številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

intervju19Negativnih izkušenj zaenkrat še nimam.Prva stvar, ki pa me je pozitivnopresenetila, se je zgodila na sestankuvodij, kjer smo obravnavali problematikodoseganja načrta oziroma zakupljenegaštevila točk. Začutil sem, da so bili vsiudeleženci, kljub temu, da je sistem financiranjabolj ali manj smiseln v določenihdetajlih, usmerjeni k cilju, da stvarinaredimo in prikažemo na način, ki bonajboljši za našo hišo, in ne k temu, da bivsak razmišljal le o svojem oddelku, pričemer ga druge enote ne bi zanimale.Na delo zaposleni gledajo z vidika celeustanove in ne po principu to je moj vrt,za ostalo me ne briga. Če povzamem,pozitivno sta me presenetila odnos dodela in pripadnost hiši.Kaj so, po vašem mnenju, odlikedobrega namestnika direktorjaza poslovno in upravno področje?Ali, nekoliko drugače, katerelastnosti vas delajo dobrega namestnikadirektorja za poslovnoin upravno področje?Cilj klinike ni ustvarjati dobiček, temvečso cilji v prvi vrsti usmerjeni v obravnavobolnikov. Glavna naloga namestnikadirektorja pa je, da vse cilje klinike,tudi finančno gledano, uspešno izpelje.Vsako leto imamo ciljev, načrtov in investicijveč, kot jih z danimi sredstvi lahkouresničimo; zato je glavna naloga, da zomejenimi sredstvi razpolagamo tako,da hiši omogočimo čim več izpolnjenihnačrtov, kar, poenostavljeno povedano,pomeni neprestana pogajanja z dobaviteljiin dogovore z zavarovalnicami, pravzapravkomunikacijo z zunanjim okoljem,od koder dobivamo denar in ga trošimoza cilje, ki smo si jih zadali. Moje deloin delo vseh podpornih služb z vidikazdravstvene obravnave bolnika pa je,da zdravstvenim delavcem omogočimotako delovno okolje in pogoje dela, dase pri svojem delu res lahko posvečajobolnikom, ne pa da pol delovnega časaizgubijo za preštevanje točk za zavarovalnico,dogovarjanje z dobavitelji in podobno.Če vsi v hiši dobro delamo in seukvarjamo s tistim, v čemer smo dobri,bo tudi klinika kot celota poslovala dobro.Kaj je za vodstvo trenutno najtršioreh?Dejstvo je, da je Golnik v dobri finančniin poslovni kondiciji, opravlja svojprogram dela in ima urejeno kadrovskostrukturo. Trenutno poslujemo uspešno.Zniževanje cen zdravstvenih storitev, čemursmo bili priča lani in bomo tudi šeletos, morda celo še naprej, še ni ogroziloposlovanja klinike. Če bi bili flegmatičniali morda celo arogantni, bi lahkorekli, da smo najboljši v Sloveniji in da sebodo pri nas začele težave, ko bodo vsiostali že pod vodo, vendar to ni pravapot. Trenutno največji izziv pa je, kako zmanj denarja zagotavljati iste stvari, t.j.brez da zaposleni začutijo primanjkljajeali zmanjševanja česar koli, na primer, dabi zmanjšali investicije in oklestili izobraževanjaali zmanjšali število zaposlenih,kar so vse neposredni negativni vplivina delo. Nič od tega pa ni in ne bo potrebno,če bodo vodje pozorno opravljalisvoje delo še naprej, pa naj bodo to navidez nepomembne stvari, kot je, denimo,spremljanje porabe zdravstvenegamateriala, ali pa organizacija dela. Bistvenizziv je torej, da v tej zaostreni ekonomskisituaciji ostanemo taki, kot smo,torej z manj sredstvi še naprej uspešnoposlujemo.Kaj pa vam osebno predstavljanajvečji izziv?Največji izziv z vidika zunanjega okoljaklinike je, da vse storitve, ki jih v klinikiopravljamo »prodamo« na tak način, daimamo od tega največ. Drugi izziv pa jeomogočiti razvoj klinike navkljub zaostrenifinančni situaciji, pri tem mislim nakupnovih aparatur, obnovo prostorov, izobraževanjezaposlenih.Da se vsaj nekoliko oddaljiva odstrogo službenih stvari – kolikočasa na dan delate?Rekel bi, da je to odvisno od tega, kajdelam, na splošno pa lahko rečem, dapreveč. V januarju in februarju, ki sta sicerzelo specifična meseca, saj je to časoddaje poročil in načrtov, 12 ur na danni nobena izjema, poleg tega kar nekajčasa porabim tudi za vožnjo. Po drugistran je tudi res, da sem zaradi tega, kersem zamenjal službo, za marsikaterostvar porabil precej več časa, kot bi gasicer, saj ni vse samoumevno in rutinsko,novim stvarem se moraš posvetiti, jihpregledati in nekako umestiti, česa pa semoraš tudi na novo naučiti. Sem mnenja,da vodstvo ustanove na dan lahkodela eno samo uro ali pa 24 ur. Čas samse mi ne zdi bistven, bistveni kazalnikise mi zdijo rezultati dela in doseženi cilji.Če slednjih ni, je čisto nesmiselno, čeimaš npr. 500 nadur na leto. Sistem, kiga imamo, pa je ravno obraten – zahtevaosemurno prisotnost v službi, kar je boljpomembno kot to, da je vse narejeno.Spet pa je zdravstvo nekoliko posebno skulturološkega vidika, saj je evidentiranječasa nekaj novega in to dolžnost izpolnjujemovsi, tako da je tudi vodstvo zgledzaposlenim. Osebno pa se ne počutimnič boljše, če lahko rečem, da imam velikonadur, edino kar šteje je, da je deloopravljeno.Znate delo pustiti v službi in oditidomov neobremenjeni?Da. Mi uspeva in se še trudim, čepravse znam tudi popolnoma zatopiti vdoločeno stvar, dokler je ne dokončam.Če ti ne uspe ločiti dela in prostega časa,se ti zgodi, da prideš do obdobja, ko tinobena od stvari, ki se jih lotiš, ne uspe.Takrat bi bilo bolje, da bi imel prost danin potem nadaljeval spočit.Kako se spočijete in si naberetenovih moči?Zelo rad kolesarim.Kaj počnete za prost vikend,teden ali prost mesec – če je?Pravzaprav je vseeno, samo da jeprosto. Za vikend ne grem daleč, velikomi pomeni že to, da si lahko vzamemnekaj ur in grem na kolo ter pozabim navse ostalo. Moja definicija dopusta je, dane uporabljam avta, računalnika in da mitelefon čim manjkrat zvoni (nimam ganavade izklopiti). Kje in kako pa preživimte proste dneve ali tedne, pa mi ni takozelo pomembno. Poleti sicer obveznopreživim teden dni na morju. Po koncuštudija, ko sem ravno začel delati, mije bilo brezdelno ležanje na plaži nekajnepredstavljivega, danes je to povsemdrugače. Ker dopusta ni veliko, mi je boljpri srcu to, da se med dopustom spočijem.Grem sicer rad tudi v kakšno večjemesto, recimo London, in si ga ogledam,vendar to ni pravi dopust in od tega sene spočiješ, prej nasprotno.Hvala vam za zanimiv pogovor!Enako.} Anja Blažun