številka 1. Letnik 2010 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

1pljučnikGlasilo BolniŠnice Golnik – KliniČnegaoddelka za pljuČne bolezni in alergijoletnik 10, številka 1, marec 2010, ISSN 1580-7223Na delo zaposleni gledajoz vidika cele ustanove in nepo principu »to je moj vrt, zaostalo me ne briga«Strateški poslovni načrt 2011-2015Nova pridobitev v Enoti zasistemsko zdravljenje raka pljučVsakdanji življenjski problemibolnika v paliativni oskrbi

kazaloVsebina:Pljučnik / marec 20101 uvodnik2 aktualno2 Finančni načrt za poslovno leto20102 Letno poročilo 20094 Strateški poslovni načrt 2011—20154 Izbor logotipa za brezžičnolokalno omrežje5 Inovacije niso le optimizacija,temveč tudi nekaj novega,norega, drugačnega: odprimovrata novim idejam tudi v letu20106 Zaposleni sprašujejo6 Opomba k monografijiTuberkuloza - kuga 19. in 20.stoletja na primeru sanatorijaGolnik7 Racionalizacija uporabetiskalnikov7 Kaj se dogaja v knjižnici?8 Golniške ekološke novičke9 Brezžični sistemi, sevanje invplivi na zdravje10 stroka10 Naročanje v Pulmološkoalergološkiambulanti11 Obnovljena priporočila zaobravnavo zunajbolnišničnepljučnice odraslih12 Nova pridobitev v Enoti zasistemsko zdravljenje raka pljuč14 Letni kongres Ameriškeakademije za alergijo, astmo inimunologijo v New Orleansu14 paliativni kotiček14 Vsakdanji življenjski problemibolnika v paliativni oskrbi16 Interdiscplinarni timski pristopkot srce paliativne oskrbe17 intervju17 Na delo zaposleni gledajo zvidika cele ustanove in ne poprincipu »to je moj vrt, za ostalome ne briga«20 HRM20 Kako komunicirati zzaposlenimi?21 Izobraževanja v letu 200921 Tretje letno srečanje sodelavcevv evropskem projektu MOSAR,Pariz 18.—19. 1. 201022 novosti22 Kadrovske spremembe: prihodinovih sodelavcev in odhodisodelavcev v obdobju december2009—februar 201023 Novi obrazi24 Seznam aktivnih udeležb nakongresih in seminarjih zaobdobje oktober 2009—januar201025 razvedrilo25 Pa smo šli …27 Juhuuuuuu, pust je bil tudi tu!28 Izid glasovanja za najboljšofotografijo z novoletne zabaveSudokuNaslovnica: Lojze Kalinsek, Odisej in nimfe, 1995, akril, 90 x 90 cmGlavna urednica: Anja Blažun Odgovorni urednik: Mitja Košnik Uredniški odbor: Mitja Košnik, SaškaTerseglav, Romana Martinčič, Anja Blažun, Judit Stokič, Renato Eržen, Katja Vrankar. Oblikovanje:Maja Rebov Foto: Simon Papler Tisk: Tiskarna Schwarz Naslov uredništva: Bolnišnica Golnik –KOPA, Golnik 36, 4204 Golnik, E: pljucnik@klinika-golnik.si Naklada: 700 izvodov, ISSN 1580-7223Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov dovoljen samo s pisnim privoljenjem.

aktualno3za tuberkulozo.• Sodelovali smo v Nacionalni komisijiza obvladovanje bolnišničnih okužbpri Ministrstvu za zdravje.• Sodelovali smo v nacionalni Komisijiza razvrščanje zdravil.• Sodelovali smo pri pripravi nacionalnegaprograma raka.• Sodelovali smo v komisiji za implementacijoPravilnika za dovoljenje zadelo medicinskih laboratorijev pri MZ.• Sodelovali smo pri nacionalnem programupaliativne oskrbe.• Sodelovali smo pri projektu e-zdravjepri Ministrstvu za zdravje.• Sodelovali smo pri projektu Računalnikob postelji.Kadri• Dobili smo 3 nove doktorje znanosti.• Pridružila se nam je profesorica internističneonkologije.• Pridobili smo mesto na Katedri za internomedicino.• Dobili smo specializantko kliničnegenetike.Nove diagnostične/terapevtskemetode in postopki• Uvedli smo dejavnost internističneonkologije.• Uvedli smo nove načine kemoterapijein sistemskega zdravljenja rakapljuč. Standardizirali smo postopkeobravnave bolnikov na sistemskemzdravljenju raka.• Molekularna patologija pljučnegaraka (določevanje EGFR statusa –aktivirajoče mutacije in amplifikacijagena za EGFR).• Uvedba presejalnega testa za gripo.• Zdravljenje povišanega krvnega sladkorjapo shemi, ki ga vodijo medicinskesestre.• Ohlajanje ali ogrevanje bolnika pooživljanju.• Uvedli smo določanje najpogostejšihserumskih tumorskih označevalcev.• Vzpostavili smo vodenje paliativnegabolnika na umetni ventilaciji na negovalnemoddelku.• Uvedba nove genotipizacijske metodebacilov tuberkuloze MIRU-VNTRna 24 lokusih.Posodobitev opreme in prostorov• Dobili smo nov (natančnejši) CT-aparat.• Kupili smo aparat za ultrazvok trebuha.• Sodelujemo pri razvijanju in uvajanjulabratorijskega informacijskega sistemaza patologijo.• Kupili smo aparat za sekveniranje,ki je v Laboratoriju za mikobakterijeomogočil uvedbo mednarodno standardiziraneavtomatizirane metodeza molekularno genotipizacijo bacilovtuberkuloze VNTR-MIRU.• Prenovili smo požarne pregrade(WAN–LAN).• Izvedli smo poenotenje uporabniškihimen med računalniškimi programi.• Uvedli smo KZZ-online.• Prenovili smo sistem BIportal.• Uvedli smo sistem za vodenje projektov4PM.• Zaključujemo prenovo sistema registraza tuberkulozo.• Zaključujemo uvedbo laboratorijskegasistema Labex.• Zaključujemo uvedbo sistema Endobase.• Postavili smo infrastrukturo brezžičnegaomrežja.Pedagoško delo in kongresnadejavnost• Aktivno smo vključeni v proces izobraževanjaiz klinične farmacije naFakulteti za farmacijo ter iz internemedicine na Medicinski fakulteti. Vletu 2009 je pri nas opravljalo vajein prakso 24 študentov farmacije ter257 študentov medicine.• Sodelujemo pri dodiplomskem in podiplomskempouku na Medicinski fakultetiv Mariboru, na Biotehniški fakulteti,na Visoki šoli za zdravstvenonego na Jesenicah. Pri nas je opravljaloklinično prakso 131 študentovVisoke šole za zdravstveno negoJesenice, 27 študentov pa poletnipraktikum.• Na novo sodelujemo pri pouku onkologije,radioterapije na MF v Ljubljani.• Sodelujemo v edukacijskem programuESO (European School of Oncology)• Sodelovali smo na več kardiološkihkongresih.• Nadaljevali smo delo na prenosuznanja na zdravnike družinske medicinez astma šolo in sodelovanjem naTavčarjevih dnevih.• Organizirali smo podiplomsko izobraževanjeGolniški simpozij 2009.• Organizirali smo mednarodno šolobronhoskopije.• Organizirali smo izobraževanje iz tuberkuloze.• Organizirali smo delavnice iz paliativez mednarodno udeležbo.• Organizirali smo astma šolo za medicinskesestre.• Kot gostujoči učitelji smo sodelovaliv podiplomskih izobraževanjih s področjapulmologije in alergologije naMedicinskih fakultetah na Hrvaškemin BIH.• Stalno izobraževanje za zdravnike,medicinske sestre in laboratorijskedelavce v ustanovi• Sodelujemo pri pripravi drugostopenjskegaštudijskega programa Bolnišničnahigiena na Visoki šoli za zdravstvoIzola – Univerza na Primorskem.Raziskovalno delo• 67 registriranih raziskovalcev in 59tehničnih sodelavcev.• 6 mladih raziskovalcev.• 8 projektov ARRS, 2 programaARRS, 6 projektov EU in 5 drugihprojektov.• 8 farmacevtskih študij.• Približno 125 internih raziskav.• Objavili smo 40 člankov v revijah sfaktorjem vpliva.Zaposleni• Ponovno smo uvedli letne razgovorevodij s sodelavci in izvedli izobraževanjena to temo.• Implementirali smo vse ukrepe, povezanes certifikatom Družini prijaznopodjetje.• Sodelovali smo v projektu merjenjazadovoljstva zaposlenih.• Izvedli smo raziskavo o dejavnikihstresa na delovnem mestu ter začeliz nekaterimi aktivnostmi za njihovoodpravo (možnost redne telesnevadbe, izboljšanje komunikacije medzaposlenimi).• Nadaljevali smo s programi usposabljanjaza razvoj vodstvenih veščin(kompetence vodij).• Izvajali smo proaktivno politiko zaposlovanjadeficitarnih kadrov.• Vzpostavili smo sistem štipendiranja(pripravili interne predpise, kandidiraliza sofinanciranje štipendij) ter podelili2 štipendiji.• Uvedli smo računalniško podporo zasistem napredovanj zaposlenih.

4aktualnoStrateški poslovni načrt 2011-2015Konec leta 2009 smo pričeli z aktivnostmiza pripravo novega strateškeganačrta za obdobje od leta 2001 do leta2015. Strateški načrt kot krovni dokumentza vsakoletno poslovno načrtovanjemora odsevati naše cilje, naš vizijo innaše skupne vrednote. Zato je, tako kotsama priprava dokumenta, pomembnatudi njegova promocija - da dokumentpostane prepoznan kot naša skupnausmeritev in zaveza za naslednje petletnoobdobje. Pri pripravi dokumenta smoželeli vključiti čim širši krog zaposlenih, kibi ga s svojimi pogledi in idejami sooblikovali.Komunikacija pri izdelavi SPN-ja jedo zdaj potekala preko vprašalnikov zazaposlene in vodje ter razgovorov z zaposlenimiin vodji.V naslednji fazi so predvidene delavnice,na katerih se bomo kritično opredelilido možnih alternativ prihodnjegarazvoja klinike ter dosegli konsenz gledezačrtane poti za naslednjih pet let.Po izdelavi dokončnega dokumentapa bomo veliko skrb posvetili razširjanjudokumenta med zaposlene. Dokumentbo dostopen vsakemu zaposlenemupreko intraneta, predstavljen pa bo tudina sestanku vodij ter v sklopu različnihrednih in izrednih sestankov.Dokument bo postavil temelje za naslednjepetletno obdobje in bo hkrati tudipodlaga za vsakoletno poslovno načrtovanje.} Jurij StarihaIzbor logotipa za brezžičnolokalno omrežjeNa kliniki smo pred kratkim vzpostavilibrezžično lokalno računalniško omrežje(na kratko s tujkama tudi wi-fi ali WLAN).V februarju smo na intranetu in poelektronski pošti razpisali nagradnoglasovanje za izbor logotipa, ki bi nanalepkah, obiskovalce in zaposleneobveščal, da je tovrstna storitev vbolnišnici omogočena. Izidi glasovanjapa so sledeči:Glasovalo je 61 zaposlenih. Največglasov – 30, torej skoraj polovico, jeprejel nagrajeni predlog (na sliki).Nalepke z omenjenim predlogom lahkože vidimo po kliniki, saj že opravljajosvojo nalogo.Ostali glasovi so bili razdeljeni takole:tretji predlog z 18 glasovi; četrti predlogje zbral 6 glasov, drugi predlog je dobil 4glasove in peti 3 glasove.Kot smo obljubili, smo med tistimi, kiso glasovali za zmagovalni predlog, predtričlansko komisijo (S. Papler, D. Šprajcar,B. Zakrajšek) izžrebali tri prejemnikesladkih nagrad: Nina Rošič, IrenaDolhar in Lojze Korpič. Čestitamo!} Anja BlažunMisli hvaležne pacinetke:Spoštovano vodstvo bolnišnice,ležim na oddelku po operaciji emfizemskebule. Po večletnih težavah z dihanjemin po nasvetu dr. Škrgat ter porazgovoru z dr. Bietncem sem se brezbojanzni odločila za operacijo. Že samrazgovor z njim mi je veliko pomenil, sajsem se počutila tako umirjena in brezvsakega strahu pred posegom. Že njegovpogled in stisk roke mi je vlil tolikoenergije in moči, da lažje premagujemvse težave, ki spremlajo pooperacijskookrevanje. Seveda pa sam dr. Bitencne more delati čudežev, če ne bi imelob sebi tako dobrih, prijaznih, požrtvovalnihin vedno pripravljenih pomagatiljudi. Resnično sem srečna, da sem pacientkavaše klinike. Ko je človek vezanna posteljo, se še bolj čuti nebogljenegain odvisnega od tuje pomoči. In tuso medicinkse sestre in tehniki, ki nampacinetom izponijo vsako željo.Priznam, včasih smo pacienti reszahtevni, vendar medicnsko osebje tihoprenaša naše izpade. V kliniki sem žeod 7. januarja 2010 in še nisem slišala,da bi kdo povzdignil glas. Delo potekatimsko, umirjeno in nemoteče za bolnika.Čestitam vam, da imate sposobnein razumevajoče zdravnike. Tudi fizioterapevtkaEma je odlična, ker nas težkopripravi v vaje, ki so včasih boleče,vendar z njeno prijazno in vzpodbudnobesedo na koncu le sodelujemo ... Napisalasem vam le nekaj hvaležnih besed.Počutim se slabo in komaj pišem,vendar sem mogla »dati iz sebe«, karsem čutila v svojem srcu.Ocena 10 za vse vas. Hvala vam!

