Rezultati ocenjevanja so pokazali, da vozili izpolnjujeta zahteve, ki ...

Na zasedanju Nata in EAPC o preoblikovanju zavezništvaNa sedežu Nata je v četrtek, 8. junija,potekalo formalno zasedanje ministrov zaobrambo držav članic Nata in Evro-atlantskegapartnerskega sveta, ki se ga je udeležiltudi slovenski minister za obramboKarl Erjavec.Največ pozornosti so obrambni ministri namenilirazpravi o preoblikovanju zavezništva inrazmerah v mirovnih operacijah pod vodstvomNata, v katerih sodelujejo partnerske države.Obrambni ministri Nata so se popoldne sestalitudi v formatu Nato-Ukrajina. Na zasedanju odboraza obrambno načrtovanje so ministri potrdilinekatere pomembne strateške in planskedokumente, ki predstavljajo temelj ter smerniceza ustrezno transformacijo zavezniških zmogljivosti.Minister Erjavec je poudaril, da se borazprava o procesih transformacije nadaljevalana neformalnem septembrskem zasedanjuobrambnih ministrov v Portorožu. Slovenijapodpira direktive, ki so usmerjene k razvoju najpomembnejšihzmogljivosti zavezništva, je šedodal minister Erjavec. Končna odločitev bo verjetnosprejeta na vrhu Nata v Rigi. Na zasedanjuSevernoatlantskega sveta so ministri razpravljalio transformaciji Nata ter statusu in vlogi Natovihodzivnih sil (NRF). Minister Erjavec je poudarilpomen nadaljnjega razvoja NRF in podprl zamiselo Natovi pobudi Nato Training Initiative, kije aktualna za Bližnji vzhod. V razpravi o mirovnihoperacijah so ministri ob navzočnosti afganistanskegaobrambnega ministra Wardaka poudarilizavezanost k stabilizaciji razmer in razvoju demokratičnihustanov v tej državi. Strinjali so se, da jebil v Afganistanu dosežen napredek, kljub temu pasta nadaljnja navzočnost in podpora mednarodneskupnosti še nujni. Operacija Isafa se bo konec poletjarazširila na jug Afganistana, pri čemer bo trebaveč pozornosti nameniti odnosu z lokalnim prebivalstvomter okrepiti civilno-vojaško sodelovanjein javno diplomacijo. Pomembno bo tudi tesnejšesodelovanje z mednarodnimi in nevladnimi organizacijamiter sosednjimi državami. Nadaljevanjemirovne operacije Kforja je temelj za ohranjanjestabilnosti in varnosti na Kosovu. Nato podpira pri-zadevanja posebnega odposlanca ZN MarttijaAhtissaarija in kontaktne skupine za utrjevanjestabilnosti ter demokratičnih ustanov v pokrajiniin regiji. Minister Erjavec je dejal, da lahko ozmanjševanju Natovih sil v pokrajini razmišljamošele po določitvi končnega statusa in ureditvivarnostnih razmer. Slovenija bo leta 2007 v Kforza šest mesecev napotila motorizirani bataljon,zato se bo število pripadnikov SV z zdajšnjih 85povečalo na približno 600. Tako se bo delež sil,ki jih ima Slovenija v operacijah v podporo miru,povečal na nekaj več kot 11 odstotkov.V okviru zasedanja Evro-atlantskega partnerskegasveta so ministri razpravljali o sodelovanjupartnerskih držav v operacijah in o njihovihprispevkih v boju proti terorizmu.Foto: NatoS p re m l j a m oNatov odbor za pregled obrambe v SlovenijiDanes, 16. junija, bodo večdnevni obisk v Sloveniji končali predstavnikiNatovega odbora za pregled obrambe (Defence ReviewCommittee – DRC), ki jih je naša država sprejela kot prva od novihčlanic zavezništva. S člani DRC, ki ga vodi pomočnik generalnegasekretarja zveze Nato za obrambno politiko in načrtovanje John P.Colston, so se na MO pogovarjali obrambni minister Karl Erjavec,državni sekretar Franci Žnidaršič in načelnik GŠSV generalpodpolkovnikAlbin Gutman.