številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

klinika.golnik.si
from klinika.golnik.si More from this publisher
11.07.2015 Views

10aktualno / strokalja z EMS ter doseže povsem nasprotniučinek: zaskrbljenost javnosti se celopoveča. Poleg tega bi preselitev antenod uporabnikov mobilnih telefonov pomenilapovečanje izpostavljenosti uporabnikovzaradi sevanja njihovih mobilnihtelefonov. Z večanjem oddaljenosti medbazno postajo in telefonom je namrečpotrebna večja moč za medsebojno komunikacijo.Znanstvenikom v doslej opravljenihraziskavah ni uspelo potrditi povezavemed izpostavljenostjo VF EMS, ki jih oddajajobazne postaje, in rakastimi obolenji.Svetovna zdravstvena organizacija(WHO) zastopa stališče, da sevalneobremenitve nizkih jakosti, ki jih oddajajobazne postaje, nimajo dovolj energije,da bi vplivale na dedni material ter s tempovzročale raka.Konsenz stroke je strnjen v izjaviWHO ( http://www.who.int/peh-emf ), kipravi, da pregled najpomembnejših razpoložljivihznanstvenih raziskav ne nudiprepričljive podlage za sklep, da bi lahkoVF EMS negativno vplivala na zdravjeljudi ali povzročala ali pospeševala razvojraka.Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, paWHO podpira nadaljnje raziskave, prekkaterih bo mogoče bolje opredeliti tveganje.Omenjeno stališče podpirajo tudidruge ključne organizacije tako domakot v svetu.Kaj lahko storimo?Ker zaradi vrzeli v znanju dokončnihodgovorov glede (ne)varnosti sistemamobilne telefonije še ni mogoče dati, senekatere mednarodne organizacije invladne ustanove odzivajo na zaskrbljenostjavnosti zaradi morebitnih vplivov VFEMS na zdravje ter priporočajo nekaterepreventivne ukrepe tako za operaterjekot uporabnike:• uporabo prostoročnih kompletovmed telefoniranjem z mobilnim telefonom,• omejitev pogovorov na najnujnejše,• držanje telefona med vzpostavljanjempovezave čim dlje od glave intelesa,• izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja(SAR),• umestitev baznih postaj ob sprejemljivihstroških na lokacije, na katerihbi bila izpostavljenost javnosti čimmanjša,• upoštevanje tudi estetskih vidikov inobčutljivosti javnosti,• vzpostavitev odkrite komunikacijemed lastniki vira sevanja, lokalnimiorgani in javnostjo v posameznih fazahnačrtovanja postavitve, ki bi pripomoglak razumevanju problematikein večji odprtosti za postavitevnove naprave,• vozniki naj se zaradi varnosti na cestahmed vožnjo odrečejo uporabimobilnih telefonov.} Boštjan ZakrajšekNaročanje v PulmološkoalergološkiambulantiPulmološko-alergološka ambulantav okviru naše klinike deluje na Golniku,Ljubljani in na Jesenicah. Od 1. aprila2009 dalje poteka naročanje na pregledza vse ambulante centralno, in sicer naGolniku, vsak dan od 11. do 15. ure vprostoru poleg zdravniške posvetovalnice.Pacienti se sicer pri nas lahko naročijona pregled preko elektronske pošte(amb.golnik@klinika-golnik.si), preko internetnegasistema e-naročanje, kjer seprijavijo, dobijo uporabniško ime in sotako povezani z nami, lahko pa pošljejofotokopirano napotnico ali pokličejo potelefonu.V začetku januarja 2010 pa smo dobilipoizkusno novo brezplačno telefonskoštevilko za naročanje, to je številka0802667 (pritisni št. 1), kjer klicoči dobijoinformacijo, kateri v vrsti so med čakanjem,lahko pa tudi povedo svojo telefonskoštevilko in jih pokličemo nazaj. Odpetka, 22. januarja 2010 je ta telefonskaštevilka tudi uradno delujoča.Čakalna doba za preglede je 2,5 meseca,razen za ambulanto za pljučne infiltrate,pri katerih obstaja sum na malignobolezen. Čakalna doba v tej ambulanti jeen teden. Deluje ob ponedeljkih na lokacijiKlinike Golnik.Trenutno sodelujeva pri naročanju napregled dve medicinski sestri (Mojca Savinšekin Nikolina Rozman) in se pri temsrečujeva z različnimi težavami ljudi. Nadan sprejmeva od 35 do 50, včasih patudi še več klicev.Pri triažiranju bolnikov nama je v ve-