aktualno5Inovacije niso le optimizacija, temveč tudinekaj novega, norega, drugačnega: odprimovrata novim idejam tudi v letu 2010Djurdja Grubišič in Mojca Novak stapredlagali sterilizacijo bakterijskih filtrov vplazma sterilizatorju, ki bi dala ekonomskein ekološke učinke. Da je postopekmožen, sta dokazali z izvedbo sterilizacijein testiranjem steriliziranih filtrov. Zatopredlagata tudi nakup plazma sterilizatorja.Naprava je vključena v plan nabaveza letošnje leto.Kako ustvarjalno razmišljamoleto 2006* 2007 2008 2009število predlogov 7 35 16 28* samo decemberNagrajenka Nada Šorli PeranovićUstvarjalnost je človekova naravna lastnost, da zmore pri svojem ravnanjuopustiti kaj utečenega in napraviti nekaj drugačnega (Likar, Križaj in Fatur 2006,28-29)V letu 2009 smo evidentirali 28 vašihkoristnih predlogov. Poleg simboličnihnagrad, ki so jih prejeli avtorji, smo mednjimi izbrali tudi:Najboljši koristen predlog za 3.kvartal 2009To je koristen predlog avtorice RomaneBajželj. Predlagala je, da se zaapartma v Moravskih toplicah nabavitadve kolesi, ki bosta letovalcem omogočilikolesarjenje po okolici. Predlog je v fazirealizacije.Najboljši koristen predlog za 4.kvartal 2009Nagradili smo dva predloga, ki bostaprispevala k manjšemu onesnaževanjuokolja in zniževanju stroškov.Avtorica koristnega predloga KatjaVrankar je predlagala, da naj se na različnihsestankih voda in sok strežejo v vrčihin ne v stekleničkah. Na ta način bomozmanjšali količino odpadkov in zmanjšalistroške. Njen predlog že upoštevamo.Nada Šorli Peranović (na fotografiji)pa je predlagala, da pri nabavi namiznihkoledarjev izrabimo možnost, da kupimosamo lističe, ki jih lahko vpnemo v obstoječastojala. Njen predlog bomo prvičlahko upoštevali ob koncu letošnjegaleta.Najboljši koristen predlog za leto2009Med vsemi prejetimi predlogi so sinagrado v vrednosti 500 eur razdelili avtorjinaslednjih dveh predlogov:Mojca Lukša, avtorica koristnegapredloga, ki pravi da lahko uvedba večjihtamponov v setu za uvajanje urinskegakatetra olajša delo zaposlenim ter zagotoviliboljše čiščenje in s tem večjo varnostza paciente.Postopek prijave in obravnavanjakoristnih predlogovPostopek obravnavanja koristnihpredlogov zaposlenih na kliniki je opisanv dokumentu SOP 333-001. V njem smok podajanju koristnih predlogov povabljenivsi zaposleni ter dijaki in študentje napraktičnem usposabljanju, delovni praksiali delu preko študentskega servisa.Za izvajanje inovativne dejavnostiskrbi Komisija za kakovost. Ta izmedsvojih članov praviloma za tri leta imenujekoordinatorja inovativne dejavnosti. Pridelu mu pomagata še dva člana komisije.Trenutno to delo opravljamo MarjanaBratkovič in Lea Učnik kot članici komisijein Danica Šprajcar kot koordinatoricainovativne dejavnosti.Avtorji koristnih predlogov svoj predlogsporočijo tako, da ga v pisni obliki(lahko s pomočjo obrazca OBR 333-002) oddajo v skrinjico »Moj predlog« alipa ga po epošti pošljejo v tajništvo klinikeali koordinatorju inovacijske dejavnosti.Še vedno velja:Vabim vas, da nam sporočate svojepredloge in s tem pokažete, da znamotudi s pomočjo koristnih predlogov izstopatiiz povprečja. In ne pozabite: inovacijeniso le optimizacija, temveč tudi nekajnovega, norega, drugačnega.} Danica Šprajcar

6aktualnoZaposleni sprašujejoSpoštovani bralke in bralci!V Pljučniku uvajamo novo rubrikozaposleni sprašujejo. V tej rubrikilahko postavite vprašanja v zvezi zvsem, kar se dogaja na vašem delovnemmestu. Če vas torej kje »čeveljžuli«, ste prijazno vabljeni, da vprašanjeposredujete na naslov uredništvaPljučnika (uredništvo Pljučnika,knjižnica) ali na e-naslov pljucnik@klinika-golnik.si. Navedba avtorstvamora biti znana uredništvu, medtemko v rubriki ni obvezna.Anonimno bralko zanima naslednje:Zakaj imamo zaklenjen dostopdo strani, kot sta Youtube in Fa-cebook in kar je še podobnega(verjamem, da so to v prvi vrstistrani, namenjene zabavi, vendarsem že slišala, da je npr. Youtubezelo uporaben za učenje/poučevanjespecializantov, saj se tamdobi veliko izobraževalnih posnetkov).Oddelek za medicinsko in poslovnoinformatiko odgovarja:Razlogov za zaklepanje določenihspletnih strani, kot sta na primer Youtubein Facebook je več. Uporaba tehstoritev predstavlja veliko varnostno grožnjoza računalnike, s katerimi se do njihdostopa in posledično za celotno lokalnoomrežje klinike. Izkoriščanje delovnegačasa za obiskovanje spletnih strani, ki vceloti niso poslovnega namena, nikakorne more biti na našem seznamu prioritet.Zato je tudi odločitev o omejevanjudostopa do spletnih središč za izmenjavovideo vsebin in socialnih omrežijsprejelo vodstvo klinike. Raziskave zahodnihdržav kažejo, da podjetja izgubijov povprečju 1,5 % produktivnosti zaradiobiskovanja socialnih omrežij, kar pri 450zaposlenih pri nas pomeni skoraj 7 neproduktivnihzaposlenih, kar pa nikakorni zanemarljiv podatek.Na podlagi zgoraj napisanega menimo,da je bistveno več razlogov protiuporabi teh spletnih strani v službenemčasu, koristi z vidika klinike pa ni, oziromaso zanemarljive.} Tomaž Knific, vodja oddelkaOpomba k monografiji Tuberkuloza - kuga 19.in 20. stoletja na primeru sanatorija GolnikZnanstveni svetnik dr. Milivoj Mermolja, univ. dipl. biol.Dr. Milivoj Mermolja (r. 1932) se jepo končanem študiju biologije na Biološkemoddelku Biotehnične fakultete vLjubljani leta 1963 zaposlil v citološkemlaboratoriju Inštituta za pljučne bolezni intuberkulozo na Golniku. Magistrski študijmedicinske citodiagnostike je končal naMedicinski fakulteti v Zagrebu leta 1971.Doktorsko disertacijo Citomorfološke incitokemične značilnosti primarnih pljučnihkarcinomov je zagovarjal na Medicinskifakulteti v Ljubljani leta l977. Na istifakulteti je bil leta 1978 izvoljen v nazivznanstveni sodelavec za področje citologije,leta 1990 pa v naziv znanstvenisvetnik za področje pulmonalne citologije.Na krajših strokovnih izpopolnjevanjihje bil na Češkem, Nizozemskem,Švedskem in v Veliki Britaniji. Poglobljenostrokovno in znanstveno se je ukvarjalz vlogo citologije pri zgodnji diagnostikipljučnega raka, citološko klasifikacijo intipizacijo pljučnih karcinomov, citologijopertorakalnih in perbronhalnih igelnih biosijter citologijo bronho-alveolarnih izpirkovin plevralnih izlivov. Preučeval je tudielektronskomikroskopske značilnosti alveolarnihmakrofagov ter celic mezotelioma.Do upokojitve leta 1997 je bil vodjacitološkega laboratorija.Pojavljanje Klinike Golnik v medijihv letu 2009V letu 2009 smo se na Kliniki Golnikredno odzivali na vprašanja s strani medijevin sprejemali njihova povabila k sodelovanju;v 85 medijih smo se pojavili460 1 , od tega največkrat v Gorenjskemglasu (42), Dnevniku (41), STA (35),Delu (31), Večeru (19), TV Sloveniji (13),Radio Kranj (12), Financah (11), Radio1 Od tega je bilo objav v zvezi s pandemsko gripo 86Slovenija (10), Pop TV (8), internetnihmedijih (66) in drugih medijih. Gledena žanr smo najpogosteje omenjeni vobliki poročila (388), vesti (17), komentarja(10), intervjuja (9). Vsebinsko greza objave s strokovnega ter poslovnegadelovnega področja klinike. Objav vstrokovnih publikacijah v tem delu nebeležimo.

aktualno7Racionalizacija uporabe tiskalnikovKonec lanskega leta smo na pobudovodstva Klinike Golnik in Oddelka zamedicinsko in poslovno informatiko izvedliracionalizacijo uporabe tiskalnikov naUpravi Klinike Golnik. Naloge smo se lotiliz namenom ponuditi uporabnikom storitevvišjega nivoja in sicer ob zmanjšanjustroškov na tem področju.Izvedli smo postavitev ustreznihosrednjih tiskalnikov na centralnih lokacijah.Računalnike uporabnikov smosmiselno povezali z ustreznimi tiskalnikitako, da je vsakemu omogočeno tiskanjena ustreznih tiskalnikih. S tem smoštevilo tiskalnikov na upravi zmanjšali iz18 tiskalnikov na 11, kar pomeni skoraj40 odstotkov manj tiskalnikov. Številosmo zmanjšali predvsem na račun ukinitvebrizgalnih tiskalnikov, katerih tiskanjeje približno 10-krat dražje kot na laserskihtiskalnikih, poleg tega pa se kartušev takšnih tiskalnikih velikokrat posušijoin postanejo neuporabne, medtem ko»tonerji« laserskih tiskalnikov za to nisodovzetni.Zmogljivejši tiskalniki, ki so na centralnihmestih, so primerni za večje številoizpisov na določeno časovno enoto,kar pomeni, da so deli, ki se obrabljajo,primerni za večje število izpisov. Predvidevamo,da se bo s tem zmanjšalo številoservisnih in adminstracijskih posegovter menjava iztrošenih delov. Na računtakšnega pristopa pridobijo uporabnikivečjo kakovost tiska, hitrejše ter cenejšeizpisovanje. Službi nabave in skladiščenjapa bo potrebno skrbeti za manj naročenihrezervnih delov, tonerjev in kartuštako količinsko kot številčno.S tem pristopom bomo nadaljevalitudi na preostalih enotah bolnišnice in sicerv naslednjih mesecih. Pred izvedbamisprememb bomo izvajali razgovore zvodji oddelkov, s katerimi bomo uskladiliželeno končno stanje izvedbe.} Tomaž KnificKaj se dogaja v knjižnici?Neskončni kupi knjig za odpis. Foto: A. BlažunVsi, ki ste v zadnjem letu dni obiskaliknjižnico, ste prav gotovo opazili premnogekupčke, kupe in gore knjig, revij,polne škatle in še marsikaj, kar mordaspominja na selitev ali pospravljanje.Lahko bi rekli, da izgled niti ni daleč odresnice – pa pojdimo po vrsti.V grobem rečeno, izvajamo nekakšnomešanico inventure, odpisa in popisaknjižničnega gradiva, česar v skorajpetdesetletnem obstoju knjižnice še nibilo, vsaj ne v takem obsegu. To pomenipredvsem računalniški popis vsegagradiva, ki do zdaj ni bilo (računalniško)evidentirano oziroma za katerega so bilepisne evidence zelo pomanjkljive (izgubljeneevidenčne knjige, nepopolni listievidenc za periodični tisk – revije) ter izločanjezastarelega gradiva. Zakon namdoloča, da vse izločeno gradivo najprejponudimo Narodni in univerzitetni knjižnici(NUK), ki si po lastni presoji lahkoodbere gradivo in ga vzame za svojega,šele zatem pa ga lahko ponudimo tudiostalim zainteresiranim ustanovam aliosebam (biomedicinskim in specialnimknjižnicam, Univerzitetni knjižnici Maribor,regionalnim splošnim knjižnicam,zaposlenim v bolnišnici in drugim posameznikom).Nekaj gradiva smo ponudilitudi biomedicinskih knjižnicam v tujino,vendar zanj ni bilo zanimanja, zato smotovrstno »ponudbo« opustili. Gradivo, kina koncu še ostane, odpeljemo v reciklažo.V grobem lahko zapišemo, da smodo zdaj izločili približno 3600 enot monografskegastrokovnega gradiva (knjig),od tega je k drugim lastnikom (NUK,druge knjižnice in posamezniki) odšlopribližno 590 enot, kar je dobrih 15 %izločenega gradiva.Delo pa še zdaleč ni končano. Čakanas še izločanje periodičnega gradiva(revij), računalniški popis in pregled izposojenegagradiva (tako knjig kot revij)ter posledično izločanje starega in izgubljenegaizposojenega gradiva. Čisto nakoncu se bomo lotili tudi leposlovja, a dotakrat je še kar nekaj dela. Ko bo vse toKnjige pred vnosom v evidenco. Foto: A. Blažunopravljeno, pa bo knjižnica zares pripravljenana težko pričakovano selitev.} Anja Blažun, Črt FeldinZahvaljujem se vam za nesebičnoin prijazno pomoč v času mojegazdravljenja pri vas. Do sedaj šenikjer v Sloveniji nisem doživel lepšegaodnosa do bolnika kot pri vasin to od mediscinske sestre JaneTršan in zdravnice Nissere Bajrović.Enako velja tudi za ostale sestre.I. S.

8aktualnoGolniške ekološke novičkeNavada je, da se ob prehodu v novoleto za obdobje preteklega leta pripravljajoporočila za razna področja dela.Pregled opravljenega dela in predvsemkoličine nastalih oz. oddanih odpadkovse pripravi tudi na področju gospodarjenjaz odpadki. Ker smo še vedno vprvem tromesečju leta 2010, je prav, dapredstavim gibanje količin najbolj »pomembnih«(beri cenovno obremenjujočih)vrst odpadkov, ki nastajajo v našibolnišnici.Prikaz količin zbranih, komunalnimpodobnih odpadkov, odpadkov skupine18 01 03* (infektivni, ostri predmeti) inodpadkov skupine 18 01 04 (plenice, zaščitnasredstva …) je narejen za štiriletnoobdobje od leta 2006 do 2009. Prikazaneskupine odpadkov so pomembne sfinančnega vidika, posebna pozornostpri njihovem razvrščanju pa je pomembnatudi zaradi njihovih različnih lastnostiin stopnje tveganja za nastanek okužbe.Omenjeni odpadki se med seboj nesmejo mešati, nihanje količine enih pa setakoj odrazi na zbrani količini drugih dvehskupin. Več o pomembnosti ločevanja inodpadkih, ki sodijo v te tri skupine, slediv nadaljevanju.Tabela 1: Prikaz količine odpadkov (v kg) v obdobju 2006-2009:2006 2007 2008 2009Infektivni odpadki 12.488,55 16.676,73 20.458,05 20.617,5Skupina 180104 9.563 38.843Komunalni odpadki 153.060 140.560 101.100 81.960Graf 1: Prikaz količine odpadkov v obdobju 2006-2009:160000Iz podatkov je razvidno, da je količinazbranih infektivnih odpadkov (skupina 1801 03*) v zadnjih dveh letih stabilna.Vidne razlike zbranih količin so priostalih dveh skupinah. Odpadke skupine18 01 04 smo začeli zbirati septembra2008. Če bi količino, zbrano v tem letu,preračunali na celoletno količino, bi prišlido številke, ki je nižja od dejansko zbranekoličine teh odpadkov v letu 2009. Prizbiranju tovrstnih odpadkov moramo bitizato še posebej pozorni, da jih ne obremenjujemoz odpadno embalažo, kot jenpr. kartonska embalaža umivalnih krpicza enkratno uporabo, prazne škatleuporabljenih rokavic, mask, prazna embalažamil, losjonov in pen za umivanje… Našteta embalaža znatno povečavolumen in tudi težo teh odpadkov terposledično tudi ceno za odvoz in odstranjevanje.Količina komunalnim podobnih odpadkovje v letih od 2006 do 2009 vidnopadala. Trend padanja je smiseln in pričakovaniz naslednjih vzrokov:• prestrukturiranje (zaradi zakonskihzahtev) dela odpadkov v skupino 1801 04,• ločenega zbiranja kartona, papirja,plastike,• prenehanja odvažanja odpadkovte skupine s področja »samskegadoma«.Pričakujemo, da bo količina odpadkovte skupine ostala v prihodnjih letih naenakem nivoju kot leta 2009, mogoče paje, da se še celo nekoliko zniža (na računločenega zbiranja odpadkov).Zbiranje odpadkov skupine 18 0103*Zaradi možnosti prenosa okužb inpojava poškodb, ločeno zbiranje odpadkovskupine 18 01 03* (infektivni odpadki,ostri predmeti) poteka že nekaj let. Teodpadke odlagamo v namenske 30 in50 litrske zabojnike rumeno-črne barve,rumene vreče ter rumeno-rdeče septoboxe(ostri predmeti).Nekaj vrst odpadkov, ki sodi v to skupino:kri, krvave telesne tekočine vsehbolnikov (količina nad 100 ml), krvav alignojen obvezilni material (količina krvi,gnoja, večja od 100 ml), drenažni sistemi,materiali za enkratno uporabo pri bolnikuv izolaciji, zaščitni respiratorji, uporabljenina bolniškem oddelku za tuberkulozo,diagnostični material, mikrobiološke kulturein pripomočki, uporabljeni pri delu zinfektivnimi materiali, kozarčki z zbranimi24-urnimi izmečki, rokavice, kontaminiranes krvjo, uporabljeni papirnati robčkipri bolnikih s tuberkulozo, uporabljeneigle, skalpeli, ostali ostri predmeti … Kerje količino 100 ml krvi ali gnoja težko določiti,si za določanje količine pomagamos tem, da ocenimo, ali je količina krvi alignoja taka, da iz materiala izteka, oziromabi se iz njega izcedila ob ožemanju.Zbiranje odpadkov skupine 18 0104:Z zbiranjem te vrste odpadkov v rjavevreče smo začeli v mesecu septembru2008. Tekom leta 2009 so nam količinete vrste odpadkov nekoliko narasle, kar140000količina odpadkov v kg120000100000800006000040000200000Infektivni 180104vrsta odpadkov po letihKomunalni2006200720082009NE POZABI IN UPOŠTEVAJ!• V skupino 18 01 03* in 18 0104 ne sodi odpadna embalaža!• Plenice, rokavice … ne sodijomed komunalne odpadke!• Ločevanje teh skupin odpadkovje zapovedano v zakonodaji!