Člani odbora med obiskom v 1. brigadi SVFoto: Bruno ToičMed obiskom v Sloveniji so si člani DRC ogledali nekatera poveljstva inenote SV, med drugim Poveljstvo sil, 1. brigado SV, 10. MOTB, PDRIU ter18. BRKBO, in spoznali nekatere druge zmogljivosti SV. Seznanili so se ssistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na Igu pa tudi zdejavnostmi Mednarodne ustanove – fundacije za razminiranje in pomočžrtvam min ITF. »Obisk DRC v Sloveniji je bil priložnost, da smo predstavilislovenski obrambni sistem, naše načrte na obrambnem področju in zmogljivosti.Predstavniki odbora so si ogledali, kaj se dogaja v SV, kako uresničujemocilje in obveznosti, ki smo jih dali Natu,« je povedal obrambni ministerErjavec. DRC se ukvarja predvsem z načrtovanjem vojaških zmogljivosti inpregledom obrambe za vsako članico posebej ter celotno zavezništvo. Pomembnejševsebine dela odbora so priprava političnih usmeritev, vključno zravnjo Natovih ambicij, cilji in sistemi obrambnega načrtovanja, cilji razvojasil ter mehanizmi nadzora in pregleda načrtovanega razvoja sil.»Vesel sem, da smo prišli in da imamo priložnost videti opravljeno delo vslovenskih oboroženih silah. Slovenija je resna članica Nata in uresničujezaveze, saj med drugim sodeluje v Natovih operacijah na Kosovu in v Afganistanu.Slovenska vojska razvija zmogljivosti, ki bodo sposobne odgovoritina izzive in tveganja današnjega časa,« je dejal pomočnik generalnega sekretarjazveze Nato za obrambno politiko in načrtovanje John P. Colston.MP/BTS LOV E N S K A VO J S K A 7

S p re m l j a m oObrambni minister Bosne inHercegovine na obisku v SlovenijiNa povabilo ministra za obrambo Karla Erjavca je v sredo, 14.junija, na uradni obisk v Slovenijo prišel minister za obramboBosne in Hercegovine Nikola Radovanović. Namen obiska jeizmenjava informacij in izkušenj s področja obrambne politikein obrambnih reform.Ministra sta se pogovarjala o sodelovanju v operacijah v podporo miru,o aktualnem dogajanja v Jugovzhodni Evropi ter o dvostranskem sodelovanjumed državama na obrambnem in vojaškem področju. MinisterErjavec je povedal, da je obrambni sporazum med državama usklajenin bo podlaga za programe sodelovanja med državama. Sporazum bostaministra podpisala do konca leta. »Interesi za skupno sodelovanjeso predvsem na področju profesionalizacije, saj bo BiH kmalu začela taproces, zato jih zanimajo naše izkušnje. Zanima jih tudi, kako je v Slovenijiurejena duhovna oskrba. Prav tako smo se dogovorili o sodelovanjuna področju izobraževanja za tuje jezike na Ajševici,« je dejal ministerErjavec. Minister Radovanović je povedal, da je za BiH pomembno sodelovanjes Slovenijo tudi zaradi članstva v EU in Natu. »Naše težave boljerazumete. Menimo, da je v interesu obeh držav, da bo naša prizadevanjaza vključitev v Nato in EU podprla tudi Slovenija«. Minister za obramboBosne in Hercegovine je obiskal tudi vojašnico v Pivki, kjer so mu predstavili45. oklepni bataljon Slovenske vojske.VŠJ/MPBombni tehniki končaliusposabljanjeV Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani je v torek, 6. junija, potekalakrajša slovesnost ob koncu tečaja za pridobitev naziva bombnitehnik. 