številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

6aktualnoZaposleni sprašujejoSpoštovani bralke in bralci!V Pljučniku uvajamo novo rubrikozaposleni sprašujejo. V tej rubrikilahko postavite vprašanja v zvezi zvsem, kar se dogaja na vašem delovnemmestu. Če vas torej kje »čeveljžuli«, ste prijazno vabljeni, da vprašanjeposredujete na naslov uredništvaPljučnika (uredništvo Pljučnika,knjižnica) ali na e-naslov pljucnik@klinika-golnik.si. Navedba avtorstvamora biti znana uredništvu, medtemko v rubriki ni obvezna.Anonimno bralko zanima naslednje:Zakaj imamo zaklenjen dostopdo strani, kot sta Youtube in Fa-cebook in kar je še podobnega(verjamem, da so to v prvi vrstistrani, namenjene zabavi, vendarsem že slišala, da je npr. Youtubezelo uporaben za učenje/poučevanjespecializantov, saj se tamdobi veliko izobraževalnih posnetkov).Oddelek za medicinsko in poslovnoinformatiko odgovarja:Razlogov za zaklepanje določenihspletnih strani, kot sta na primer Youtubein Facebook je več. Uporaba tehstoritev predstavlja veliko varnostno grožnjoza računalnike, s katerimi se do njihdostopa in posledično za celotno lokalnoomrežje klinike. Izkoriščanje delovnegačasa za obiskovanje spletnih strani, ki vceloti niso poslovnega namena, nikakorne more biti na našem seznamu prioritet.Zato je tudi odločitev o omejevanjudostopa do spletnih središč za izmenjavovideo vsebin in socialnih omrežijsprejelo vodstvo klinike. Raziskave zahodnihdržav kažejo, da podjetja izgubijov povprečju 1,5 % produktivnosti zaradiobiskovanja socialnih omrežij, kar pri 450zaposlenih pri nas pomeni skoraj 7 neproduktivnihzaposlenih, kar pa nikakorni zanemarljiv podatek.Na podlagi zgoraj napisanega menimo,da je bistveno več razlogov protiuporabi teh spletnih strani v službenemčasu, koristi z vidika klinike pa ni, oziromaso zanemarljive.} Tomaž Knific, vodja oddelkaOpomba k monografiji Tuberkuloza - kuga 19.in 20. stoletja na primeru sanatorija GolnikZnanstveni svetnik dr. Milivoj Mermolja, univ. dipl. biol.Dr. Milivoj Mermolja (r. 1932) se jepo končanem študiju biologije na Biološkemoddelku Biotehnične fakultete vLjubljani leta 1963 zaposlil v citološkemlaboratoriju Inštituta za pljučne bolezni intuberkulozo na Golniku. Magistrski študijmedicinske citodiagnostike je končal naMedicinski fakulteti v Zagrebu leta 1971.Doktorsko disertacijo Citomorfološke incitokemične značilnosti primarnih pljučnihkarcinomov je zagovarjal na Medicinskifakulteti v Ljubljani leta l977. Na istifakulteti je bil leta 1978 izvoljen v nazivznanstveni sodelavec za področje citologije,leta 1990 pa v naziv znanstvenisvetnik za področje pulmonalne citologije.Na krajših strokovnih izpopolnjevanjihje bil na Češkem, Nizozemskem,Švedskem in v Veliki Britaniji. Poglobljenostrokovno in znanstveno se je ukvarjalz vlogo citologije pri zgodnji diagnostikipljučnega raka, citološko klasifikacijo intipizacijo pljučnih karcinomov, citologijopertorakalnih in perbronhalnih igelnih biosijter citologijo bronho-alveolarnih izpirkovin plevralnih izlivov. Preučeval je tudielektronskomikroskopske značilnosti alveolarnihmakrofagov ter celic mezotelioma.Do upokojitve leta 1997 je bil vodjacitološkega laboratorija.Pojavljanje Klinike Golnik v medijihv letu 2009V letu 2009 smo se na Kliniki Golnikredno odzivali na vprašanja s strani medijevin sprejemali njihova povabila k sodelovanju;v 85 medijih smo se pojavili460 1 , od tega največkrat v Gorenjskemglasu (42), Dnevniku (41), STA (35),Delu (31), Večeru (19), TV Sloveniji (13),Radio Kranj (12), Financah (11), Radio1 Od tega je bilo objav v zvezi s pandemsko gripo 86Slovenija (10), Pop TV (8), internetnihmedijih (66) in drugih medijih. Gledena žanr smo najpogosteje omenjeni vobliki poročila (388), vesti (17), komentarja(10), intervjuja (9). Vsebinsko greza objave s strokovnega ter poslovnegadelovnega področja klinike. Objav vstrokovnih publikacijah v tem delu nebeležimo.