aktualno9Boksi za ostre predmeteSistem za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in odpadkovskupine 18 01 04gre na račun odlaganja odpadne embalaže(kartonske škatle umivalnih krpic,mask, rokavic, embalaža mil, pen zaumivanje …) v rjave vreče. V letu 2010 semoramo potruditi, da te embalaže medtemi odpadki ne bo več.Vrste odpadkov, ki zaradi zahtev zakonodajesodijo v skupino 18 01 04 (inne med komunalne odpadke!), so naslednje:plenice, higienski vložki, inkontinenčnepodloge, perilo in oblačila za enkratnouporabo, rokavice, maske, kape,tamponi in zloženci (z manj kot 100 mlkrvi ali gnoja), izpraznjene urinske vrečke,cevi za respiratorje, endotrahealni tubusi,infuzijski sistemi s sledovi krvi (brez steklenice,plastenke), brizgalke brez igel,urinski katetri, material za enkratno prekrivanje… Na kratko, v to skupino sodijovsa zaščitna sredstva (če niso bila uporabljenapri bolniku v izolaciji) in materializa enkratno uporabo, ki so prišli v stik zZabojniki za zbiranje infektivnih odpadkovbolnikom in/ali njegovimi izločki.V letu 2010 bomo z uvajanjem rjavihvreč začeli tudi v enotah, kjer je nastalakoličina teh odpadkov manjša kot nabolniških oddelkih in kjer večji del teh odpadkovpredstavljajo uporabljena osebnazaščitna sredstva (rokavice …).} Mojca NovakBrezžični sistemi, sevanje in vplivi na zdravjeAli mobilni telefoni in bazne postajesevajo? Da! Mobilni telefoni in baznepostaje so namreč oddajno-sprejemnisistemi. Njihova osnovna naloga je preksvojih anten oddajati in sprejemati visokofrekvenčnaelektromagnetna sevanja(VF EMS) v območju mikrovalov, to je prifrekvencah od 400 do 2200 MHz.Vendar ljudje si na splošno naroberazlagamo delovanje brezžičnih sistemov.Čim bližje uporabniku se nahajabazna postaja, tem manjša je moč, s katerodelujeta uporabnikov mobilni telefonin njemu najbližja bazna postaja. Gostejšeomrežje baznih postaj tako omogočamanj skupne oddane moči ter manjšeizpostavljenost uporabnika med telefonskimklicem.Bazne postaje sicer oddajajo z večjomočjo, vendar na višinah in v radiu, kjerse ljudje ne nahajajo (glej sliko 1). Sevanjubazne postaje je izpostavljeno celotnotelo, pri telefonu pa so izpostavljeniposamezni deli telesa, predvsem glava.Zato si vsi operaterji prizadevajo začim večje število baznih postaj, saj le-tepotem delujejo z manjšo močjo, najboljpomembno pa je to, da s tem deluje zmanjšo močjo tudi mobilni aparat, ki gaima uporabnik ponavadi neposredno obglavi.Pojavljale so se zahteve po premestitvahbaznih postaj znotraj naselja, na oddaljenolokacijo zunaj naseljenih območij.Toda ali to pomeni zmanjšanje izpostavljenostiljudi VF EMS?Da in ne. Premestitev bazne postajelahko sicer pomeni nekoliko manjšeobremenitve za določeno območje,vendar to posledično pomeni povečanjeizpostavljenosti uporabnikov zaradi sevanjanjihovih mobilnih telefonov na temobmočju, saj morata v tem primeru takomobilni telefon kot premeščena baznapostaja za normalno delovanje in pokrivanjeenakega območja oddajati z večjomočjo.V javnosti velja prepričanje, da so vEU v veljavi priporočila, ki določajo minimalnorazdaljo (npr. 100-200 metrov)med baznimi postajami in stanovanji,bolnicami, šolami … Ali to drži?Takih priporočil ni. To bi bilo v nasprotjuz vsemi drugimi stališči EU, šeposebej s priporočilom evropske komisijeiz leta 1999, ki predlaga uveljavitevSlika 1: Tipične sevalne obremenitve v okolici bazne postaje.Kontura predstavlja območje sevalnih obremenitev, kjer sopresežene mejne vrednosti za I. območje varstva pred EMS(stanovanja, vrtci, šole …). Na človeku dostopnih mestih nanivoju tal so sevalne obremenitve navadno več kot 100-kratnižje od dovoljenih.mednarodno priznanih mejnih vrednostiICNIRP ter dokumenta o previdnostnemvidiku iz leta 2000, kjer je zapisano, daso preventivni ukrepi upravičeni le, čeje tveganje identificirano in znanstvenoutemeljeno, kar pa za elektromagnetnasevanja ne velja.Res je, da so nekatere občine v Slovenijiin drugod v EU uvedle, ne glede naznanstvene ugotovitve in strokovne argumente,zahteve po minimalnih odmikihmed šolami, stanovanji in baznimi postajami,vendar tak pristop ne prispevabistveno k zmanjšanju obremenitve oko-

10aktualno / strokalja z EMS ter doseže povsem nasprotniučinek: zaskrbljenost javnosti se celopoveča. Poleg tega bi preselitev antenod uporabnikov mobilnih telefonov pomenilapovečanje izpostavljenosti uporabnikovzaradi sevanja njihovih mobilnihtelefonov. Z večanjem oddaljenosti medbazno postajo in telefonom je namrečpotrebna večja moč za medsebojno komunikacijo.Znanstvenikom v doslej opravljenihraziskavah ni uspelo potrditi povezavemed izpostavljenostjo VF EMS, ki jih oddajajobazne postaje, in rakastimi obolenji.Svetovna zdravstvena organizacija(WHO) zastopa stališče, da sevalneobremenitve nizkih jakosti, ki jih oddajajobazne postaje, nimajo dovolj energije,da bi vplivale na dedni material ter s tempovzročale raka.Konsenz stroke je strnjen v izjaviWHO ( http://www.who.int/peh-emf ), kipravi, da pregled najpomembnejših razpoložljivihznanstvenih raziskav ne nudiprepričljive podlage za sklep, da bi lahkoVF EMS negativno vplivala na zdravjeljudi ali povzročala ali pospeševala razvojraka.Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, paWHO podpira nadaljnje raziskave, prekkaterih bo mogoče bolje opredeliti tveganje.Omenjeno stališče podpirajo tudidruge ključne organizacije tako domakot v svetu.Kaj lahko storimo?Ker zaradi vrzeli v znanju dokončnihodgovorov glede (ne)varnosti sistemamobilne telefonije še ni mogoče dati, senekatere mednarodne organizacije invladne ustanove odzivajo na zaskrbljenostjavnosti zaradi morebitnih vplivov VFEMS na zdravje ter priporočajo nekaterepreventivne ukrepe tako za operaterjekot uporabnike:• uporabo prostoročnih kompletovmed telefoniranjem z mobilnim telefonom,• omejitev pogovorov na najnujnejše,• držanje telefona med vzpostavljanjempovezave čim dlje od glave intelesa,• izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja(SAR),• umestitev baznih postaj ob sprejemljivihstroških na lokacije, na katerihbi bila izpostavljenost javnosti čimmanjša,• upoštevanje tudi estetskih vidikov inobčutljivosti javnosti,• vzpostavitev odkrite komunikacijemed lastniki vira sevanja, lokalnimiorgani in javnostjo v posameznih fazahnačrtovanja postavitve, ki bi pripomoglak razumevanju problematikein večji odprtosti za postavitevnove naprave,• vozniki naj se zaradi varnosti na cestahmed vožnjo odrečejo uporabimobilnih telefonov.} Boštjan ZakrajšekNaročanje v PulmološkoalergološkiambulantiPulmološko-alergološka ambulantav okviru naše klinike deluje na Golniku,Ljubljani in na Jesenicah. Od 1. aprila2009 dalje poteka naročanje na pregledza vse ambulante centralno, in sicer naGolniku, vsak dan od 11. do 15. ure vprostoru poleg zdravniške posvetovalnice.Pacienti se sicer pri nas lahko naročijona pregled preko elektronske pošte(amb.golnik@klinika-golnik.si), preko internetnegasistema e-naročanje, kjer seprijavijo, dobijo uporabniško ime in sotako povezani z nami, lahko pa pošljejofotokopirano napotnico ali pokličejo potelefonu.V začetku januarja 2010 pa smo dobilipoizkusno novo brezplačno telefonskoštevilko za naročanje, to je številka0802667 (pritisni št. 1), kjer klicoči dobijoinformacijo, kateri v vrsti so med čakanjem,lahko pa tudi povedo svojo telefonskoštevilko in jih pokličemo nazaj. Odpetka, 22. januarja 2010 je ta telefonskaštevilka tudi uradno delujoča.Čakalna doba za preglede je 2,5 meseca,razen za ambulanto za pljučne infiltrate,pri katerih obstaja sum na malignobolezen. Čakalna doba v tej ambulanti jeen teden. Deluje ob ponedeljkih na lokacijiKlinike Golnik.Trenutno sodelujeva pri naročanju napregled dve medicinski sestri (Mojca Savinšekin Nikolina Rozman) in se pri temsrečujeva z različnimi težavami ljudi. Nadan sprejmeva od 35 do 50, včasih patudi še več klicev.Pri triažiranju bolnikov nama je v ve-

stroka11liko pomoč pravilna in natančna razlagabolezenskih znakov oz. nama precejolajša delo, če nama znajo pacienti povedati,kaj piše na napotnici. Velikokratse pojavi težava, ker bolnike naročajosorodniki, sosedje, ki teh podatkov neznajo in ne morejo posredovati, po drugistrani pa pogosto tudi pacienti samine znajo obrazložiti, zakaj so napoteni kpulmologu, alergologu itd. Nemalokratsva deležni kritik na račun čakalnih dobin na račun celotnega zdravstva - takratse trudiva situacijo umiriti, najprej samos poslušanjem, nato pa še z umirjenimibesedami, ko skušava pacientu vseenopomagati in mu ponuditi prvi možnitermin. A kaj, ko odloživa slušalko, je žena vrsti nov klic, podoben prvemu itd.,tako da je štiri ure zbranosti in pomočipacientom res velik zalogaj. To ni samodvigovanje telefonske slušalke in vpisovanjedatumov, potrebno je mnogo več- predvsem posluha, energije, sočutja inseveda znanja, da sploh lahko pravilnotriažirava.V začetku decembra smo tako ukinilipisno vpisovanje bolnikov v čakalneknjige. Sedaj jih zapisujemo zgolj v elektronskiobliki, kar pa omogoča, da lahkosprejmeva več telefonskih klicev na dan.Poleg te dejavnosti na kliniki potekaše vrsta drugih, s katerimi nudimo informacijenašim pacientom:• Na portalu med.over.net odgovarjajonaši specialisti na temo „Astma“ intudi koordinacijo teh vprašanj urejavaz Nikolino.• Na spletni strani klinike imamo polegaplikacije e-naročanje še aplikacijo„vprašajte specialista“, kjer koordiniravadelo in skrbiva, da vprašanjapacientov pridejo do pravih specialistovin da odgovore posredujevanazaj.} Mojca SavinšekObnovljena priporočila zaobravnavo zunajbolnišničnepljučnice odraslihKonec januarja 2010 je bil dokončanprojekt obnove priporočil za obravnavozunajbolnišnične pljučnice odraslih.Priporočila so rezultat skupnega delastrokonjakov naše ustanove, Klinike zainfekcijske bolezni in vročinska stanja terKatedre za družinsko medicino. Priporočilaso nastala decembra 2005 in bilaprvič obnovljena po dveh letih. Tokrat sodoživela že drugo prenovo.Naporno nekajmesečno delo jeusklajevala prof. Ema Mušič, ki je tudiuredila dokument. Obnovljena priporočilaso bila predstavljena na simpoziju vKongresnem centru Mons. Zanimanjemed pulmologi, infektologi, družinskimizdravniki, predstavniki drugih specializacijin zdravstvenih profilov je bilo veliko,udeležba na simpoziju številčna.Uvodne besede je podala prof. Mušičeva,v kasnejših predavanjih so bila zajetavsa pomembna poglavja obnovljenihpriporočil. Predstavljene so bile definicijebolezni in nove kategorije kot npr. zzdravstvom povezana pljučnica (HCAP).Temelj obravnave bolnika z ZBP predstavljaocena teže bolezni, ki jo je potrebnoopredeliti tako v ambulanti družinskegazdravnika kot ob sprejemu v bolnišnico.ZBP je ena najpogostejših okužb, epidemiološkepodatke spremljamo tudiv Sloveniji. Izvedeli smo, kakšne so diagnostičnemožnosti dokazovanja povzročiteljevin kakšni so trendi bakterijskeodpornosti proti antibiotikom v Sloveniji.Antibiotike uporabljamo racionalno, karse odraža tudi v nizki odpornosti bakterijproti antibiotikom. Nekateri predavateljiso spregovorili tudi o novih možnostihspremljanja aktivnosti vnetnega dogajanjav pljučih z biomarkerji. Sledila sopredavanja o podpornem zdravljenju inzdravljenju z antibiotiki, s posebnim poudarkomna prvem in alternativnih izborihantibiotika. Izbor antibiotika je prilagojenslovenskim podatkom o odpornostibakterij. Izvedeli smo novosti v obravnavibolnikov z ZBP v ambulanti družinskegazdravnika, domu starejših občanovin bolnišnici. V posebnem predavanju jebil obravnavan pričakovan klinični potekbolezni, obdelana pa tudi problematikazapletov ter možnosti njihovega odkrivanjain zdravljenja. Simpozij je zaključilopredavanje o kazalcih kakovostne obravnavebolnika z ZBP.Pljučnica je pogosta bolezen, priporočilapa koristen pripomoček, ki pomembnoprispeva h kakovostni obravnavibolnikov.Srečanje smo zaključili z delovnoobljubo, da bomo kazalce kakovostiobravnave bolnikov z ZBP spremljali šenadalje, kakor tudi novosti v diagnostikiin zdravljenju. Sklepna misel srečanja jetako bila, da bomo priporočila v bodočeše obnavljali.} Renato Eržen