11-tedensko usposabljanje, ki je potekalo pod vodstvom specialneenote policije generalne policijske uprave MNZ, je uspešno končalodvanajst pripadnikov policije, šest pripadnikov vojaške policije in pripadniklogistične baze Slovenske vojske. Namen tečaja je bil usposobitistrokovnjake za pravilno ravnanje z ubojnimi neeksplodiranimi sredstvi,izvajalci pa so bili iz policije, Slovenske vojske in civilnih struktur. Predtem tečajem so morali vsi kandidati uspešno končati šesttedenskousposabljanje za bombne operaterje, strokovnjake za odkrivanje eksplozivnihnaprav in njihovo prepoznavanje ter tečaj za pirotehnike.Slovesnosti sta se udeležila načelnik GŠSV generalpodpolkovnik AlbinGutman in poveljnik specialne enote policije mag. Feliks Krope.V SV delegacija Terezijanskevojaške akademije iz AvstrijeNa povabilo poveljnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje inusposabljanje brigadirja Jožefa Žunkoviča je v torek, 6. junija, na tridnevniobisk v SV prišel poveljnik Terezijanske vojaške akademije izAvstrije generalmajor Norbert Sinn z delegacijo. Pripadniki Slovenskevojske so visokemu gostu predstavili način izobraževanja in usposabljanjana Šoli za častnike, izmenjali so izkušnje o sistemu vojaškegaizobraževanja in usposabljanja v obeh vojskah, govorili pa so tudi odosedanjem in prihodnjem dvostranskem sodelovanju.V Vojašnici Franca RozmanaStaneta razstavljali paraplegikiV Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani sta EVOJ FRS in 25. VTPv sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pripravila likovno razstavo,ki je bila na ogled do sobote, 10. junija. Na razstavi so dela predstaviliZorica Razboršek, Dragica Sušenj, Irena Furlan, Vojko Gašperut, BrankoRupnik, Željko Vertelj, Benjamin Žnidaršič, Boris Šter, Jani Bevc, DamijanRogelj, Silvo Mehle, Jože Tomažič in Jože Vodušek. Na odprtju razstaveje poveljnik 25. VTP podpolkovnik Stanislav Sevljak Zvezi paraplegikovSlovenije in Borisu Šteru podelil zahvali za zgledno sodelovanje.Obisk odbora za nacionalnovarnost in obrambo LitveV okviru obiska v Republiki Sloveniji je delegacijo odbora za nacionalnovarnost in obrambo Republike Litve v torek, 6. junija, na Ministrstvu zaobrambo sprejel minister Karl Erjavec. Gostom je predstavil trenutne aktivnostina obrambnem področju. Po srečanju z ministrom Erjavcem jelitovsko delegacijo na GŠSV sprejel direktor štaba brigadir Alojz Šteiner.Pripadniki Slovenske vojske so gostom predstavili strukturo Slovenskevojske in potek njene transformacije v zavezništvo, govorili pa so tudi osodelovanju Slovenske vojske v operacijah v podporo miru.Češki kadetina usposabljanju v SlovenijiNa podlagi dvostranskega sodelovanja med Slovenijo in Češko so vSV organizirali enotedensko tradicionalno skupno usposabljanje pripadnikovSlovenske vojske in čeških oboroženih sil, ki se je končalo vnedeljo, 11. junija. Že dvanajsto leto zapored so bili na usposabljanju vSloveniji kadeti češke univerze obrambe iz Brna. Usposabljanje je tokratpotekalo na širšem območju Bohinjske Bele, udeležilo pa se ga je 29slušateljev Šole za častnike SV in 23 kadetov iz Češke. Pri izvedbi skupnegaprograma so sodelovali tudi pripadniki 132. gorskega bataljonain Gorske šole SV. Namen skupnega usposabljanja je bil, da udeleženciosvojijo temeljno znanje o bojevanju v gorskem svetu.8 S LOV E N S K A VO J S K A

