številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

20HRMKako komunicirati zzaposlenimi?V okviru projekta primerjalnegaraziskovanja organizacijske klime vslovenskih bolnišnicah je bilo tudi vletu 2009 izvedeno merjenje organizacijskeklime in zadovoljstva zaposlenihna Kliniki Golnik. Organizacijska klima,ki predstavlja percepcijo zaposlenih opomembnih vidikih delovnega okolja, semeri s pomočjo vprašalnika, prirejenegaza zdravstvo in meri vse pomembnekategorije. Naši rezultati so nad povprečjemv zdravstvu in sicer pri naslednjihkategorijah:• odnos zaposlenih do kakovosti,• inovativnost in iniciativnost,• pripadnost,• motivacija in zavzetost,• strokovna usposobljenost in učenje,• poznavanje poslanstva in vizijeter ciljev,• vodenje in organiziranost.Primerljive z ostalim zdravstvom paso kategorije: notranje komuniciranjein informiranje, razvoj kariere in nagrajevanje,malenkostno pod povprečjempa notranji odnosi. Primerjava z ostalimzdravstvom kaže, da smo dobri, mirneduše pa bi si lahko nadeli nalepko »nadpovprečni«.Ko pa pogledamo še lastno primerjavov letih 2006-2009, se nam odprejodrugačne zaznave, ki porajajo novavprašanja. Zakaj v letu 2009 ocenjujemonotranje odnose, motivacijo in zavzetost,ali pa notranje komuniciranje in informiranjeslabše kot leta poprej? Konkretnegaodgovora na to vprašanje v tem trenutkune morem podati, trdno pa sem prepričana,da se ključ za izboljšanje teh vidikovdelovnega okolja med ostalim skrivatudi v komunikaciji med zaposlenimi. Topa je razlog, ki me je vzpodbudil k pisanjutokratne teme HRM rubrike.Bog nam je dal dvoje ušes in enaustaZnan rek, ki ponazarja dobro razmerjemed govorjenjem in poslušanjem,sicer nič kaj znanstven, vendar v praksidostikrat preverjen. Ponazarja, da jebistvo komuniciranja v poslušanju,ki bi ga moralo biti vsaj dvakrat več kotgovorjenja, pa naj poteka komunikacijamed sodelavci samimi ali med nadrejenimiin sodelavci. Izobraževanj s področjakomunikacije se je udeležilo že tolikozaposlenih, da najbrž večina pozna trinivoje poslušanja in tudi (vsaj na teoretičniravni) pozna bistvo aktivnega poslušanja.Aktivno poslušanje pa je predpogojza dobro komunikacijo. Komunikacija nisamo govorjenje, je proces, ki se v končnifazi zrcali v odnosu med udeležencikomunikacije. Odnosi pa so (vsaj pozgoraj omenjeni raziskavi sodeč) vednoproblematični. Pri tem ne smemo spregledati,da odnos vedno ustvarjata vsajdve vpleteni strani.Kaj lahko na Kliniki Golnik na tem področjuizboljšamo?Prva stvar je, da znanja o komunikacijiprenašamo v naše vsakodnevnodelo z ljudmi. Kot drugo pa izboljšajmonačine interne komunikacije. Pri sporazumevanjuz zaposlenimi je treba iskatiprave kombinacije vsebin in oblik komuniciranja.Orodja interne komunikacijeInterna komunikacija je splet različnihorodij. Med tiskanimi orodji si naGolniku zaslužimo pohvalo, saj uporabljamomnoga med njimi: interno glasilo,oglasne deske, zloženke, lepake,brošure, skrinjice za zbiranje predlogovidr. Tiskana orodja, ki spadajo v skloppisne komunikacije, imajo kot takšna ševedno določene prednosti. So prenosljiva,trajna, boljše berljiva, verodostojnain dostopna. Uporabljamo jih predvsempri informiranju o poslovanju, različnihdogodkih ter pri razlagi in interpretacijiinformacij. V okviru pisne komunikacijene kaže spregledati elektronske pošte,ki si zaradi hitrosti in nizkih stroškov zaslužiposebno mesto, po drugi strani paima slabšo sporočilno vrednost, ker nevsebuje neverbalnih vidikov sporočanja.Po nekaterih raziskavah je sporočilnostneverbalnega komuniciranja kar 93 odstotna.Naj bo ta delež 90 odstoten alinekoliko manj, v vsakem primeru ga nemoremo zanemariti. Nebesedni komunikacijimoramo v svojem vsakodnevnemsporazumevanju s sodelavci dati ustrezenpoudarek, ali vsaj biti na zavedni delnebesedne komunikacije še posebnopozorni. Pri uporabi elektronske poštese nebesedni del sporočilnosti izgubi,zato izhaja iz elektronskega komuniciranjatoliko različnih razumevanj vsebin, kiso predmet elektronske komunikacije.Stroka komuniciranja daje vodilnomesto med orodji interne komunikacijepredvsem osebnemu komuniciranju.Orodja osebnega komuniciranja so pravtako raznolika in se prilagajajo glede navsebine, ki jih komuniciramo. Najvišjevodstvo komunicira predvsem vsebine,ki so strateškega pomena za obstoj inrazvoj, na sestankih po posameznihorganizacijskih enotah, na mesečnihsestankih z vodji, na različnih kolegijih.Srednji management (vodje organizacijskihenot ali delovnih skupin) mora komuniciranjeodlično obvladati, saj moramed drugim skrbeti, da se informaciječim bolj prenesejo na vse zaposlene.Orodja, ki jih pri tem uporabljajo so predvsem:dnevni delovni sestanki, tedenskiali mesečni sestanki, osebni razgovori zneposredno podrejenimi sodelavci ali paneformalni razgovori z zaposlenimi (npr.med obhodom enote), znanimi kot »Management-by-walking-around«.Sestanek je lahko zelo učinkovitaoblika komuniciranja med več ljudmi (delovnimiskupinami). Sestanki so informativneali urejevalne narave. Namen prvihje predvsem posredovanje informacij sodelavcem,v okviru drugih pa se snujejonove zamisli, iščejo skupne usmeritve aliurejajo različne zadeve. Sestanek je skupinain vemo, da je v slogi moč. Povezanostdelovne skupine povečujejo skupnidogovorjeni cilji ter pogosti medsebojnistiki. Odločanje v skupini prav tako prinašamnoge prednosti, kot so: več informacijin znanja, različni pogledi in večjalegitimnost odločitev. Drži pa tudi, da jeskupinsko odločanje lahko precej zamudno.Sestankovanje je ciljno početje, zatonaj ima skrbno načrtovane cilje in obravnavanotematiko. Teme sestanka so raznolike,kot so raznoliki problemi, s katerimise dnevno srečujemo. Na dnevni redsestankov spadajo poleg ožjih strokovnihvsebin tudi vsebine, povezane z načrtovanjemdelovnih ciljev organizacijske