12strokaNova pridobitev v Enoti zasistemsko zdravljenje raka pljučV prvih dneh februarja smo se zaposleniv Enoti za sistemsko zdravljenjeraka pljuč na Oddelku 200 razveselilinove opreme – petih ležalnikov za ambulantnoaplikacijo sistemske terapije.Ležalniki so namenjeni pacientom, kiprejemajo ambulantno zdravljenje predvsems citostatiki in so bili do zdaj zaraditega hospitalizirani. Po novem pacientiprejmejo ambulantno terapijo na novih,sodobnih ter udobnih ležalnikih in pokončani aplikaciji odidejo domov. Takšennačin zdravljenja je do pacientovprijazen, manj stresen in stroškovno boljučinkovit tako za bolnišnico kot tudi zazdravstveno blagajno, kar je v teh težkihčasih še posebej pomembno in se povsemujema s programom varčevanja, kiga predlaga Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije.Naše zadovoljstvo ob novi pridobitvije toliko večje, saj smo ležalnike kupili izsredstev, ki so nam jih podarile Savskeelektrarne. Vodstvo Savskih elektrarn seje namreč odločilo, da namesto novoletnihvoščilnic in daril sredstva podari našikliniki za nakup teh ležalnikov. Ob tej priložnostise v imenu vseh zaposlenih, patudi v imenu pacientov, ki bodo ležalnikeuporabljali, za izkazano darežljivost Savskimelektrarnam še enkrat iskreno zahvaljujemo.Podobnih dobrodelnih gestsi želimo tudi v prihodnje.Ležalniki so sodobni, udobni in zelo prilagodljivi. Praktičnovsi deli ležalnika so pomični s pomočjo hidravličnih sklopov,ki delujejo na elektriko ali akumulator, kar omogoča enostavnoprilagajanje potrebam in željam vsakega pacienta. Vsiležalniki so izredno stabilni in ob tem tudi mobilni, saj so nakolesih. Omogočajo tudi hitro, samodejno spuščanje v trendelenburgovpoložaj in prilagajanje naslonov za roke glede napotrebe aplikacije zdravil.Ležalniki so nameščeni v dveh sobahenote za sistemsko zdravljenje. To omogočamedicinskim sestram, ki aplicirajoterapijo, lažje delo in boljši nadzor nadpacienti, kar posledično pomeni večjovarnost za paciente.V Enoti za sistemsko zdravljenje smoz novim letom uvedli tudi določene organizacijskespremembe, katere smonačrtovali že nekaj časa in so povezanez ambulantno obravnavo pacientov z rakomin ambulantno aplikacijo sistemsketerapije. V okviru enote deluje tedensko,in sicer od ponedeljka do četrtka, ambulantaza sistemsko zdravljenje, v kateriso dnevno obravnavani vsi pacientina sistemski terapiji: tisti, ki ambulantnoprejemajo intravenozno ali per os terapijoin tisti, ki so za aplikacijo sprejeti v bolnišnico.V ambulanti delajo štirje zdravnikispecialisti in dve diplomirani medicinskisestri. Pacienti so tako vedno obravnavanipri istem zdravniku in isti medicinskisestri, kar je zanje izrednega pomena, sajse počutijo bolj varno in sprejeto. Na drugistrani pa tako zdravnik kot medicinskasestra dobro poznata svoje paciente, jihlaže celostno obravnavata, hitreje prepoznatamorebitne spremembe v zdravstvenemstanju in ustrezno ukrepata.Ob tem ne smemo pozabiti farmacevtov,ki se kot pomembni partnerji vsakodnevnovključujejo v delo enote za sistemskozdravljenje.Proces uvajanja organizacijskih spremembše ni zaključen, saj vedno znovaugotavljamo, da so možne še nove izboljšave.Želimo zmanjšati število hospitalizacijin povečati število ambulantnihobravnav. Trenutni prostori enote za am-Donacija Univerzitetni kliniki zapljučne bolezni in alergijo Golnik zaboljšo kakovost življenja pacientovs pljučnim rakomV družbi Savske elektrarne Ljubljanad.o.o. so se odločili, da bodo denar,ki so ga v letu 2009 predvideli za obdarovanjeposlovnih partnerjev, podariliUniverzitetni kliniki za pljučne bolezni inalergijo Golnik. 10.000 eur vredna donacija,ki nam jo je 24. decembra 2009v obliki simboličnega čeka podelil DragoPolak, direktor Savskih elektrarn,nam je tako omogočila nakup ležalnikovza ambulanto za kemoterapijo.S tem smo na kliniki posodobili zdravstvenoobravnavo pacientov s pljučnimrakom. Dogodka se je udeležil tudiminister za zdravje Borut Miklavčič,direktor bolnišnice prof. Mitja Košnikpa je med drugimi povedal: »Na Univerzitetnikliniki Golnik obravnavamoveč kot polovico slovenskih bolnikov spljučnim rakom. Gre za eno najpogostejšihvrst raka, skoraj 15 % vseh rakavihbolezni je rak pljuč. V zadnjih letih setako klinika razvija v neke vrste onkološkiinštitut za zdravljenje te bolezni. Prinas je skoncentrirana vsa diagnostičnaoprema, potrebna za ugotovitev tebolezni, možnost kirurškega zdravljenja,kemoterapije in paliativne oskrbe.Zaenkrat manjka le možnost obsevalnegazdravljenja. Ker se v zadnjih letihmočno širijo indikacije za kemoterapijopljučnega raka, smo lansko leto zgradiliposebno enoto za kemoterapijo, letosDonacija, ki nam jo je podelil Drago Polak, direktor Savskihelektrarn, nam je tako omogočila nakup ležalnikov za ambulantoza kemoterapijo. Dogodka se je udeležil tudi ministerza zdravje Borut Miklavčič, direktor bolnišnice prof.Mitja Košnik pa se je v imenu bolnikov zahvalil za plemenitopotezo.pa dopolnjujemo njeno opremo. Inpri tej nadgradnji je bolnikom s pljučnimrakom priskočilo na pomoč podjetjeSavske elektrarne. V imenu našihbolnikov se zahvaljujem za plemenitopotezo.«

stroka13»Zahvaljujem se za posredovanoinformacijo o uspešni realizaciji donacijein vam vsem skupaj želim šenaprej uspešno delo, strokovnostter človeško obravnavanje pacientov,k čemur upam, da je nekolikodoprinesla tudi donacija družbe Savskeelektrarne Ljubljanad.o.o.«Polak Drago, direktorbulantne preglede in aplikacijo zdravil zasistemsko zdravljenje raka so že danespremajhni. Ob pričakovanem porastuštevila bolnikov in indikacij za sistemskozdravljenje bo potrebno zelo kmalu zagotovitinove, ustreznejše prostore.Vse to zahteva dobro organizacijodela in multidisciplinarno sodelovanjevseh diagnostičnih in terapevtskih enotznotraj bolnišnice. Naš cilj je celostna,kakovostna in varna obravnava pacientovz rakom pljuč.} Peter KorenLojze Kalinsek, Ston, 1996, akril/platno 60 x 70 cmNaslovnice letošnjih izdaj Pljučnikabodo krasila slikarska dela Lojzeta Kalinška.Kalinšek je prijatelj naše klinike,saj je z nami večkrat aktivno sodeloval,kot na primer z doniranjem svojih delna slikarskih kolonijah, ki smo jih organiziraliz namenom, da pridobimo sredstvaza obnovo naše klinike, prav takoje v letu 2006 razstavljal svojo zbirko delv avli klinike. Za nesebično pomoč insodelovanje tudi tokrat se mu uredniškiodbor Pljučnika iskreno zahvaljuje.Lojze Kalinšek je slikar in likovnipedagog. Rodil se je leta 1956 in leta1977 diplomiral na Pedagoški akademijiv Ljubljani. Po končanem študiju seredno udeležuje vsakovrstnih likovnihkolonij, simpozijev in srečanj doma inv tujini, kjer si likovni ustvarjalci izmenjujejomnenja in izkušnje ter v različnihnaravnih okoljih bogatijo ustvarjalnoinspiracijo. Je član Društva slovenskihlikovnih umetnikov, kakor tudi »InternationalAssociation of Art« (IAA) in»European Council of Artists« (ECA)ter sodeluje z društvom za alternativnozgodovino »Patzinakia« iz Romunije.Ves čas svojo likovno dejavnost združujes pedagoškim delom z mladino namengeški osnovni šoli, občasno pa delujetudi kot mentor in umetniški vodjakamniškega likovnega društva. Ukvarjase tudi s fotografijo in oblikovanjem nagrafičnem in tehničnem področju. V večkot 25 letnem ustvarjalnem obdobjuima za seboj približno 50 samostojnihin več kot 100 skupinskih razstav svojihlikovnih del, poleg Slovenije tudi v Avstriji,Hrvaški, Nemčiji, Madžarski, Finski,Egiptu, Andori, Indiji, ZDA, Turčiji,Romuniji, na Kosovu in Moldaviji. http://www.saatchi-gallery.co.uk/yourgallery/artist_profile/a/23535.htmlV sklopu svoje pedagoške dejavnostiorganizira mednarodni bienalniprojekt »Otroški portret«, v katerem lahkosodelujejo vsi otroci sveta s svojimilikovnimi deli, ki se hranijo v posebnizbirki. www.osmenges.si/otroski_portret.htmlZbirka “Prijateljska zmešnjava” obsegapreko 100 likovnih del njegovihlikovnih kolegov iz 30 držav, nastala paje z izmenjavo del na likovnih kolonijahin delavnicah.(Lojze Kalinšek, Sp. Brnik 3b, 4207Cerklje; kalinsek@gmail.com)

14stroka / paliativni kotičekLetni kongres Ameriškeakademije za alergijo, astmoin imunologijo v New Orleansutudi že nadaljevanje v smeri ugotavljanjasprememb COX2 po desenzitaciji.Na odlično pripravljenem kongresusmo se srečali tudi z našimi dobrimiznanci iz Španije in Danske. Vsi hitijo zraziskovanjem. Ukvarjamo se s podobnimitemami, predvsem na področju ak-V žrelu ameriške alergologije.New Orleans - mesto, kjer na drevesih, balkonih, ograjah in vratovih visijo pisane ogrlice, ki jih vsak večer trosijo veselorazpoloženi domačini ... (Foto: Peter Kopač)New Orleans, mesto prijaznih, južnjaškotemperamentnih, ustrežljivih in zgovornihljudi.Počasnost, a vendarle svojevrstnaurejenost na vsakem koraku. Mesto, kjerna drevesih, balkonih, ograjah in vratovihljudi visijo pisane ogrlice, ki jih vsak večertrosijo veselo razpoloženi domačini.Sproščenost je nalezljiva, časovnih sprememb(6 ur) skoraj nismo zaznali. Vremeje pisano kot ogrlice. Izmenjujejo se dež,veter, sonce … Ne veš, kaj te čaka čezuro ali dve. Srečujemo ženske oblečenev tople plašče in jakne, na nogah pa japonke,brez nogavic, in obratno, kratkirokavi in škornji.Peter Korošec, Peter Kopač in spodajpodpisana smo se v New Orleansuudeležili vsakoletnega srečanja AAAAI.Predstavili smo naše novosti. Peter Korošecje povedal, da so spremenjenevrednosti IL-5 iz induciranega sputumaastmatikov lahko v povezavi s preoblikovanjemdihalnih poti. Moja tema sobile spremembe COX2 pri aspirinski intoleranciastmatikov, študija, ki pod vodstvomdr. Nissere Bajrovič še vedno poteka.Prisotni na predstavitvi so predlagalitivacije bazofilcev. Splošna ugotovitev je,da Golničani v ničemer ne zaostajamo.Prof. Golden je celo zelo natančno prikazalnaše delo in učinkovitost BAT skozigrafe zadnjih treh člankov (prof. Košnik,doc. Korošec in dr. Peternelj). Pravo zadovoljstvoje bilo videti na velikih panojihnaša imena, ki soustvarjajo svetovnoalergološko laboratorijsko diagnostiko.Štirinajst ur poleta in že smo doma,ustvarjalno naravnani v prihodnost.Ostajajo spomini …} Mira ŠilarVsakdanji življenjski problemibolnika v paliativni oskrbiPusti mi,da bom dober s teboj.Če ne bom JAZ,Kdo bo potem?Kaj vse je potrebno narediti prioskrbi v bolnišnici ali na domuNajbolj pogost problem prijateljev insorodnikov, ki pomagajo in želijo pomagatiumirajočemu bolniku je, da ne znajokje in kako začeti. Želijo pomagati, vendarne vedo, kako narediti prvi korak. RobertBuckman predlaga nekaj smernic,s katerimi lahko ocenimo, kje je najboljpotrebna pomoč in kako naj se začne.Kaj in kdaj pomagatiPonudite svojo pomoč. V kolikor sodrugi že vključeni in nudijo pomoč, mo-Če ne bom ZDAJ,kdaj se bo to zgodilo?Če ne bom dober S TEBOJ,Kaj bo potem z nama?Elizabeth S. Lukasl

