11.07.2015 Views

številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

aktualno7Racionalizacija uporabe tiskalnikovKonec lanskega leta smo na pobudovodstva Klinike <strong>Golnik</strong> in Oddelka zamedicinsko in poslovno informatiko izvedliracionalizacijo uporabe tiskalnikov naUpravi Klinike <strong>Golnik</strong>. Naloge smo se lotiliz namenom ponuditi uporabnikom storitevvišjega nivoja in sicer ob zmanjšanjustroškov na tem področju.Izvedli smo postavitev ustreznihosrednjih tiskalnikov na centralnih lokacijah.Računalnike uporabnikov smosmiselno povezali z ustreznimi tiskalnikitako, da je vsakemu omogočeno tiskanjena ustreznih tiskalnikih. S tem smoštevilo tiskalnikov na upravi zmanjšali iz18 tiskalnikov na 11, kar pomeni skoraj40 odstotkov manj tiskalnikov. Številosmo zmanjšali predvsem na račun ukinitvebrizgalnih tiskalnikov, katerih tiskanjeje približno 10-krat dražje kot na laserskihtiskalnikih, poleg tega pa se kartušev takšnih tiskalnikih velikokrat posušijoin postanejo neuporabne, medtem ko»tonerji« laserskih tiskalnikov za to nisodovzetni.Zmogljivejši tiskalniki, ki so na centralnihmestih, so primerni za večje številoizpisov na določeno časovno enoto,kar pomeni, da so deli, ki se obrabljajo,primerni za večje število izpisov. Predvidevamo,da se bo s tem zmanjšalo številoservisnih in adminstracijskih posegovter menjava iztrošenih delov. Na računtakšnega pristopa pridobijo uporabnikivečjo kakovost tiska, hitrejše ter cenejšeizpisovanje. Službi nabave in skladiščenjapa bo potrebno skrbeti za manj naročenihrezervnih delov, tonerjev in kartuštako količinsko kot številčno.S tem pristopom bomo nadaljevalitudi na preostalih enotah bolnišnice in sicerv naslednjih mesecih. Pred izvedbamisprememb bomo izvajali razgovore zvodji oddelkov, s katerimi bomo uskladiliželeno končno stanje izvedbe.} Tomaž KnificKaj se dogaja v knjižnici?Neskončni kupi knjig za odpis. Foto: A. BlažunVsi, ki ste v zadnjem letu dni obiskaliknjižnico, ste prav gotovo opazili premnogekupčke, kupe in gore knjig, revij,polne škatle in še marsikaj, kar mordaspominja na selitev ali pospravljanje.Lahko bi rekli, da izgled niti ni daleč odresnice – pa pojdimo po vrsti.V grobem rečeno, izvajamo nekakšnomešanico inventure, odpisa in popisaknjižničnega gradiva, česar v skorajpetdesetletnem obstoju knjižnice še nibilo, vsaj ne v takem obsegu. To pomenipredvsem računalniški popis vsegagradiva, ki do zdaj ni bilo (računalniško)evidentirano oziroma za katerega so bilepisne evidence zelo pomanjkljive (izgubljeneevidenčne knjige, nepopolni listievidenc za periodični tisk – revije) ter izločanjezastarelega gradiva. Zakon namdoloča, da vse izločeno gradivo najprejponudimo Narodni in univerzitetni knjižnici(NUK), ki si po lastni presoji lahkoodbere gradivo in ga vzame za svojega,šele zatem pa ga lahko ponudimo tudiostalim zainteresiranim ustanovam aliosebam (biomedicinskim in specialnimknjižnicam, Univerzitetni knjižnici Maribor,regionalnim splošnim knjižnicam,zaposlenim v bolnišnici in drugim posameznikom).Nekaj gradiva smo ponudilitudi biomedicinskih knjižnicam v tujino,vendar zanj ni bilo zanimanja, zato smotovrstno »ponudbo« opustili. Gradivo, kina koncu še ostane, odpeljemo v reciklažo.V grobem lahko zapišemo, da smodo zdaj izločili približno 3600 enot monografskegastrokovnega gradiva (knjig),od tega je k drugim lastnikom (NUK,druge knjižnice in posamezniki) odšlopribližno 590 enot, kar je dobrih 15 %izločenega gradiva.Delo pa še zdaleč ni končano. Čakanas še izločanje periodičnega gradiva(revij), računalniški popis in pregled izposojenegagradiva (tako knjig kot revij)ter posledično izločanje starega in izgubljenegaizposojenega gradiva. Čisto nakoncu se bomo lotili tudi leposlovja, a dotakrat je še kar nekaj dela. Ko bo vse toKnjige pred vnosom v evidenco. Foto: A. Blažunopravljeno, pa bo knjižnica zares pripravljenana težko pričakovano selitev.} Anja Blažun, Črt FeldinZahvaljujem se vam za nesebičnoin prijazno pomoč v času mojegazdravljenja pri vas. Do sedaj šenikjer v Sloveniji nisem doživel lepšegaodnosa do bolnika kot pri vasin to od mediscinske sestre JaneTršan in zdravnice Nissere Bajrović.Enako velja tudi za ostale sestre.I. S.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!