka. Novejše za kaj takeganiso več uporabne. A spretno in ostro carinsko oko jeseveda ujelo tatico na delu. To je bila grlica, ki si je na jeklenemogrodju naše nadstrešnice gradila svoje gnezdece.Nič ji ne zamerimo njenega dejanja, naj samo v miruopravi svoje poslanstvo, kot ji narekuje mati narava.Janez Donša, CU Murska SobotaKarikatura: Carinska kontrolaAvtor karikature je Boštjan Hepe, CU Ljubljana36 | CARINA.SI

[ ZANIMIVOSTI ]Očistimo.si in dan ZemljeV okviru svetovnega dneva Zemlje in akcije OčistimoSlovenijo v enem dnevu smo se tudi v Carinskemuradu Celje odločili očistiti svojo okolico. Zemlja jevendar kot naša mati, ki nam je dala možnost življenjain bivanja na njej, zato ji lahko pokažemo vsaj malohvaležnosti.Prostovoljci smo zavihali rokave in pljunili v roke.Zgodilo se je 21. aprila 2010, ko se nas je zbralo petnajstprostovoljcev in se je začela akcija Očistimo okoliconašega urada. Kako je bilo? Akcija je uspela! Namajhnem prostoru smo nabrali 17 vreč raznovrstnihsmeti.Katarina Potočan, CU JeseniceFoto: Milan KurašEkipa na delu.Stanje pred začetkom akcije.Rezultat akcije.Direktor urada je bil za zgled.»Komunalci« po zaključku akcije.CARINA.SI | 37

[ ZANIMIVOSTI ] > > > >Carinski muzej… Dela mu ni bilo mar, ampak nosil je od morja nasvoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tistikratostro prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kjenehotoma zalezli …»Kaj so mejači?« je vnučka vprašala dedka, medtem ko ji jebral Levstikovo povest o Martinu Krpanu.Po vstopu Slovenije v EU se običajni ljudje čedalje redkejesrečujejo s carino. Carinike vidijo le ob vstopu na Hrvaško aliob zapuščanju carinskega območja Evropske unije. Po vstopuHrvaške v EU se bodo Slovenci s carino še redkeje srečevali.Tako bodo naši vnučki verjetno spraševali: »Kaj je carina?«Porodila se je ideja o zasnovi carinskega muzeja, o kateri sogovorili tudi na širšem kolegiju generalnega direktorja Carinskeuprave RS. Sprejeli so sklep 67/2009 o ustanovitvi Carinskegamuzeja in za vodjo imenovali Iztoka Leskovarja. V novemmuzeju se bodo ljudje srečevali s carino na manj stresenin vsekakor zanimivejši način.Skozi zgodovino smo se Slovenci znašli v različnih državnihtvorbah. Zgodovina Slovenije je pestra in zanimiva. Carinane obstaja brez meje. Zastavlja se vprašanje, kje in kako sovčasih potekale meje. Kdo nam je vladal? Vse to je povezano scarino. V Sloveniji je verjetno ohranjenih veliko zgodovinskihvirov, ki so povezani s carino, iz različnih obdobij zgodovine.Najbližje zgodovinsko obdobje je obdobje SFR Jugoslavije inZvezne carinske uprave Jugoslavije.Vsi viri iz različnih zgodovinskih obdobij, ki v tem trenutkuše obstajajo, so zanimivi tudi za Carinski muzej. To so lahko:• stare carinske uniforme s pripadajočo opremo,• carinske službene izkaznice,• izveski carinskih izpostav ali mejnih prehodov,• carinski pečati, žigi,• potni listi,• denar, ki se je takrat uporabljal,• zemljevidi, uradni listi,• carinske tarife,• stare carinske deklaracije,• fotografije, razglednice,• vse ostalo, ki je kakor koli povezano s carino.Prsna oznaka carinske službeSFRJ tretje generacije izleta 1976 je donacija novemumuzeju.Carinski muzej bo zbiralvire na vse možne načine.Računa predvsem na donacijepredmetov od posameznikov.Če lastniki predmetovne bodo želeli odtujiti,pričakujemo, da bodo danimuzeju na posodo. Če bopotreba, bomo naredili poizvirniku tudi replike. Carinskimuzej bo s pridobljenimipredmeti ravnal popravilih muzejske stroke.Carinske muzeje že imajoAvstrijci, Madžari, Italijani,Nemci, Francozi, Švedi …Povezani so v Mednarodnozdruženje carinskih muzejev,ki je bilo ustanovljeno leta 1993 na Danskem (www.customsmuseums.org).Ta muzej bo naš muzej, zato prosimo vse aktivne in upokojenecarinske delavce in delavke, da pri nastajanju muzeja pomagajoz gradivom, ki ga posedujejo. Če vedo, da ima kdokaj zanimivega, prosimo, da nam pomaga navezati stik z njim.Več kot bomo imeli gradiva, zanimivejši bo naš muzej tako zanas kot tudi za naše obiskovalce. V muzeju bosta prikazanicarinska preteklost in sedanjost. Zadnje novice so vzpodbudne.Novonastali muzej je že navezal stike z Narodnim muzejemSlovenije. Njegovi predstavniki so obljubili vso pomoč,ki jo lahko nudijo. V akcesijsko knjigo Carinskega muzeja sovpisani prvi predmeti, ki so jih darovali Igor Peternel, ZoranSedej, Jože Lindav in Milan Kolman. Javilo se je tudi nekajnaših upokojenih sodelavcev, ki želijo darovati muzeju.Od bralcev našega glasila pričakujem novic o muzejskih eksponatih,ki jih želite donirati ali posoditi.Naslov: Carinski muzej, Šmartinska cesta 55, 1523 Ljubljana,tel.: 01/478 3994 / 031 325 103, e-pošta: Iztok.Leskovar@gov.si, faks: 01/478 3906Iztok Leskovar, GCUFoto: Iztok Leskovar38 | CARINA.SI

[ CARINSKA KIŽANKA ]

10. krvodajalska akcija Generalnega carinskega urada,19. marec 2010, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Ljubljana Foto: Leopold Cankar28 krvodajalcev se je najprej prijavilo.Dajalce so pred odvzemomtestirali v laboratoriju.Vsakdo je izpolnil vprašalnikin obiskal zdravnika.Čakanje na darovanje. Trema ali nestrpnost?Eni že darujejo, drugi še čakajo.Jaz sem že!So se že natekli 4 decilitri in pol?Organizator in pobudnikkrvodajalske akcije Leopold Cankar.Dobro delo vedno narišeprešeren nasmeh na obraz.Na fotografijah niso vsi naši krvodajalci, saj so nekateri že prej odšli, mnogi pa darujejo kri v svojemdomačem kraju, na poziv Zavoda RS za transfuzijsko medicino in ne le v organiziranih akcijah.