paliativni kotiček15ramo vedeti, ali je naša pomoč potrebnaali ne. Če jo bolnik potrebuje, pomagajte.Začetni predlog mora biti konkreten:»Povej mi, ali ti lahko pomagam«. Sevedamorate povedati, da boste preverili,če lahko tudi vi kje pomagate. Razumljivoje, da v kolikor ste starš bolnega otrokaali bolnikov zakonski partner, si tehvprašanj ne zastavljate. Včasih je pomočprijateljev bolj dobrodošla kot pomočsorodnikov. V kolikor bolnik ne sprejmevaše pomoči, ne vzemite to osebno. Čeželite pomagati, pomagajte ostalim članomdružine, ki potrebujejo podporo. Česte ponujali svojo pomoč, ne čakajte nanjihov poziv, ampak ponovno vprašajtein ponudite svoje predloge.Dobro se informirajte. V kolikor želitepomagati bolniku, morate vsaj nekajvedeti o medicinskih dejstvih, vendar letoliko, kot je potrebno za razumevanje.Ni potrebno, da postajate strokovnjak natem področju. Veliko prijateljev in sorodnikov,ki želijo pomagat, se preveč spuščajov podrobnosti, ki niso pomembneza bolnikovo stanje. Včasih to počnejobodisi iz radovednosti bodisi zaradi želje,da imajo vse pod kontrolo.Ocenite potrebe. To pomeni potrebebolnika in ostalih članov družine. Kdobo skrbel za bolnika čez dan? Ali lahkopride od postelje in do kopalnice? Ali silahko pripravi obroke? Ali potrebuje pomočdruge osebe pri jemanju zdravil? Inše pomoč ostalim članom družine: ali imašoloobvezne otroke, katerim je potrebenprevoz do šole in nazaj? Ali je zakonskipartner zdrav, ali tudi on potrebuje pomoč?Ali je hiša prilagojena bolnikovemzdravstvenem stanju oz. kaj je treba šeprilagoditi? Seznam je dolg, vendar jevedno nepopoln. Preverite seznam invedno imejte v mislih življenje bolnika venem dnevu, razmišljajoč o tem, kaj bilahko v vsakem trenutku potreboval.0dločite se, kaj lahko in kaj želitestoriti. Razmislite v čem ste posebejdobri? Ali lahko bolniku pripravite obroke?Ali lahko hrano pripravite tudi ostalimčlanom družine? Ali ste vešči v hišnihopravilih? Ali obvladate postavljanje nastavkovinvalidskega vozička? Ali lahkoostanete doma, ko zakonski partner obiskujebolnika? Ali lahko nudite celodnevnovarstvo za otroke v času, ko bi zakoncibili sami in se posvetili drug drugemu?V kolikor niste uspešni v nobenem odteh opravil, ali ste pripravljeni plačati npr.čistilko za pomoč enkrat tedensko? Alilahko preskrbite potrebna tiskane materialez navodili za bolnika? Ali lahkopreskrbite videokasete, ki jih ima bolnikrad? Ali lahko zaradi bolnikovih potreb vstanovanju/hiši zamenjate oz. spremenitepohištvo (npr. bolnika namestimo vpritličje, ker ni zmožen hoje po stopnicahin podobno)? V kolikor je tako, ali lahkoDajati je treba s toplo in ne mrzlo roko ...Ne išči velikih besed,zadostuje majhna pozornostČe bom hudo bolanin brez upanja na ozdravitev,če bi najraje jokal od bolečinin skrbi za svojo družino,tedaj ne išči velikih besed!Phil Bosmanspomagate? Ali je kdo poskrbel za rože,ki jih ima bolnik rad in ga bodo čakale povrnitvi iz bolnišnice?Začnite z malimi, praktičnimistvarmi. Preglejte seznam stvari, katerelahko in za katere ste pripravljeni nekajstoriti, ter začnite z majhnimi nalogami.Nikakor ne začnite vse naenkrat, ker boto vznemirilo bolnika. Izberite nekaj enostavnegain praktičnega, npr. nekaj karbolnik morda ni zmožen narediti. Zastavitisi majhne naloge in jih izpolniti je boljše,kot poskušati preveč in ne uspeti.Izognite se pretiravanjem. Ne darujteprevelikih, dragih daril, katera samobremenijo in ustvarjajo neprijetne občutke.Večinoma se velika, draga darila kupujejozaradi občutkov krivde darovalca,nič manj takšnih občutkov pa nima tudiprejemnik. Vaša pomoč mora biti skromnain usklajena z možnostmi bolnika innjegove družine.Poslušajte. Podarjen čas je vednodobrodošel kot darilo. Sočutno poslušajtein poskusite redno preživeti čas z bolnikom.Ne prihajajte enkrat mesečno inpri tem ostanete dve uri (razen če drugačene zmorete); boljše je, če pri bolnikuostanete po deset ali petnajst minut vsakali vsak drugi dan. Bodite zanesljivi. Korečete, da boste prišli, pridite in ostanitepri bolniku.Vključite tudi druge. Bodite dosebe pravični, pošteni in se zavedajtesvojih omejitev. Vsakdo, ki želi pomagati,pomaga po svojih zmožnostih. Nikakorni potrebno biti junak in se jeziti za krivičnosituacijo bolnika. V kolikor želite rešitineizvedljivo situacijo, se lahko zgodi, daboste namesto reševalec sami postaliproblem. Torej, pomagajte pri nalogah, kiste jim kos. To dolgujete sebi in bolniku.To pomeni, da morate biti vedno realni inda veste kaj lahko storite in ko ne zmorete,prosite druge za pomoč.Razmišljanje o pomembnih sestavinahpomoči, kot sta kaj in kdaj pomagatije koristno, ker ponuja resnični praktičnipristop stvarem, o katerih zelo malovemo, hkrati pa zmanjšuje občutek panike,ki se pojavlja takrat, ko ne vemo kjezačeti. Bodite prožni, učite se ob delu.} Ana DelimarPovzeto po:Dr. Robert Buckman Don't Know What To Say - How To Helpand Support Someone Who Is Dying, 1988Dr. Robert Buckman in sodelavci Ruth Gallop ter John MartinNe znam što reči: Kako pomoći i podržati umiruće, ZagrebŠkolska knjiga ,1996

16paliativni kotičekInterdiscplinarni timski pristopkot srce paliativne oskrbe»Široko sprejeta predpostavka temeljina opredelitvi (Corner, 2003;Clark in Seymour, 1999), da s timskimdelom bolj učinkovito pokrijemopotrebe bolnika in njegove družine.Ko torej strokovnjaki različnihdisciplin združijo svoja znanja inveščine, lahko bolnikom ponudijoustrezno koordinirano celostnooskrbo.«Golničanom je bila v zadnjih letih paliativnaoskrba približana skozi mnogorazličnih aktivnosti, izobraževanj, projektov,ki so se v praksi odrazili v bolj celostnempristopu k obravnavi neozdravljivobolnih in umirajočih bolnikov ter njihovihsvojcev na naši kliniki.Da bi paliativna oskrba lahko svojo»zaščito« ponudila osebi kot celoti, seopira na različne pristope, znanja, veščinein izkušnje, ki prej kot iz medicine izhajajoiz duhovne oskrbe in zdravstvenenege. S svojim izvorom namreč prinašapaliativna oskrba v skrb za bolnike tudipoudarek na psihosocialnem in duhovnempodročju obravnave, ki sta bili doslejpogosto zanemarjeni (Crawford inPrice, 2003). Predvsem pa prinaša izrazittimski duh ter s tem tudi enakovredenpartnerski odnos z bolnikom in svojci. Dabi lahko paliativna oskrba enakovrednonaslovila tako bolnikove telesne, psihološke,socialne kot tudi duhovne potrebe,stiske in težave, je potreben paliativnitim strokovnjakov, v katerem so običajnozdravnik, medicinska sestra, socialni delavec,klinični psiholog, delovni terapevt,fizioterapevt, dietetik, duhovnik in prostovoljci(Sepeluveda, Marlin, Yoshida inUllrich, 2002). Ker je uvajanje interdisciplinarnihoblik timskega dela v sicer tradicionalnohierarhičnem zdravstvenemsistemu občutljivo, zahtevno in gotovoterja svoj čas ter veščine, bomo v nadaljevanjuspoznali nekatere osnovne značilnostirazličnih vrst timske obravnave vzdravstvu, skozi katere bomo tudi lažjerazumeli specifičnosti timskega pristopav paliativni oskrbi.Paliativni timi se med seboj razlikujejotako v svoji strukturi kot tudi pristopu(Crawford in Price, 2003; Ajemian, 1993).Glede na funkcioniranje članov tima medseboj in v odnosu do bolnika ter njegovedružine govorimo o multidisciplinarnih,interdisciplinarnih ter transdisciplinarnihtimih. Kar nekajkrat se mi je že zgodilo,da sem na naši kliniki slišala, kako timskodelo ni vendar nič novega in kakozdravniki in medicinski sestre že ves časdelajo timsko. Moji sogovorniki so govorilipredvsem o multidisciplinarnem timskemdelu.V obstoječem zdravstvenem sistemupogosto delujejo multidisciplinarneskupine oziroma timi, za katere je ponavadiznačilna hierarhična struktura, kije povsem ustrezna in učinkovita v velikosituacijah, kot npr. v primeru operacije, kijo izvaja kirurška ekipa. Namen multidisciplinarnegatima je z ustrezno koordinacijoosvetliti različne vidike določenegaproblema in možne rešitve (Hermsenin Ten Have, 2005; Rosenfeld, 1992).Medtem ko v multidisciplinarnem pristopučlani delajo vzporedno in neodvisno(Hermsen in Ten Have, 2005; Rosenfeld,1992) ter individualne profesionalne identiteteizpodrinjajo, nadomeščajo timskoidentiteto, je pri interdisciplinarnempristopu timska identiteta najpomembnejša(Ajemian, 1993). Pogosto dobijobolniki oskrbo s strani multidisciplinarnegatima brez formalne komunikacije medčlani tima, medtem ko v interdisciplinarnemtimu poteka sprejemanje odločitevin izmenjava informacij skozi konsistentnoin zanesljivo medsebojno komunikacijo,ki je ključna za povezano in učinkovitotimsko funkcioniranje (Ajemian,1993). V učinkovitem interdisciplinarnemtimu posamezen član razume vlogo inveščine drugih članov ter tudi medsebojnokomplementarnost. V tovrstnem timuso področja odgovornosti jasna in opredeljenaglede na posameznikov strokovniprofil in izobrazbo. Pomembno je, daposamezni člani tima razumejo svobododrug drugega pri sprejemanju odločitevznotraj svojega področja dela. Razumevanjetega prispeva k razvoju povezanetimske strukture. Vodenje tima, avtoritetain odgovornost so dodeljene osebi, katerestrokovno področje je najprimernejšeza obravnavo določene klinične situacijein ki ima najustreznejše veščine za vodenjetima, kar pa se lahko spreminjaod primera do primera (Ajemian, 1993).V interdisciplinarnem timu tako posameznikisodelujejo in delujejo skupaj,solidarno, toda še vedno iz določenespecifične orientacije, vezane na lastnostroko. Čeprav gre za skupen problem,se k njemu ne pristopa znotraj skupnegakonceptualnega okvira (Hermsenin Ten Have, 2005; Rosenfeld, 1992).V tem kontekstu višjo raven integracijedela predstavlja t.i. transdisciplinarnipristop, v katerem člani tima presežejotako konceptualne kot tudi metodološkemeje svojih disciplin, ki so sicer naravnepri multi- ter interdisciplinarnem timskemdelu (Corner, 2003, Opie, 1997, Rosenfeld,1992). Skozi delo v transdisciplinarnemtimu naj bi »vzniknila nova področja

paliativni kotiček / intervju17raziskovanja in bile najdene nove rešitveza probleme …« (Corner, 2003, str. 11).Opažanja kažejo, da se večina timov, kidelajo na področju zdravstva, giblje medmulti- ter interdisciplinarnimi oblikamidela in da jih le malo, če sploh kaj, delana ravni transdisciplinarnega tima, ki razmišljain dela »skupaj / družno« (Opie,1997, str. 275).Kot najustreznejši pristop na področjupaliativne oskrbe je široko sprejetinterdisciplinarni timski pristop (Ajemian,1993), ki tako velja kot bistven predpogojza izvajanje kakovostne paliativne oskrbe.Široko sprejeta predpostavka temeljina opredelitvi (Corner, 2003; Clark in Seymour,1999), da s timskim delom boljučinkovito pokrijemo potrebe bolnika innjegove družine. Ko torej strokovnjakirazličnih disciplin združijo svoja znanja inveščine, lahko bolnikom ponudijo ustreznokoordinirano celostno oskrbo.Potencialne ovire do učinkovitegatimskega dela (O'Connor, Fisher in Guilfoyle,2006) se kažejo npr. skozi težavev komunikaciji med strokovnjaki različnihdisciplin, vztrajanje pri hierarhiji, tudi koto ni učinkovito, v premalo dosledni razdelitvivlog in odgovornosti posameznihčlanov tima (zlasti na področju psihosocialneoskrbe) itd. Vsekakor učinkovitoin trajno interdisciplinarno delo zahtevaspodbudno in negujoče organizacijskookolje. Vzpostavljanje in ohranjanjefunkcionalnih timov, še posebej interdisciplinarnih,je v organizacijah, za katereje značilna močna hierarhična tradicija,in kjer načela tovrstnega timskega delaniso splošno sprejeta tudi na širši sistemskiravni, lahko zelo težko (po Hermsenin Ten Have, 2005).Delo v timu, še posebej interdisciplinarnem,se na kliniki, kot je golniška,torej ne more zgoditi čez noč, temvečse prej gradi skozi proces medsebojnegasodelovanja različnih vpletenih oseb.Da bi bili pri tem procesu ustvarjalni inučinkoviti, se je treba učiti iz preteklih izkušenj,obenem pa le-te preseči in datipriložnost novim.} Anja SimoničLiteratura:Ajemian, I. (1993). The interdisciplinary team. V D. Doyle, G.W. C. Hanks in N. MacDonald (ur). Oxford Textbook ofPalliative Medicine. Oxford: Oxford University Press.Clark, D. in Seymour, J. (1999). Reflections on palliative care.Facing death. Buckingham, Philadelphia: Open UniversityPress.Corner, J. (2003). The multidisciplinary tea - fact or fiction?European Journal of Palliative care, 10, (Suppl.), 10-13.Crawford, G. B. in Price, S. D. (2003). Team work: palliativecare as a model of interdisciplinary practice. The MedicalJournal of Australia, 179 (6 Suppl): S32- S34.Hermsen, M. A. in Ten Have, H. A. M. J. (2005). Palliativecare teams: Effective through moral reflection. Journalof Interprofessional Care, 19 (6): 561-568.O'Connor, M., Fisher, C., Guilfoyle, A. (2006). Interdisciplinaryteams in palliative care: a critical reflection. InternationalJournal of Palliative Nursing, 12 (3): 132-137.Opie, A. (1997). Thinking tems thinking clients: Issues of discourseand representation in the work of health careteams. Sociology of Health and Illness, 19, 259 – 280.Rosenfeld, P. L. (1992). The potential of transdisciplinary researchfor sustaining and extending linkages betweenthe health and social sciences. Social Science and medicine,35, 1343 – 1357.Sepeluveda, C., Marlin, A., Yoshida, T. in Ullrich A. (2002).Palliative care: The world health Organization's Globalperspective. Journal of Pain Symptom Management;24: 91-6.Na delo zaposleni gledajo z vidika celeustanove in ne po principu ››to je moj vrt, zaostalo me ne briga‹‹Intervju z Jurijem Stariho, namestnikom direktorja za poslovno in upravno področjeČisto uradno Belokranjec, ki je sicerodraščal na obali, kjer živi še danes. Pravi,da se na Gorenjskem dobro počuti,tako med ljudmi kot tudi v okolju, in daje življenje bolj stvar postavljanja prioritetkot pomanjkanja časa. Kako pa se znajdev novi službi, pa si preberite spodaj.Za začetek bi vas vprašala, kajste počeli, preden ste se zaposlilina Golniku?Moja prva služba je bila v gospodarstvu,kjer sem delal dobrih pet let, potempa sem gospodarstvo zamenjal zazdravstvo, pri čemer sem bil skoraj trileta pomočnik direktorice PorodnišniceKranj. Za delovno mesto na Golniku je bilobjavljen razpis in ker se mi je zdelo delonov izziv, sem se nanj prijavil. Čepravje delovno mesto, na katerem sem da-

18intervjunes, podobno prejšnjemu v PorodnišniciKranj, menim, da je delo na Golniku kljubtemu drugačno in v slovenskem prostoruspecifično. Mislim, da sem se, vsaj gledenato, kar sem videl in doživel do zdaj,odločil pravilno.Ste se pri iskanju novih izzivovodločali le za Golnik ali ste imeliše kakšne druge možnosti?Nekaj drugih možnosti je še bilo,vendar me je Golnik najbolj pritegnil. Pridelu me najbolj pritegne to, da se vidijorezultati vloženega dela, ki so po enistrani potrditev dosedanjega dela, podrugi strani pa spodbuda za naprej. In toje bil tudi razlog, da sem se odločil za todelovno mesto na Golniku.Kako se vaše delo tu razlikuje oddela, ki ste ga opravljali v kranjskiporodnišnici?Okolje samo je enako, t.j. zdravstvenisistem je en sam, pretežen del prihodkovprav tako prihaja od Zavoda za zdravstvenozavarovanje, zato lahko rečem,da je z vidika komunikacije navzven,glavnega plačnika in zdravstvenega sistemadelo podobno. Razlika je v tem,da je golniška klinika terciarna ustanova,predvsem pa se bolnišnico z več kot 450zaposlenimi vodi drugače kot bolnišnicos 120 zaposlenimi. Tudi sama organizacijase razlikuje – če je zaposlenih 120ljudi, to pomeni nekaj vodij oddelkov,pri skoraj 500 ljudeh pa je to nekolikodrugače. Že na prejšnjem delovnemmestu sem na sestankih, na katerih sedobivamo z ostalimi bolnišnicami, opazoval,kako je Klinika Golnik vedno bilanekaj posebnega v primerjavi z ostalimi,saj so bili njeni poslovni rezultati vednonadpovprečni in boljši od ostalih, enakomnenje imam tudi danes, ko se je mojegledišče spremenilo, saj Golnik zdaj gledamin opazujem od znotraj. Težko z enobesedo povem, kaj je tisto, zaradi česarizstopamo, lahko pa na kratko rečem,da smo klinika, a hkrati tudi podjetje, sajimamo vgrajeno določeno stopnjo ekonomičnosti.Vsi delamo za skupen cilj inse hkrati zavedamo, da moramo v ozadjukliniko voditi v ekonomsko sprejemljivihokvirjih.Vaši vtisi po nekaj mesecih?Vtisi so pozitivni, je pa obseg delabistveno večji in drugačen, kot je bilprej, saj je tudi Klinika Golnik drugačna.Mislim, da so stvari urejene dobro, tuditekoče poslovanje nikdar ni bilo vprašljivo.2009. leto je bilo, kot je bilo, pri temmislim predvsem na zniževanje cen inzdravstvenih storitev, podobno nas čakav 2010, čeprav sem prepričan, da to nebo velika težava za Golnik, saj smo že dozdaj poslovali dobro. Nekaj prilagoditevseveda bo, vendar ne v tem smislu, dabi morali razmišljati, ali bomo odpuščaliljudi oziroma ustavili izobraževanje. Tudiv letošnjem letnem načrtu število zaposlenihostaja enako, prav tako se nezmanjšujejo sredstva za izobraževanje,investicije bodo, če upoštevamo evropskasredstva, celo večje kot v preteklemletu. Če pa, recimo, še vsak pri sebi malenkostpazi, na ta način lahko zmanjšamoin izenačimo zunanje pritiske brezkakšnih drastičnih ukrepov »zategovanjapasu«.Kaj vas je ob nastopu dela naGolniku najbolj presenetilo, bodisipozitivno ali negativno?