Slovesna prisega Slovenski vojskiob reki HudsonV soboto, 27. maja, je na ameriški vojaški akademiji kopenske vojske West Pointblizu New Yorka diplomiral še en štipendist MO Jure Himelrajh. Na slovesnostije 861 diplomantom spregovoril ameriški predsednik George W. Bush,ki je ob podelitvi diplom vsakemu diplomantu osebno čestital. Po prireditvi, kisi jo je ogledalo več kot 5000 obiskovalcev, je Himelrajh v spominskem parkuob reki Hudson pod slovensko zastavo slovesno prisegel Slovenski vojskiin Republiki Sloveniji, nato pa mu je obrambni ataše v ZDA polkovnik AndrejLipar na uniformo slovesno pripel oznaki čina poročnika. Sklepne slovesnostise je udeležil tudi major Srečko Matovič iz pisarne obrambnega atašeja.SV na domžalskem Dnevu mladih 2006V domžalskem športnem parku je 26. in 27maja potekala prireditev Dan mladih 2006, kijo tradicionalno organizira Radio Hit. Že drugoleto zapored so na prireditvi sodelovali tudi predstavnikiUprave za obrambo Ljubljana, IzpostaveDomžale in oddelka za pridobivanje kadra,skupina za pridobivanje kadra Ljubljana in Kranjter pripadniki 10. motoriziranega bataljona in17. bataljona vojaške policije. Ob košarkarskem24-urnem maratonu in tekmovanju Martin Krpansi je veliko obiskovalcev z zanimanjem ogledalopredstavitev sodobne oborožitve in opreme Slovenskevojske, predvsem vozili valuk in hummerter policijski motor. Veliko vprašanj je bilo namenjenovojakom, ki so bili v Afganistanu. Obiskovalciso se lahko preizkusili v fizičnih sposobnostihali se oblekli v opremo bojevnika 21. stoletja.Najbolj jih je zanimala možnost prostovoljnegasluženja vojaškega roka. Zaradi velikega odzivaso se dogovorili, da bo predstavnik oddelka zapridobivanje kadra na radiu predstavil poklic vojakain odgovarjal na vprašanja poslušalcev.Hrvaški kolegi obiskali Poveljniško-štabno šoloPoveljniško-štabna šola je v četrtek, 1. junija,v okviru dvostranskega sodelovanja s Hrvaškogostila slušatelje in vodstvo Zapovjednostožerne škole Blago Zadro. Študijski obisk jebil namenjen seznanitvi hrvaške delegacije zvojaškim izobraževanjem in usposabljanjemv PDRIU, predvsem v oddelku za raziskavein simulacije (ORIS) ter PŠŠ. Poveljstvo sil jemed obiskom predstavilo načrtovani razvojSlovenske vojske in sodelovanje SV v medna-rodnih operacijah. Med predstavitvijo šolanjačastnikov hrvaške vojske v ZSŠ poveljnika ZSŠbrigadirja Zdravka Andabak se je pokazalo, dasta šolanje in struktura programov ZSŠ in PŠŠzelo podobna. Popoldne so si gostje ogledaliVojašnico Bohinjska Bela, kjer sta jih poveljnikaseznanila z usposabljanjem v Gorski šoli inz usposabljanjem prostovoljne rezerve v 132.gorskem bataljonu SV.NRDan odprtih vrat v Pivki45. oklepni bataljon SV vas vabi na danodprtih vrat, ki bo v soboto, 17. junija, od9. do 18. ure v Vojašnici Pivka.Na prireditvi si boste lahko ogledali predstavitevbojne tehnike enote, na vadišču obvojašnici pa se boste lahko peljali z oklepnimibojnimi vozili, in sicer tankom M-84 terBVP M 80A. Ogledali si boste lahko prostorevojašnice, predstavitev orožja airsoft, zbirkovojaških insignij in tehnični zbor sodobnegasilske opreme. Predstavili se bodo radioamaterjiin modelarji. Razstavljena bodo tudistara vojaška motorna vozila. Udeleženci sebodo lahko seznanili s poklici v SV in s postopkizaposlovanja ter izobraževanja.Vstop je prost, za parkiranje je poskrbljeno.Vljudno vabljeni.