stroka11liko pomoč pravilna in natančna razlagabolezenskih znakov oz. nama precejolajša delo, če nama znajo pacienti povedati,kaj piše na napotnici. Velikokratse pojavi težava, ker bolnike naročajosorodniki, sosedje, ki teh podatkov neznajo in ne morejo posredovati, po drugistrani pa pogosto tudi pacienti samine znajo obrazložiti, zakaj so napoteni kpulmologu, alergologu itd. Nemalokratsva deležni kritik na račun čakalnih dobin na račun celotnega zdravstva - takratse trudiva situacijo umiriti, najprej samos poslušanjem, nato pa še z umirjenimibesedami, ko skušava pacientu vseenopomagati in mu ponuditi prvi možnitermin. A kaj, ko odloživa slušalko, je žena vrsti nov klic, podoben prvemu itd.,tako da je štiri ure zbranosti in pomočipacientom res velik zalogaj. To ni samodvigovanje telefonske slušalke in vpisovanjedatumov, potrebno je mnogo več- predvsem posluha, energije, sočutja inseveda znanja, da sploh lahko pravilnotriažirava.V začetku decembra smo tako ukinilipisno vpisovanje bolnikov v čakalneknjige. Sedaj jih zapisujemo zgolj v elektronskiobliki, kar pa omogoča, da lahkosprejmeva več telefonskih klicev na dan.Poleg te dejavnosti na kliniki potekaše vrsta drugih, s katerimi nudimo informacijenašim pacientom:• Na portalu med.over.net odgovarjajonaši specialisti na temo „Astma“ intudi koordinacijo teh vprašanj urejavaz Nikolino.• Na spletni strani klinike imamo polegaplikacije e-naročanje še aplikacijo„vprašajte specialista“, kjer koordiniravadelo in skrbiva, da vprašanjapacientov pridejo do pravih specialistovin da odgovore posredujevanazaj.} Mojca SavinšekObnovljena priporočila zaobravnavo zunajbolnišničnepljučnice odraslihKonec januarja 2010 je bil dokončanprojekt obnove priporočil za obravnavozunajbolnišnične pljučnice odraslih.Priporočila so rezultat skupnega delastrokonjakov naše ustanove, Klinike zainfekcijske bolezni in vročinska stanja terKatedre za družinsko medicino. Priporočilaso nastala decembra 2005 in bilaprvič obnovljena po dveh letih. Tokrat sodoživela že drugo prenovo.Naporno nekajmesečno delo jeusklajevala prof. Ema Mušič, ki je tudiuredila dokument. Obnovljena priporočilaso bila predstavljena na simpoziju vKongresnem centru Mons. Zanimanjemed pulmologi, infektologi, družinskimizdravniki, predstavniki drugih specializacijin zdravstvenih profilov je bilo veliko,udeležba na simpoziju številčna.Uvodne besede je podala prof. Mušičeva,v kasnejših predavanjih so bila zajetavsa pomembna poglavja obnovljenihpriporočil. Predstavljene so bile definicijebolezni in nove kategorije kot npr. zzdravstvom povezana pljučnica (HCAP).Temelj obravnave bolnika z ZBP predstavljaocena teže bolezni, ki jo je potrebnoopredeliti tako v ambulanti družinskegazdravnika kot ob sprejemu v bolnišnico.ZBP je ena najpogostejših okužb, epidemiološkepodatke spremljamo tudiv Sloveniji. Izvedeli smo, kakšne so diagnostičnemožnosti dokazovanja povzročiteljevin kakšni so trendi bakterijskeodpornosti proti antibiotikom v Sloveniji.Antibiotike uporabljamo racionalno, karse odraža tudi v nizki odpornosti bakterijproti antibiotikom. Nekateri predavateljiso spregovorili tudi o novih možnostihspremljanja aktivnosti vnetnega dogajanjav pljučih z biomarkerji. Sledila sopredavanja o podpornem zdravljenju inzdravljenju z antibiotiki, s posebnim poudarkomna prvem in alternativnih izborihantibiotika. Izbor antibiotika je prilagojenslovenskim podatkom o odpornostibakterij. Izvedeli smo novosti v obravnavibolnikov z ZBP v ambulanti družinskegazdravnika, domu starejših občanovin bolnišnici. V posebnem predavanju jebil obravnavan pričakovan klinični potekbolezni, obdelana pa tudi problematikazapletov ter možnosti njihovega odkrivanjain zdravljenja. Simpozij je zaključilopredavanje o kazalcih kakovostne obravnavebolnika z ZBP.Pljučnica je pogosta bolezen, priporočilapa koristen pripomoček, ki pomembnoprispeva h kakovostni obravnavibolnikov.Srečanje smo zaključili z delovnoobljubo, da bomo kazalce kakovostiobravnave bolnikov z ZBP spremljali šenadalje, kakor tudi novosti v diagnostikiin zdravljenju. Sklepna misel srečanja jetako bila, da bomo priporočila v bodočeše obnavljali.} Renato Eržen