intervju19Negativnih izkušenj zaenkrat še nimam.Prva stvar, ki pa me je pozitivnopresenetila, se je zgodila na sestankuvodij, kjer smo obravnavali problematikodoseganja načrta oziroma zakupljenegaštevila točk. Začutil sem, da so bili vsiudeleženci, kljub temu, da je sistem financiranjabolj ali manj smiseln v določenihdetajlih, usmerjeni k cilju, da stvarinaredimo in prikažemo na način, ki bonajboljši za našo hišo, in ne k temu, da bivsak razmišljal le o svojem oddelku, pričemer ga druge enote ne bi zanimale.Na delo zaposleni gledajo z vidika celeustanove in ne po principu to je moj vrt,za ostalo me ne briga. Če povzamem,pozitivno sta me presenetila odnos dodela in pripadnost hiši.Kaj so, po vašem mnenju, odlikedobrega namestnika direktorjaza poslovno in upravno področje?Ali, nekoliko drugače, katerelastnosti vas delajo dobrega namestnikadirektorja za poslovnoin upravno področje?Cilj klinike ni ustvarjati dobiček, temvečso cilji v prvi vrsti usmerjeni v obravnavobolnikov. Glavna naloga namestnikadirektorja pa je, da vse cilje klinike,tudi finančno gledano, uspešno izpelje.Vsako leto imamo ciljev, načrtov in investicijveč, kot jih z danimi sredstvi lahkouresničimo; zato je glavna naloga, da zomejenimi sredstvi razpolagamo tako,da hiši omogočimo čim več izpolnjenihnačrtov, kar, poenostavljeno povedano,pomeni neprestana pogajanja z dobaviteljiin dogovore z zavarovalnicami, pravzapravkomunikacijo z zunanjim okoljem,od koder dobivamo denar in ga trošimoza cilje, ki smo si jih zadali. Moje deloin delo vseh podpornih služb z vidikazdravstvene obravnave bolnika pa je,da zdravstvenim delavcem omogočimotako delovno okolje in pogoje dela, dase pri svojem delu res lahko posvečajobolnikom, ne pa da pol delovnega časaizgubijo za preštevanje točk za zavarovalnico,dogovarjanje z dobavitelji in podobno.Če vsi v hiši dobro delamo in seukvarjamo s tistim, v čemer smo dobri,bo tudi klinika kot celota poslovala dobro.Kaj je za vodstvo trenutno najtršioreh?Dejstvo je, da je Golnik v dobri finančniin poslovni kondiciji, opravlja svojprogram dela in ima urejeno kadrovskostrukturo. Trenutno poslujemo uspešno.Zniževanje cen zdravstvenih storitev, čemursmo bili priča lani in bomo tudi šeletos, morda celo še naprej, še ni ogroziloposlovanja klinike. Če bi bili flegmatičniali morda celo arogantni, bi lahkorekli, da smo najboljši v Sloveniji in da sebodo pri nas začele težave, ko bodo vsiostali že pod vodo, vendar to ni pravapot. Trenutno največji izziv pa je, kako zmanj denarja zagotavljati iste stvari, t.j.brez da zaposleni začutijo primanjkljajeali zmanjševanja česar koli, na primer, dabi zmanjšali investicije in oklestili izobraževanjaali zmanjšali število zaposlenih,kar so vse neposredni negativni vplivina delo. Nič od tega pa ni in ne bo potrebno,če bodo vodje pozorno opravljalisvoje delo še naprej, pa naj bodo to navidez nepomembne stvari, kot je, denimo,spremljanje porabe zdravstvenegamateriala, ali pa organizacija dela. Bistvenizziv je torej, da v tej zaostreni ekonomskisituaciji ostanemo taki, kot smo,torej z manj sredstvi še naprej uspešnoposlujemo.Kaj pa vam osebno predstavljanajvečji izziv?Največji izziv z vidika zunanjega okoljaklinike je, da vse storitve, ki jih v klinikiopravljamo »prodamo« na tak način, daimamo od tega največ. Drugi izziv pa jeomogočiti razvoj klinike navkljub zaostrenifinančni situaciji, pri tem mislim nakupnovih aparatur, obnovo prostorov, izobraževanjezaposlenih.Da se vsaj nekoliko oddaljiva odstrogo službenih stvari – kolikočasa na dan delate?Rekel bi, da je to odvisno od tega, kajdelam, na splošno pa lahko rečem, dapreveč. V januarju in februarju, ki sta sicerzelo specifična meseca, saj je to časoddaje poročil in načrtov, 12 ur na danni nobena izjema, poleg tega kar nekajčasa porabim tudi za vožnjo. Po drugistran je tudi res, da sem zaradi tega, kersem zamenjal službo, za marsikaterostvar porabil precej več časa, kot bi gasicer, saj ni vse samoumevno in rutinsko,novim stvarem se moraš posvetiti, jihpregledati in nekako umestiti, česa pa semoraš tudi na novo naučiti. Sem mnenja,da vodstvo ustanove na dan lahkodela eno samo uro ali pa 24 ur. Čas samse mi ne zdi bistven, bistveni kazalnikise mi zdijo rezultati dela in doseženi cilji.Če slednjih ni, je čisto nesmiselno, čeimaš npr. 500 nadur na leto. Sistem, kiga imamo, pa je ravno obraten – zahtevaosemurno prisotnost v službi, kar je boljpomembno kot to, da je vse narejeno.Spet pa je zdravstvo nekoliko posebno skulturološkega vidika, saj je evidentiranječasa nekaj novega in to dolžnost izpolnjujemovsi, tako da je tudi vodstvo zgledzaposlenim. Osebno pa se ne počutimnič boljše, če lahko rečem, da imam velikonadur, edino kar šteje je, da je deloopravljeno.Znate delo pustiti v službi in oditidomov neobremenjeni?Da. Mi uspeva in se še trudim, čepravse znam tudi popolnoma zatopiti vdoločeno stvar, dokler je ne dokončam.Če ti ne uspe ločiti dela in prostega časa,se ti zgodi, da prideš do obdobja, ko tinobena od stvari, ki se jih lotiš, ne uspe.Takrat bi bilo bolje, da bi imel prost danin potem nadaljeval spočit.Kako se spočijete in si naberetenovih moči?Zelo rad kolesarim.Kaj počnete za prost vikend,teden ali prost mesec – če je?Pravzaprav je vseeno, samo da jeprosto. Za vikend ne grem daleč, velikomi pomeni že to, da si lahko vzamemnekaj ur in grem na kolo ter pozabim navse ostalo. Moja definicija dopusta je, dane uporabljam avta, računalnika in da mitelefon čim manjkrat zvoni (nimam ganavade izklopiti). Kje in kako pa preživimte proste dneve ali tedne, pa mi ni takozelo pomembno. Poleti sicer obveznopreživim teden dni na morju. Po koncuštudija, ko sem ravno začel delati, mije bilo brezdelno ležanje na plaži nekajnepredstavljivega, danes je to povsemdrugače. Ker dopusta ni veliko, mi je boljpri srcu to, da se med dopustom spočijem.Grem sicer rad tudi v kakšno večjemesto, recimo London, in si ga ogledam,vendar to ni pravi dopust in od tega sene spočiješ, prej nasprotno.Hvala vam za zanimiv pogovor!Enako.} Anja Blažun

20HRMKako komunicirati zzaposlenimi?V okviru projekta primerjalnegaraziskovanja organizacijske klime vslovenskih bolnišnicah je bilo tudi vletu 2009 izvedeno merjenje organizacijskeklime in zadovoljstva zaposlenihna Kliniki Golnik. Organizacijska klima,ki predstavlja percepcijo zaposlenih opomembnih vidikih delovnega okolja, semeri s pomočjo vprašalnika, prirejenegaza zdravstvo in meri vse pomembnekategorije. Naši rezultati so nad povprečjemv zdravstvu in sicer pri naslednjihkategorijah:• odnos zaposlenih do kakovosti,• inovativnost in iniciativnost,• pripadnost,• motivacija in zavzetost,• strokovna usposobljenost in učenje,• poznavanje poslanstva in vizijeter ciljev,• vodenje in organiziranost.Primerljive z ostalim zdravstvom paso kategorije: notranje komuniciranjein informiranje, razvoj kariere in nagrajevanje,malenkostno pod povprečjempa notranji odnosi. Primerjava z ostalimzdravstvom kaže, da smo dobri, mirneduše pa bi si lahko nadeli nalepko »nadpovprečni«.Ko pa pogledamo še lastno primerjavov letih 2006-2009, se nam odprejodrugačne zaznave, ki porajajo novavprašanja. Zakaj v letu 2009 ocenjujemonotranje odnose, motivacijo in zavzetost,ali pa notranje komuniciranje in informiranjeslabše kot leta poprej? Konkretnegaodgovora na to vprašanje v tem trenutkune morem podati, trdno pa sem prepričana,da se ključ za izboljšanje teh vidikovdelovnega okolja med ostalim skrivatudi v komunikaciji med zaposlenimi. Topa je razlog, ki me je vzpodbudil k pisanjutokratne teme HRM rubrike.Bog nam je dal dvoje ušes in enaustaZnan rek, ki ponazarja dobro razmerjemed govorjenjem in poslušanjem,sicer nič kaj znanstven, vendar v praksidostikrat preverjen. Ponazarja, da jebistvo komuniciranja v poslušanju,ki bi ga moralo biti vsaj dvakrat več kotgovorjenja, pa naj poteka komunikacijamed sodelavci samimi ali med nadrejenimiin sodelavci. Izobraževanj s področjakomunikacije se je udeležilo že tolikozaposlenih, da najbrž večina pozna trinivoje poslušanja in tudi (vsaj na teoretičniravni) pozna bistvo aktivnega poslušanja.Aktivno poslušanje pa je predpogojza dobro komunikacijo. Komunikacija nisamo govorjenje, je proces, ki se v končnifazi zrcali v odnosu med udeležencikomunikacije. Odnosi pa so (vsaj pozgoraj omenjeni raziskavi sodeč) vednoproblematični. Pri tem ne smemo spregledati,da odnos vedno ustvarjata vsajdve vpleteni strani.Kaj lahko na Kliniki Golnik na tem področjuizboljšamo?Prva stvar je, da znanja o komunikacijiprenašamo v naše vsakodnevnodelo z ljudmi. Kot drugo pa izboljšajmonačine interne komunikacije. Pri sporazumevanjuz zaposlenimi je treba iskatiprave kombinacije vsebin in oblik komuniciranja.Orodja interne komunikacijeInterna komunikacija je splet različnihorodij. Med tiskanimi orodji si naGolniku zaslužimo pohvalo, saj uporabljamomnoga med njimi: interno glasilo,oglasne deske, zloženke, lepake,brošure, skrinjice za zbiranje predlogovidr. Tiskana orodja, ki spadajo v skloppisne komunikacije, imajo kot takšna ševedno določene prednosti. So prenosljiva,trajna, boljše berljiva, verodostojnain dostopna. Uporabljamo jih predvsempri informiranju o poslovanju, različnihdogodkih ter pri razlagi in interpretacijiinformacij. V okviru pisne komunikacijene kaže spregledati elektronske pošte,ki si zaradi hitrosti in nizkih stroškov zaslužiposebno mesto, po drugi strani paima slabšo sporočilno vrednost, ker nevsebuje neverbalnih vidikov sporočanja.Po nekaterih raziskavah je sporočilnostneverbalnega komuniciranja kar 93 odstotna.Naj bo ta delež 90 odstoten alinekoliko manj, v vsakem primeru ga nemoremo zanemariti. Nebesedni komunikacijimoramo v svojem vsakodnevnemsporazumevanju s sodelavci dati ustrezenpoudarek, ali vsaj biti na zavedni delnebesedne komunikacije še posebnopozorni. Pri uporabi elektronske poštese nebesedni del sporočilnosti izgubi,zato izhaja iz elektronskega komuniciranjatoliko različnih razumevanj vsebin, kiso predmet elektronske komunikacije.Stroka komuniciranja daje vodilnomesto med orodji interne komunikacijepredvsem osebnemu komuniciranju.Orodja osebnega komuniciranja so pravtako raznolika in se prilagajajo glede navsebine, ki jih komuniciramo. Najvišjevodstvo komunicira predvsem vsebine,ki so strateškega pomena za obstoj inrazvoj, na sestankih po posameznihorganizacijskih enotah, na mesečnihsestankih z vodji, na različnih kolegijih.Srednji management (vodje organizacijskihenot ali delovnih skupin) mora komuniciranjeodlično obvladati, saj moramed drugim skrbeti, da se informaciječim bolj prenesejo na vse zaposlene.Orodja, ki jih pri tem uporabljajo so predvsem:dnevni delovni sestanki, tedenskiali mesečni sestanki, osebni razgovori zneposredno podrejenimi sodelavci ali paneformalni razgovori z zaposlenimi (npr.med obhodom enote), znanimi kot »Management-by-walking-around«.Sestanek je lahko zelo učinkovitaoblika komuniciranja med več ljudmi (delovnimiskupinami). Sestanki so informativneali urejevalne narave. Namen prvihje predvsem posredovanje informacij sodelavcem,v okviru drugih pa se snujejonove zamisli, iščejo skupne usmeritve aliurejajo različne zadeve. Sestanek je skupinain vemo, da je v slogi moč. Povezanostdelovne skupine povečujejo skupnidogovorjeni cilji ter pogosti medsebojnistiki. Odločanje v skupini prav tako prinašamnoge prednosti, kot so: več informacijin znanja, različni pogledi in večjalegitimnost odločitev. Drži pa tudi, da jeskupinsko odločanje lahko precej zamudno.Sestankovanje je ciljno početje, zatonaj ima skrbno načrtovane cilje in obravnavanotematiko. Teme sestanka so raznolike,kot so raznoliki problemi, s katerimise dnevno srečujemo. Na dnevni redsestankov spadajo poleg ožjih strokovnihvsebin tudi vsebine, povezane z načrtovanjemdelovnih ciljev organizacijske