Češka veleposlanica vVojaškem muzeju SVVojaški muzej SV je v četrtek, 1. junija, obiskalaveleposlanica Češke Ivana Hlavsova.Načelnik Vojaškega muzeja SV podpolkovnikdr. Tomaž Kladnik ji je s sodelavcema predstavildelovanje in strukturo muzeja ter načrteza prihodnost. Veleposlanica je prenesla željočeškega vojaškega muzeja po navezavi stikovin sodelovanju z Vojaškim muzejem SV na področjuvojaške zgodovine. Dogovorili so se, dabodo uradne stike navezali leta 2007. Veleposlanicasi je ogledala stalno razstavo Vojna zaSlovenijo 1991 ter muzejske prostore in zbirke.Ob tej priložnosti so ji predstavili tudi metode intehnike dela z muzealijami v zbirkah Vojaškegamuzeja SV. Ugotovili so, da imamo Slovenciin Čehi veliko skupnega v vojaški zgodovini.S p re m l j a m oS LOV E N S K A VO J S K A 9

S p re m l j a m oPač zadnjikrat vam s tega kraja,slovo jemljoč, jaz govorim;srce mi bridka bol navdaja,beseda skoro mi zastajain Bog le ve, kako trpim!(Simon Gregorčič)Alešu v slovoŽivljenje in smrt hodita z roko v roki. Ne vemo, kdaj se bo prvo lo, kajti smrt je neizbežna spremljevalka človekovega življenja. Prinašakonča-bolečino in vedno pride prezgodaj. Za njo ostaja žalovanje, ki spremljabolečino izgube, ki je nenadomestljiva.Smrt tudi tebi Aleš ni prizanesla. Prišla je mnogo prezgodaj, prišla jenenapovedano in vzela sina, brata, vnuka, fanta … Vzela je človekana pragu življenja. Iztrgala te je iz naše sredine, ti pa si svoje sanje ovojaškem življenju komaj začel sanjati in uresničevati. Ostalo je zgoljveliko neizgovorjenih besed in neizpolnjenih dejanj, ostala je praznina.Praznina, ki je niti naše solze in trpljenje ne morejo zapolniti … Od nas siodšel sredi življenjskih načrtov. Bil si dober vojak, miren in prizadeven.Vodili sta te vestnost in predanost delu ter enoti, opazili smo tvojo željobiti vojak Slovenske vojske. Bili smo veseli tvojega zavedanja, da je domovinaena sama, kot so eni starši. Vzgojili so te v človeka, ki je kljubsvoji mladosti vedel, da je služba domovini čast, ki ni dana vsakomur.Ostali so spomini na to, kar si bil, in tvoje sanje o tem, kar si postajal.Tudi zato bo imelo naše delo smisel in cilj biti dober vojak, kar bi ti, Aleš,nedvomno postal.Tvoje bivanje med nami je končano, toda spomin nate bo v nas vednoživel.Pripadniki Centra za usposabljanje SVV spominSlavku Geriču(1948–2006)Slavko je služboval v Vojašnici Cerklje ob Krki kot pomočnik za motiviranjein informiranje, domoljubno vzgojo in celostno skrb za pripadnikeSlovenske vojske.Kakšen je človek, ki se je rodil v Prekmurju, šolal v Mariboru, službovalv Ljubljani, se poročil na Bizeljsko in nosil vojaško suknjo na meji medŠtajersko in Dolenjsko? Prekmursko širok, štajersko družaben, ljubljanskouraden, bizeljsko razigran in dolenjsko vesel? Pa še kanček umetniškezasanjanosti. Spomnim se Slavka v veseli družbi na Bizeljskempri Puhpinterjevih, v Vojašnici Cerklje ob Krki z načrti o spominski sobi,galeriji, druženju vojske z osnovnošolci in dijaki ter o sodelovanju z invalidipa tudi na vrtu med ženinim cvetjem in zbirko starega kmečkegaorodja in naprav. Življenje je bilo prekratko za vse načrte. Za Slavkomni ostal le spomin. Slavkova likovna galerija v Vojašnici Cerklje ob Krkiživi, spominska soba je urejena, spominska vojaška zbirka je popolna,otrokom in vsem okoliškim prebivalcem je vojašnica domač in ljubkraj, le njegova kmečka zbirka na Bizeljskem sameva. Ljubezen do delani dovolj. Ljubezen je življenje samo in Slavko je imel dar za to velikoljubezen. V globoki žalosti in s