iii. priloge oppn - Lex localis

OPPN ZA PUSP ZA BENCINSKI SERVIS VOKLO
Slika 6: SPRS, Usmeritve za razvoj energetskih sistemov
3 RAZVOJ KRAJINE
3.1. Prepoznavnost Slovenije z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine
3.1.1. Splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajnskih obmo�ij
Posebno pozornost se posve�a stikom naselij in odprte krajine. Dejavnike prepoznavnosti krajine je
treba upoštevati pri širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi dejavnosti v poselitvenih obmo�jih
na na�in, da se na obrobja mest in naselij praviloma ne umeš�a dejavnosti, ki s svojo obliko ali
velikostjo negativno vplivajo na prepoznavno podobo mest in drugih naselij v krajini.
Na obmo�jih, kjer bi zaraš�anje pomenilo izgubo velikega dela prepoznavnih kulturnih sestavin
krajine, se spodbuja kmetijsko in drugo primerno rabo, s pomo�jo katere se jih ohranja. Pri
združevanju kmetijskih zemljiš� v ve�je parcele se sledi osnovnim smerem prostora in poljske delitve.
3.1.2 . Zagotavljanje ohranjanja prepoznavnih zna�ilnosti na ravni posameznih krajinskih regij
V predalpskih krajinah se upošteva organizacijo prostora v gorskih in hribovitih obmo�jih, za katere je
zna�ilen »celek«, ranljivost podzemnih voda in strukturno vrednost avtohtone vegetacije na ravninskih
predelih.
3.2 Naravne kakovosti krajine
Naravne kakovosti slovenskega prostora predstavljajo prednost Slovenije v primerjavi z Evropo.
Naravne kakovosti ugodno vplivajo na stanje okolja v Sloveniji, na bivalne kakovosti ter so osnova za
ekološko naravnane dejavnosti na podeželju.
Naravne kakovosti so lastnost obmo�ij z veliko ohranjenostjo in raznolikostjo biotske raznovrstnosti,
obmo�ij s sklenjenimi gozdovi v naravni krajini, obmo�ij s kvalitetnimi vodnimi ekosistemi, obmo�ij
visokogorskega sveta, kjer je �lovekov vpliv na naravo najmanjši in obmo�ij z ohranjenimi naravnimi
procesi.
To so ekološko pomembna obmo�ja, posebna varstvena obmo�ja, naravne vrednote in druga
obmo�ja, kjer so izpolnjene take lastnosti.
Naravne kakovosti so zna�ilne zlasti za obmo�je Julijskih Alp, za Kamniško Savinjske Alpe in
Karavanke, Snežnik, Krim in Ko�evsko, Nanos in Trnovski gozd, pore�je Ljubljanice, So�e, Drave,
Mure, Kolpe, Dravinje in zgornji tok Save. Kot obmo�ja z naravnimi kakovostmi se štejejo tudi druga,
manjša, pretežno naravno ohranjena obmo�ja na celotnem obmo�ju Slovenije.
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. STRAN 6/7