HRM21enote in njihovo realizacijo, organizacijodela, uvajanjem stalnih izboljšav v delovneprocese ipd. Redni sestanki (ki pamorajo biti učinkoviti) povečujejo informiranostzaposlenih in zagotavljajo njihovovečjo vključenost.Kaj pa odnosi?Pravočasno informiranje, ustreznakomunikacija brez pritiskov na konformnost,vključevanje zaposlenih v načrtovanjein odločanje o zadevah v okvirunjihovega delokroga in sprotno reševanjeproblemov predstavljajo temeljne strategijeza izboljšanje odnosov v vsaki delovniorganizaciji. Na vpeljevanje vsakestrategije pa ima največji vpliv vodstveniin vodilni kader. Te naloge in odgovornostmorata prevzeti tako višji kot srednjimanagement, skrb za odnose pa morazadevati tudi slehernega zaposlenega -saj poznamo znani rek, ki pravi: ne storiničesar takega drugim, kar ne želiš, da bikdo drug storil tebi.} Romana MartinčičIzobraževanja v letu 2009ProfilZdravniki (vključno sspecializanti) in zaposleni vlaboratorijih ter diagnostičnihenotahMedicinske sestre inzdravstveni tehnikiUpravno administrativni intehnični delavciBolniške strežnice in kurirjiVrsta izobraževanjaŠt.zaposlenihKongresi, konference, delovna srečanja, strokovna srečanja, delavniceza zdravnike (management stresa v zdravstvu, management konfliktovv zdravstvu, komunikacija s težavnimi sobesedniki), simpoziji, posveti,predavanja, ogledi bolnišnic, seminarji, tečaji, sestanki, študije,usposabljanja, vaje, presoje, šole: astma, torakalne,endoskopije,nevrosonologije, alergo, ehokardiografije, intenzivne medicine,bronhoskopska idr. 142Kongresi, seminarji, učne delavnice o komunikaciji in obvladovanjukonfliktov, konference, supervizije, strokovna srečanja, simpoziji,sestanki, mediacije, posveti, sekcije, delovne skupine, seje,teambuildingi, šole: KOPB, mednarodna poletna šola raziskovanja,mentorstva, astma, alergo, bronhoskopske idr. 165Delavnice o komunikaciji in reševanju konfliktov, medosebnemkomuniciranju, poslovnem bontonu, management, konference,posveti, tečaji, strokovna srečanja, ogledi sejmov, presoje,usposabljanja za delo (upravljalec kotlov, tlačnih posod idr.) 69Delavnice o komunikaciji, reševanju konfliktov, medsebojnemkomuniciranju 17Skupaj 393Izobraževanje je ključnega pomenaza osebni in strokovni razvoj zaposlenih.Na Kliniki Golnik si na področju izobraževanjaprizadevamo ustvarjati razmere,ki zaposlenim omogočajo priložnostiza celoten razvoj njihovih zmožnosti obupoštevanju potrebe po povezovanjuučenja z delom oz. delovnim mestom.Kljub recesiji in varčevalnim ukrepom,ki smo jim bili priča v letu 2009,smo opravili 11.700 izobraževalnih ur,kar znese v povprečju tri dni na zaposlenega.V kvoti teh ur niso vključena internaizobraževanja, ki jih izvajajo predavateljiiz vrst zaposlenih (oblika prenašanjaznanja med zaposlenimi). Različnih strokovnihizobraževanj se je skupno udeležilo393 zaposlenih. Vrste izobraževanjprikazujemo v tabeli.Usposabljanje iz varstva pri delu inpožarnega varstva, ki sta zakonsko obvezna,je v letu 2009 opravilo 308 zaposlenih.} Romana MartinčičTretje letno srečanje sodelavcev v evropskemprojektu MOSAR, Pariz 18.—19. 1. 2010V mesecu januarju smo Viktorija Tomič,Katja Vrankar in Mojca Novak obiskalePariz, kjer smo se udeležile tretjegaletnega srečanja skupine MOSAR. Greza evropsko raziskovalno mrežo, ki seukvarja s preučevanjem večkratno odpornihmikroorganizmov (VOM) MRSA,VRE, ESBL, načinov njihovega prenosater vpliva razkuževanja rok in umivanjas klorheksidinom na preprečevanje prenosaVOM. Celoten projekt, ki spada vsklop FP6-projektov s petletno finančnopodporo Evropske komisije, koordinirafrancoski nacionalni inštitut za zdravje inmedicinske raziskave (French NationalInstitute of Health and Medical Research- INSERM). V MOSAR sodeluje 16partnerskih družb in 12 laboratorijev iz9 držav članic ali pridruženih članic EU.Poleg omenjenih partnerskih družb je vprojektno mrežo vključenih 50 evropskihbolnišnic.Prvi dan smo se udeležile splošnegasrečanja desetih delovnih skupin, kidelujejo v sklopu projekta. Predstavnikvsakega področja je prikazal poročilodelovanja in rezultatov, ugotovitev in

22HRM / novostimorebitnih težav, ki se pojavljajo v okviruposameznih skupin. Naša bolnišnicaje vključena v skupino WP3, ki vključujeenote intenzivnega zdravljenja. V paketuWP3 se ukvarjamo z odkrivanjem nosilcevMRSA, VRE in ESBL (zaposlenina Oddelku intenzivne nege in terapijepridno jemljejo nadzorne brise vsembolnikom ob prihodu in 1-krat ali 2-kratna teden v nadaljevanju), spremljanjemin izvajanjem aktivnosti ustrezne higienerok (Katja in Mojca) ter laboratorijsko diagnostiko(Viktorija in Judit). Zanimivo jebilo spoznati delovanje ostalih paketov insi tako razširiti obzorja. WP4 je npr. namenjenkirurškim enotam intenzivnegazdravljenja, WP5 z elektronskimi detektorjisledi stikom med bolniki in zaposlenimi,WP8 se ukvarja z izdelavo računalniškihprojekcij in analiz, WP10 obvladujevse finance ipd.Naslednji dan se je sestala le skupinaWP3. Ob prijetnem druženju smo spoznalisodelavce iz Grčije, Portugalske,Francije, Luxemburga, Italije, Latvije …Ena država lahko sodeluje z več bolnišnicamiin tako smo Slovenijo predstavljaleme, Golničanke, ter Ljubljančana sKlinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja. Predstavnik vsake bolnišnice (prinas je to vlogo prevzela Viktorija) je nakratko orisal izvedene aktivnosti in podalpripombe in predloge za nadaljnje delo v3. stopnji projekta, v katero smo vključeneže skoraj vse sodelujoče bolnišnice (3bolnišnice so se vključile nekoliko kasneje).V paketu WP3 sodeluje 13 bolnišnicin glede na dobro zastavljeno delo terdoslej pridobljene rezultate ta številka niupravičila svojega zloglasnega slovesa.Najbolj opazne so razlike med bolnišnicamina področju zagotavljanja ustreznegarazkuževanja rok. Naša bolnišnicaima dobre rezultate, podkrepljene z10-letno zgodovino dela na tem področjuin strokovnimi argumenti. Nekaterise še vedno ukvarjajo z »začetniškimi«težavami, nizko celotno komplianso ipd.(naša kompliansa se giblje med 74% in80 %, odvisno od meseca). Pri nas nižjokomplianso ugotavljamo le pri določenihskupinah zaposlenih. Poleg nadzora razkuževanjarok se v 3. fazi projekta izvajaše umivanje bolnikov s klorheksidinskimpreparatom (zopet pohvala pridnim izvajalcemz Oddelka intenzivne nege in terapije),nadaljuje se z jemanjem nadzornihbrisov, izvaja se laboratorijska diagnostikas kromogenimi gojišči.Da pa srečanje ne bi bilo preveč suhoparnoin da bi nas motivirali za nadaljnjedelo, sta vodji projekta WP3, Mirandain Lennie, pripravili zanimiv kviz, kjer smose pomerili predstavniki klasične diagnostikez gojišči proti predstavnikom molekularnediagnostike s PCR. Rezultati sobili tesni, borba je bila huda, saj sta zanagrado obljubljali odlične nizozemskevafle.Podkrepljeni s sladko »podkupnino«nadaljujemo z delom v projektuMOSAR. Ko bo projekt končan (v našibolnišnici predvidoma konec novembra2010), bodo rezultati projekta po enoletniobdelavi prikazani za vsak WP posebej,združeno pa bodo podali smerniceza preprečevanje in obvladovanje širjenjavečkratno odpornih mikroorganizmov. Spomočjo rezultatov projekta bodo določili,ali je za preprečevanje širjenja okužbdovolj le ustrezna higiena rok, ali mordauporaba osebnih zaščitnih sredstevsploh ni potrebna in podobno. Veselinas, da bomo k tem pomembnim dognanjemprispevali tudi z našim delom intrudom.} Mojca NovakKadrovske spremembe: prihodi novihsodelavcev in odhodi sodelavcev v obdobjudecember 2009—februar 2010Prihodi sodelavcevIme in priimek Prihod Delovno mesto Zaposlitev za: OddelekTadeja JELENKO, dr. med. 01. 12. 2009 Zdravnica specializantka Določen čas Bolniški oddelek 300Zdenka ŠIFRER 01. 12. 2009 Strežnica Določen čas Čistilni servisMira SPASIĆ 01. 12. 2009 Strežnica Določen čas Čistilni servisKarmen RENIER 01. 01. 2010 SMS pripravnica Določen čas Odd. za intenz. nego in terapijoMatej GODNIČ, dr. med. 01. 01. 2010 Zdravnik specializant Določen čas Bolniški oddelek 300Urška LOŽAR 01. 01. 2010 SMS v negovalni enoti Nedoločen čas Bolniški oddelek 700Amar HRNJIĆ 01. 01. 2010 Laboratorijski tehnik Določen čas Lab. za kl. biokemijo in hemato.Teja DOLHAR, dipl. m. s. 11. 01. 2010 Dipl. med. sestra v negovalni enoti Določen čas Bolniški oddelek 200Suzana MARINKOVIĆ 11. 01. 2010 SMS pripravnica Določen čas Bolniški oddelek 200Nataša KOCJANČIČ 11. 01. 2010 SMS pripravnica Določen čas Bolniški oddelek 700Tanja TOSIĆ 18. 01. 2010 Farmacevtski tehnik pripravnik Določen čas Lekarna

novosti23Nina TURNŠEK, dr. med. 05. 02. 2010 Zdravnik brez specializacije Nedoločen čas Bolniški oddelek 200Edin MAHIĆ 06. 02. 2010 SMT v negovalni enoti Določen čas Odd. za intenz. nego in terapijoVesna KOVAČIČ GROBELŠEK, dr. med. 16. 02. 2010 Zdravnica specializantka Določen čas Bolniški oddelek 200Marta GLOBOČNIK, dr. med. 19. 02. 2010 Zdravnica specialistka Nedoločen čas Bolniški oddelek 200Maja GREGORIN 22. 02. 2010 SMS v negovalni enoti Določen čas Bolniški oddelek 600Odhodi sodelavcevIme in priimek Prihod Odhod Delovno mesto Oddelek Razlog odhodaRok ZBAČNIK, dr. med. 16. 10. 2009 15. 12. 2009 Zdravnik specializant Oddelek za radiologijo Prenehanje DR za DČAjsela NIKOČEVIĆ 04. 01. 2005 31. 12. 2009 SMS v negovalni enoti Bolniški oddelek 700 Sporazumno prenehanje DRSanja SIMONOVSKA 01. 04. 2006 31. 12. 2009 SMS v negovalni enoti Bolniški oddelek 200 Prenehanje DR za DČVasja REBEC, univ. dipl. inž. kem.inž. 19. 09. 2005 03. 01. 2010 Namestnik direktorja Vodstvo zavoda Sporazumno prenehanje DRKarmen RENIER 01. 01. 2010 08. 01. 2010 SMS pripravnicaŠpela ŽULA, univ. dipl. mikr. 01. 02. 2009 31. 01. 2010Analitik v laboratorijski medicinipripravnikEdin MAHIĆ 01. 10. 2009 31. 01. 2010 SMT v negovalni enoti pripravnikOdd. za intenz. nego interapijoLaboratorij zamikobakterijeOdd. za intenz. nego interapijoSporazumno prenehanje DRPrenehanje DR za DČPrenehanje DR za DČIgor ŠABIČ, dipl. inž. radiol. 04. 05. 2009 03. 02. 2010 Radiološki inženir pripravnik Oddelek za radiologijo Prenehanje DR za DČMaja BUKOVŠEK, dr. med. 01. 04. 2007 12. 02. 2010 Zdravnik sekundarij Bolniški oddelek 600 Prenehanje DR za DČMirjana KARAKAŠ 17. 06. 2009 18. 02. 2010 SMS pripravnica Bolniški oddelek 600 Prenehanje DR za DČTadeja JELENKO, dr. med. 01. 12. 2009 28. 02. 2010 Zdravnica specializantka Bolniški oddelek 300 Prenehanje DR za DČNina PREVC URANKAR, dr. med. 01. 11. 2009 28. 02. 2010 Zdravnica specializantkaOdd. za intenz. nego interapijoPrenehanje DR za DČUpokojena sodelavkaIme in priimek Prihod Odhod Delovno mesto Oddelek Razlog odhodaNada MITROVIČ 23. 04. 1974 29. 12. 2009 SMS s specialnimi znanji Bolniški oddelek 700 Starostna upokojitevNapredovanja in dosežkiDne 27. 01. 2010 je asist. Aleš Rozman,dr. med., spec. uspešno zagovarjalmagistrsko nalogo in pridobil naziv magistraznanosti s področja medicinskih ved.Dne 03. 12. 2009 je Tina Hočevar zaključilaštudij na Visoki šoli za zdravstvoin pridobila strokovni naslov diplomiranamedicinska sestra.Čestitamo.} Helena ŠternNovi obraziUrška LožarDelovno mesto: srednja medicinskasestra na oddelku 700.Preden sem prišla na Golnik, semdelala: v Psihiatrični kliniki Ljubljana, kotpripravnica delovne terapije.Moje lastnosti (dobre ali slabe):empatija kot dobra lastnost.Pri mojem delu me veseli: da lahkopomagam bolnikom in jim bivanje vbolnišnici naredim čim bolj prijetno ter jimznam prisluhniti.V prostem času rada: večino časapreživim s svojo družino.Ne maram: neiskrenih ljudi.Najljubša hrana, knjiga, film: všečmi je veliko stvari, tako da bi se težko odločilaza najljubše.»Baterije« si napolnim: ob igris hčerko, pri kateri tudi jaz postanemotrok, in svet je lepši …Morda še končna misel, življenjskovodilo? Če hočeš videti, morašgledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno.