spoštovanjem se mu opravičujem zapovršnost pri sprejemanju njegove ljubezni. Vse, kar je mogel, je naredil.Prijatelji smo prevečkrat gledali le svoje načrte in hiteli mimo njega.Danes vem, da nam je Slavko zapustil pomembno sporočilo: vredno ježiveti za ljudi!Ostal bo v našem spominu.Marjan VešnarJanezu v slovoVeliko je besed, ki te opišejo, še več jedejanj, ki povedo, kakšen človek si bil.Od prvega dne, ko smo se spoznali, sibil del nas. Bil si pošten, marljiv in zanesljivv razmerah, ko smo to od tebe pričakovali.Spoštljiv do vseh, dober in vednopripravljen pomagati. Tvojo predanostšportu smo spodbujali. Občudovali smoiskrice v očeh, ko si nam zasanjan približevaltrenutke z gora in občutke, ki so te navdajali s srečo in zadovoljstvom.Ob tem v nas še toliko bolj odmeva vest, da te ni več. Bolečina in grenkobamočno zaživita ob resnici, da v trenutku, ko si nekoga najbolj potreboval,nas ni bilo ob tebi. Praznina, ki si jo pustil za seboj, ostaja zavečno v srcih sodelavcev, prav tako ti, tvoja energija in tvoj nasmeh.Sodelavci 18. BRKBOV spominMarku Ponjaviću(1985–2006)Pripadnice in pripadnike 10. MOTB je močno pretresla vest o prezgodnjiizgubi našega pripadnika, soborca in prijatelja Marka Ponjavića. Iznaše sredine je bil iztrgan, ko je komaj začel stopati po poti svoje samostojnosti.V Slovenski vojski se je zaposlil v začetku leta 2005. Z željo po novemznanju in avanturah se je zaposlil v protioklepnem vodu 10. MOTB. MarkoPonjavić je bil predan pripadnik SV. Ljudi v svoji okolici je znal s svojoneizmerno voljo do življenja vedno spraviti v dobro voljo. V kolektivu jezapustil vrzel, ki jo bomo težko zapolnili.Soborci 10. MOTB10 S LOV E N S K A VO J S K A

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aPreusposabljanje tankistovv mehaniziranceOd 22. maja do 9. junija je na osrednjem vadišču SV na Počkupotekalo terensko usposabljanje pripadnikov 74. oklepno-mehaniziranegabataljona (74. OKMB) iz Maribora, v sklopu kateregaso izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem mehaniziranegavoda v napadu na helikopterski desant. Med tritedenskim usposabljanjempripadnikov 74. OKMB so dosedanje tankovskeposadke urili v taktiki delovanja mehaniziranih enot in osnovnihpostopkih delovanja v operacijah v podporo miru, saj bo mehaniziranivod iz 74. OKMB v sestavi motorizirane čete 20. MOTBiz Celja novembra prvič napoten na šestmesečno nalogo namirovno misijo na Kosovo.Težišče preoblikovanja je tankovska četaV sklopu načrtovanega preoblikovanja 74. OKMB v motorizirani bataljon sopripadnike enote razdelili v dve skupini. Prva se ukvarja s pripravo tankovM55-S, ki jih SV umika v operativno rezervo, za premestitev na novo lokacijov Vojašnico Pivka in s konzervacijo, druga pa se že usposablja za opravljanjenovih namenskih nalog. »Pripadnike tankovske čete, ki je v prvi fazi preoblikovanja74. OKMB, smo prerazporedili v mehanizirano četo in jih v nekaj mesecihpreusposobili za delo z bojnimi vozili pehote BVP M-80. V okviru dopolnilnihusposabljanj za VED-e mehaniziranih enot smo voznike tankov preusposobiliza voznike BVP-jev, namerilce na tankih v namerilce na BVP-jih, vse drugečlane tankovskih posadk in vojake, ki smo jih v enoto dobili s prerazporeditvijoiz drugih enot 72. brigade SV, pa izurili za naloge strelcev v izkrcnih delihposadk na BVP-jih,« je pojasnil poveljnik 74. OKMB podpolkovnik