stroka11liko pomoč pravilna in natančna razlagabolezenskih znakov oz. nama precejolajša delo, če nama znajo pacienti povedati,kaj piše na napotnici. Velikokratse pojavi težava, ker bolnike naročajosorodniki, sosedje, ki teh podatkov neznajo in ne morejo posredovati, po drugistrani pa pogosto tudi pacienti samine znajo obrazložiti, zakaj so napoteni kpulmologu, alergologu itd. Nemalokratsva deležni kritik na račun čakalnih dobin na račun celotnega zdravstva - takratse trudiva situacijo umiriti, najprej samos poslušanjem, nato pa še z umirjenimibesedami, ko skušava pacientu vseenopomagati in mu ponuditi prvi možnitermin. A kaj, ko odloživa slušalko, je žena vrsti nov klic, podoben prvemu itd.,tako da je štiri ure zbranosti in pomočipacientom res velik zalogaj. To ni samodvigovanje telefonske slušalke in vpisovanjedatumov, potrebno je mnogo več- predvsem posluha, energije, sočutja inseveda znanja, da sploh lahko pravilnotriažirava.V začetku decembra smo tako ukinilipisno vpisovanje bolnikov v čakalneknjige. Sedaj jih zapisujemo zgolj v elektronskiobliki, kar pa omogoča, da lahkosprejmeva več telefonskih klicev na dan.Poleg te dejavnosti na kliniki potekaše vrsta drugih, s katerimi nudimo informacijenašim pacientom:• Na portalu med.over.net odgovarjajonaši specialisti na temo „Astma“ intudi koordinacijo teh vprašanj urejavaz Nikolino.• Na spletni strani klinike imamo polegaplikacije e-naročanje še aplikacijo„vprašajte specialista“, kjer koordiniravadelo in skrbiva, da vprašanjapacientov pridejo do pravih specialistovin da odgovore posredujevanazaj.} Mojca SavinšekObnovljena priporočila zaobravnavo zunajbolnišničnepljučnice odraslihKonec januarja <strong>2010</strong> je bil dokončanprojekt obnove priporočil za obravnavozunajbolnišnične pljučnice odraslih.Priporočila so rezultat skupnega delastrokonjakov naše ustanove, Klinike zainfekcijske bolezni in vročinska stanja terKatedre za družinsko medicino. Priporočilaso nastala decembra 2005 in bilaprvič obnovljena po dveh letih. Tokrat sodoživela že drugo prenovo.Naporno nekajmesečno delo jeusklajevala prof. Ema Mušič, ki je tudiuredila dokument. Obnovljena priporočilaso bila predstavljena na simpoziju vKongresnem centru Mons. Zanimanjemed pulmologi, infektologi, družinskimizdravniki, predstavniki drugih specializacijin zdravstvenih profilov je bilo veliko,udeležba na simpoziju številčna.Uvodne besede je podala prof. Mušičeva,v kasnejših predavanjih so bila zajetavsa pomembna poglavja obnovljenihpriporočil. Predstavljene so bile definicijebolezni in nove kategorije kot npr. zzdravstvom povezana pljučnica (HCAP).Temelj obravnave bolnika z ZBP predstavljaocena teže bolezni, ki jo je potrebnoopredeliti tako v ambulanti družinskegazdravnika kot ob sprejemu v bolnišnico.ZBP je ena najpogostejših okužb, epidemiološkepodatke spremljamo tudiv Sloveniji. Izvedeli smo, kakšne so diagnostičnemožnosti dokazovanja povzročiteljevin kakšni so trendi bakterijskeodpornosti proti antibiotikom v Sloveniji.Antibiotike uporabljamo racionalno, karse odraža tudi v nizki odpornosti bakterijproti antibiotikom. Nekateri predavateljiso spregovorili tudi o novih možnostihspremljanja aktivnosti vnetnega dogajanjav pljučih z biomarkerji. Sledila sopredavanja o podpornem zdravljenju inzdravljenju z antibiotiki, s posebnim poudarkomna prvem in alternativnih izborihantibiotika. Izbor antibiotika je prilagojenslovenskim podatkom o odpornostibakterij. Izvedeli smo novosti v obravnavibolnikov z ZBP v ambulanti družinskegazdravnika, domu starejših občanovin bolnišnici. V posebnem predavanju jebil obravnavan pričakovan klinični potekbolezni, obdelana pa tudi problematikazapletov ter možnosti njihovega odkrivanjain zdravljenja. Simpozij je zaključilopredavanje o kazalcih kakovostne obravnavebolnika z ZBP.Pljučnica je pogosta bolezen, priporočilapa koristen pripomoček, ki pomembnoprispeva h kakovostni obravnavibolnikov.Srečanje smo zaključili z delovnoobljubo, da bomo kazalce kakovostiobravnave bolnikov z ZBP spremljali šenadalje, kakor tudi novosti v diagnostikiin zdravljenju. Sklepna misel srečanja jetako bila, da bomo priporočila v bodočeše obnavljali.} Renato Eržen

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!