24novostiSeznam aktivnih udeležb na kongresih inseminarjih za obdobje oktober 2009—januar201002.-03. 10. 2009 Golniški simpozijAna Darja Kozina, Tadeja Čemažar, Dejan Doberšek,Maruša Ahačič,Golnik13. 10. 2009 Pilotski projekt PO Urška Lunder Murska Sobota16. 10. 2009 Komuniciranje z laično javnostjo Urška Lunder Ptuj19. 10. 2009 Delavnica komuniciranja Soča Urška Lunder Ljubljana30. 10.-6. 11. 2009 ACCP meeting Mitja Lainščak San Diego05. 11. 2009 Komunikacija v paliativni oskrbi Vera Benedik, Urška Lunder, Bled05.-06. 11. 2009 Tavčarjevi dnevi Franc Šifrer, Urška Lunder, Mitja Košnik, Matjaž Fležar, Portorož10. 11. 2009 Paliativna oskrba v socialnem zavodu Ana Darja Kozina, Vera Benedik, Urška Lunder, Rogaška Slatina12. 11. 2009 Paliativna oskrba v osnovnem zdravstvu Anja Simonič Bled13. 01. 2010 Paliativna oskrba v institucionarnem varstvu Vera Benedik Ljubljana12.-14. 11. 2009 Alergo šolaStanislav Šuškovič, Mihaela Zidarn, Matjaž Fležar, RobertMarčun, Ema Mušič, Sabina Škrgat Kristan,KatarinaOsolnik, Bojana RadiševičKranjska Gora13.-14. 11. 2009 5. dnevi internistične onkologije Tanja Čufer Ljubljana14.-20. 11. 2009 AHA Scientific Session Matja Lainščak Orlando16. 11. 2009 2. mednarodna konferenca o kakovosti in varnosti pacientov Stanislav Šuškovič Kranj20. 11. 2009 Kako nadzirati zdravljenje s kisikom Igor Drinovec Nova Gorica25. 11. 2009 Pomen diagnostičnih preiskav pri pljučnem bolniku Katarina Osolnik Deskle27. 11. 2009 Astma modul za družinske zdravnike Sabina Škrgat Kristan Ljubljana27.-28. 11. 2009 Sestanek združenja pnevmologov Slovenije Sabina Škrgat Kristan Topolšica27.-28. 11. 2009 Redke pljučne bolezni Jasna Fürst Velenje27.-28. 11. 2009 Simpozij 90 let bolnišnice Topolšica Mirko Lekić, Nika Lalek Velenje27.-29. 11. 2009 ACLS tečaj Eva Topole Novo mesto28. 11. 2009 Obravnava bolnika v ambulanti za srčno popuščanje Tanja Žontar Ljubljana28. 11. 2009 Redke pljučne bolezni Katarina Osolnik Velenje28. 11. 2009 Redke pljučne bolezni Izidor Kern Velenje03. 12. 2009 Šola intenzivne medicine Igor Drinovec Novo mesto03. 12. 2009 Komunikacija v paliativni oskrbi Vera Benedik Bled05.-8. 12. 2009 Cachexia Conference Mitja Lainščak Barcelona06. 12. 2009 WAO kongres Mihaela Zidarn Buenos Aires21. 1. 2010 Zunajbolnišnične pljučnice Katja Mohorčič Ljubljana28. 1. 2010 NZN Europe Lea Knez Hamburg} Romana Bajželj

azvedrilo25Pa smo šli …Skupina trčenih, kot radi rečejo prijatelji…iskat sonce, napolnit dušo, ujetizadnje trenutke prvinske narave ...»Jambo, jambo!« nas v swahiliju vzgodnjih jutranjih urah na letališču v Nairobijupozdravita Kim in Jackson, masaja,ki sta skrbela za udobno in atraktivnovožnjo s štiripogonskimi Toyotami. Šoferjiso, avtomobili tudi, mi polni pričakovanj… Avantura se lahko prične!Po nekaj urnem počitku smo že napoti proti severu, po dolini Velikega tektonskegajarka (Great Rift Valley), protivznožju Mt. Kenije. Rodovitna pokrajinaposkrbi, da naše oči, navajene zeleneSlovenije, ne doživijo prevelikega šoka.Nepregledni nasadi ananasa, kave, čajain sisala nam še kar ne dovolijo, da občutimotisto pravo, črno Afriko.Prečkamo Siru in kot bi odgrnil zaveso– odpre se popolnoma drug svet.Cesta postaja vse bolj prašna in luknjasta.A to nas ne moti in prepustimo sepolpuščavski in precej divji pokrajini, kjerživi nomadsko pleme Samburu. Le semin tja smo videli posamezne pastirje, kiso s sulico v roki pazili svoje črede kravin koz. V iskanju zaplat zelenja in vode seneprestano selijo po deželi. To je pleme,v katerem je že stoletja močno prisotnatradicija. Obrezovanje tako za dečke kotdeklice je povsem normalno. Pri njih veljapoligamija in deklice so že ob rojstvuobsojene, da se bodo po 12 letu in cirkumcizijiporočile z moškim, ki bo plačaldružini največje število koz in krav. Bogastvose meri z živino, drugo jim ni pomembno.Moški so pastirji in bojevniki,ženske skrbijo za svojo manjato (koča izblata in vej), družino, hrano, vodo, kurjavo.Otroci že zgodaj postanejo pastirji,saj je za večino šola nedosegljiva.Nastanili smo se v campu, ki ga vodigrupa žensk Umoja. To so ženske, ki sozbežale od nasilnih mož in družine, ženske,ki so zbežale obrezovanju. Prijaznopovabilo nas je prepričalo, da počitekzamenjamo za ogled njihove vasi. Zapeleso nam nekaj njihovih »domačih« in mismo z njimi zaplesali. Oblečene v pisanaoblačila in ovešene s prekrasnimi raznobarvnimiogrlicami in nakitom so dajalesvetlobo peščeni, pusti pokrajini. Medmanjatami so se podili otroci, ženske paso umetelno izdelovale nakit – kar sicerizgleda sila preprosto, ko pa poskusiš,ugotoviš, da je to umetnost. Naše kolibeso bile neposredno ob reki Ewaso Ngiro(Rjava reka) in že prvi večer smo se odločili,da velike črne mravlje in komarji nebodo naši sostanovalci. Zdelo se je, dauspešno …Naše raziskovanje okolice se je nadaljevalovišje ob reki – spet nov svet.Tu se je mogoče prepričati, da je vodaresnično vir življenja. Pokrajina je divjain čudovita. V reki so se leno namakalikrokodili, v bližini pa smo opazovali čredepavijanov, žirafe, orikse (vrsta največjeantilope, ki s svojim skoraj metrskim ravnimrogovjem lahko ubije leva), gerenuke(antilopa, ki se edina zna postaviti na za-

26razvedrilodnje noge, da lahko obira zelenje iz visokoraslegagrmičevja), topije. Velik slon jev bližini lomil drevo in od blizu smo mirnoopazovali družino, ki je skrbno varovalamladička.Pakirajmo, gremo naprej! A nesrečanikoli ne počiva. Skoraj bi se že moraliposlužiti zavarovanja »Flaying doctors«.prekrasen razgled, spektakularne sončnevzhode in zahode. Ob soju lune in tišininoči smo vsi majhni spremljali premikanjeorjaških gmot - povodnih konjev lenekaj metrov od nas. Vsaka kosilnica zatravo se skrije pred temeljitim obrokomteh vodnih velikanov.Veliko nasprotje jezeru Baringo starabne kot zdravilo za različne tegobe,pa tudi tiste, ki prepojene na osti suliceubijejo slona. Ni je rastline ali stvari, kipri Masajih ne bi bila uporabna. In danje mineval – na nebu so se začeli zgrinjatitemni oblaki, zapihal je veter … Na našihobrazih zaskrbljenost, obrazi Masajev pavedno bolj nasmejani. Po štirih letih je vNa srečo so ledvični kamni postali delpeska v rezervatu, zlomljena roka (oskrbljenakasneje po poti) pa je pričalao spopadu z mravljami, ki so se kljubvsemu odločile svoje gnezdo zgraditi v»varnem« zavetju nahrbtnika. 1 proti 0 zamravlje.Na popotovanju po planoti Laikipie,ki se nahaja na kar 1800 m nadmorskevišine, spoznamo razliko med navadnoin Gravyjevo zebro, in glej, tudi žiraf jeveč vrst! Ja kako naj pa Mzungo (takonamreč domačini rečejo nam, belcem)vse to ve?Noči so tu mrzle – le 10 stopinj. Šotorskilodgi so urejeni z vsem udobjem,domačini radi poskrbijo za kakšno »toplo«presenečenje: zvečer smo v posteljahnašli termoforje, ki so na taki nadmorskivišini še kako dobrodošli. Malomanj prijetno presenečenje pa nam jepripravila mlada pljuvajoča kobra, ki si jezaželela toalete v kopalnici šotora. Zaslišalse je krik savane. Na njeno žalost jepredstavo plačala z življenjem. Minila nasje želja po tušu in v zraku je ostalo vprašanje:»Kje je njena mama?«Baringo je drugo največje in najsevernejšejezero v Keniji in eno od le dvehsladkovodnih jezer. Glavna atrakcija jeraznolikost ptičjih vrst – tu jih domuje preko400. V jezeru je veliko rib, kar privlačipelikane, kormorane in velike ribje orle.Tu je tudi dom plemena Njemps. Po tradicijiso živinorejci, vendar edino pleme,ki poleg paše živine tudi ribari. Za ostalaplemena je jesti ribo tabu. Slamnati lodgineposredno ob jezeru so nam ponudilialkalni jezeri Bogoria in Nakuru, ki se obnepozabnem spektaklu tisočev flamingovdobesedno roza obarvata. PodročjeBogorie je še vedno vulkansko aktivno inzahodni breg je poln gejzirjev in termalnihbazenov, kar je sicer nevarno, ampakzna biti tudi idealno mesto za hitro savnoutrujenih popotnikov ali pa priročno – nebi verjel, ampak jajce v gejzirju se resskuha (lastne izkušnje, salmonela izključena).In le streljaj naprej je dom mnogihdrugih živali, kot so zebre, impale, bivoli,dik dik (najmanjša antilopa na svetu, kiživi v paru in ko en partner umre, končaživljenje tudi drugi), leopard, gepard, hijene,šakali ... Tu je tudi najboljše območjeza opazovanje redke antilope Veliki kuduin ogroženega belega nosoroga.Maji Moto camp – pogled na širnoprostranstvo savane! Masajska dobrodošlicaje poskrbela za prijeten začeteknašega druženja z masaji. Sankale innjegovi bojevniki so nam bili za hrbtompraktično dan in noč. Naučili smo sestreljanja z lokom, izdelali smo si masajskinakit, se igrali preproste igre, ki Masajemkrajšajo dolge večere ali popestrijodan, se naučili zakuriti ogenj, celo sodelovalipri tradicionalnem klanju koze – noja, bili so pomisleki ali bi pili kri … Plesv krogu in poskakovanje ob petju sta priMasajih tradicija.Še pred sončnim vzhodom smo seodpravili na peš turo raziskovanja. Sankalev bojni opremi (bili smo malo skeptični,kako nas bi rešila njegova sulica,mačeta in lok) in osem nevednih mzungov.Spoznavali smo rastline, ki so upo-Madji Motu padel pravi dež! (20 minutninaliv) in naj še kdo reče, da s seboj nenosimo sreče (vsaj za nekatere). Mogočeje temu pripomogel naš ples, v kateremsmo skušali vsaj biti podobni Masajem.Obisk vaške šole je posebno doživetje.Šola je v bistvu velika koliba sredi ničesar,v kateri so za polovičnimi zidovi izlepenke nanizani razredi. Majhne klopi inza vsako po trije učenci. Učbenikov splohni ali pa jih je premalo. Neizmerno veseljenad obiskom, novim svinčnikom in zvezkomti privabita solze. Njihov širok, zvedavin temen pogled z začudenjem vpijavsako besedo, ki je izgovorjena. Učilnicaje hkrati tudi skladišče za vse mogoče.Za otroke šola pogosto pomeni kraj, kjerbodo dobili topel obrok, za mnoge ediniv tistem dnevu: pod drevesom akacije, vogromnem kotlu vode skuhana mešanicazdrobljenih žit (pomoč iz ZDA).Nevenka in Roman – lastnika agencije,s katero smo potovali, sta v vsakempogledu poskrbela, da nam na dopustune bo dolgčas. Kolesarjenje? Sredi Afrike?Pri 40 stopinjah celzija? Se hecate?In seveda smo šli … Z modernimi kolesiin masajskim bojevnikom na čelu. »Pole,pole« (počasi, počasi) – je bila njegovaedina zahteva – ampak nismo mi čakalinjega – pošteno smo potili pot, da smodohajali tempo po savani.Maji Moto - kraj, kjer delno živiš življenjeMasajev, spoznaš njihove običaje,optimizem – občutiš pa tudi malo grenkobe.V nekaj dneh se ti zastavi vprašanje:Ali je mogoče ne tako živeti, temvečpreživeti? Ti ljudje se bojujejo z golim pre-

28razvedriloIzid glasovanja za najboljšo fotografijoz novoletne zabaveČeprav je novo leto že daleč in zunajže diši pomlad, smo dolžni izpolniti šeeno obljubo; namreč, izbrati avtorja najboljšefotografije z novoletne zabave. Žalsmo jih prejeli precej malo, kljub temu pasmo se potrudili in izbrali najboljšo (komisijav sestavi S. Papler, A. Blažun inR. Bajželj), avtorica katere je NevenkaPetrovski, ki prejme sladko nagrado.Čestitke!Prazne mize in kača udeležencev okrog miz povedo, da je bila zabava prava.

azvedriloSudokuKot ponavadi nam pošljite vaše rešitvepo pošti na naslov uredništva Pljučnika(Bolnišnica Golnik – KOPA, uredništvoPljučnika, Golnik 36, 4204 Golnik) ali nae-naslov: pljucnik@klinika-golnik.si. Pričakujemojih do 1. maja 2010. Prosimo,pripišite tudi vašo davčno številko. Izžrebalibomo dobitnika knjižne nagrade.Nagrajenka ugank futoshiki iz prejšnještevilke je Petra Mikloša.8 1 4 22 9 7 8 41 5 2 85 7 9 33 78 5 3 26 3 5 85 3 8 4 18 1 4 56 8 2 11 5 9 7 22 7 1 61 6 27 3 95 2 63 5 1 99 7 6 8 31 4 5 73 1 26 7 19 4 52 1 5 9 62 7 85 2 93 65 2 9 8 755 1 3 2 83 5 89 7 36 7 47 4 2 9 35 93 1 86 5 2Vir: http://www.websudoku.com

V čast in veselje nam je, da vas lahkopovabimo na:31. letni kongres Evropskegazdruženja za mikobakteriologijo31 st Annual Congress of the EuropeanSociety of MycobacteriologyESM 2010, Bled, Slovenija4.-7. julij 2010Spletna prijava in oddaja povzetkov sta mogoči nauradni spletni strani kongresa:http://www.klinika-golnik.si/ESM2010/,kjer najdete tudi vse podrobne informacije.POMEMBNI DATUMI:ODDAJA POVZETKOV: 26. april 2010ZGODNJA PRIJAVA: 31. marec 2010Znanstveni program bo obravnaval vse vidike mikobakteriologije:epidemiologijo, sodobne diagnostičnemetode in imunologijo (vključno pregled zadnjihsvetovnih novosti na področju gama-interferonskihtestov (IGRA testi, ki postopno nadomešča tuberkulinskitest), prav tako pa tudi klinični vidik tuberkulozein netuberkuloznih mikobakterij, zagotavljanje kontrolekakovosti ter vprašanja, povezana z biološko varnostjov humani medicini in veterini. Na kongresu bodomed drugim predavali vodilni evropski in svetovnistrokovnjaki za mikobakterije (zdravniki, mikrobiologi,veterinarji in raziskovalci), ki bodo tudi vodili pogovoreo razvoju omenjenih področij v prihodnosti.K udeležbi na kongresu ESM 2010 vabimo vse zdravnike,mikrobiologe in ostale strokovnjake, ki se prisvojem delu posredno ali neposredno srečujejo zokužbami z mikobakterijami, s tuberkulozo, ali ostalimimikobakterijskimi boleznimi, kakor tudi z bolezniminejasnega izvora kot je to kronova bolezen.Veselimo se srečanja z vami na Bledu!Organizacijski odbor ESM 2010Obiščite uradno spletno stran:http://www.klinika-golnik.si/ESM2010/Kontakt in informacije: ESM2010@klinika-golnik.si