Igor Cebek.Poveljniško-logistična četa 74. OKMB ostaja v prvi fazi preoblikovanja bataljonakadrovsko in formacijsko nespremenjena. Njene prednostne naloge sopriprava in izvedba konzervacije tankov M55-S, ki jih SV umika iz operativneuporabe, ter skrb za vzdrževanje obstoječih oborožitvenih sistemov v enoti.Novembra prvič na mirovno nalogo na KosovoMaja in junija so z mehanizirano četo, znotraj katere je težišče na mehaniziranemvodu, izvedli terenska oddelčna in vodna usposabljanja. Vrhunec je bilotritedensko terensko usposabljanje, na katerem so mehanizirane posadkeurili v taktiki delovanja mehaniziranih enot in v osnovnih postopkih delovanjav mirovnih operacijah. Ob koncu usposabljanja so izvedli tudi taktično vajo zbojnim streljanjem, na kateri so z okrepljenim mehaniziranim vodom z voziliBVP M-80 izvedli napad na helikopterski desant, ki so ga simulirali z baloni,napolnjenimi s helijem, ki so jih dvignili na določeno višino. Kot je razložil podpolkovnikCebek, so nekdanji tankisti na tej vaji prvič opravljali naloge posadkmehaniziranega voda v napadu. Od 19. junija, ko bodo mehanizirani vod začasnoprepodredili v 20. MOTB, bodo nadaljevali skupno usposabljanje zanamenske naloge, ki jih bo motorizirana četa opravljala v mirovni operacijiKforja na Kosovu. Naloge, ki jih bodo opravljali pripadniki mehaniziranegavoda v sestavi motorizirane čete iz 20. MOTB na Kosovu, obsegajo predvsemS LOV E N S K A VO J S K A 11

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aPodpolkovnikIgor CebekDesetnikDanijel ArihDesetnikŠtefan Mesaričvod. Ko bo popolnjen z dovolj pripadniki, bodo spet pripravili specialističnausposabljanja za pridobitev ustreznih mehaniziranih VED-ov. Popolnjevanjeenote z novimi pripadniki se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto. »S homogenostjoenote nimamo težav, vendar smo kljub temu vložili veliko naporov vnotranje obveščanje zaposlenih glede preoblikovanja enote in v psihološkepriprave ljudi na napotitvev na mednarodno mirovno misijo. Med pripadnikini takih, ki izrecno ne bi želeli oditi v operacijo, saj jih pripravljamo na to, dabodo mirovne misije del njihovih prihodnjih nalog,« je še pojasnil podpolkovnikCebek in dopolnil, da nameravajo večino pripadnikov, ki bodo sodelovalina Kosovu, poslati na šolanje na Šolo za podčastnike SV. Desetnik Štefan Mesarič,ki je bil pred štirimi meseci prerazporejen iz protioklepne čete SV v 74.OKMB in zdaj opravlja nalogo puškomitraljezca v izkrcnem delu posadke naBVP, je povedal, da zanj prehod ni bil preprost, saj se je moral navaditi na delovarovanje verskih objektov, patruljiranje po terenu, spremljanje konvojev in postavljanjepremičnih kontrolnih točk. Desetnik Danijel Arih, ki je kot namerilecna tanku M55-S delal v 74. OKMB tri leta in pol, zdaj pa opravlja dolžnostpoveljnika izkrcnega dela posadke na BVP M-80, je povedal, da se veseliskupnega usposabljanja s pripadniki 20. MOTB za nove namenske nalogena lahkih oklepnih vozilih valuk in hummer, čeprav tako kot večina fantov zelopogreša delo na tanku M55-S zaradi njegove zunanje zaščite, večjih bojnihzmogljivosti in večje ognjene moči.V Pivko prepeljali polovico tankov M55-SHkrati s premikom BVP M-80 iz mariborske vojašnice generala Maistra naPoček so v Vojašnico Pivka z vlakom prepeljali tudi polovico tankov M55-S,ki jih bodo pripadniki poveljniško-logistične čete 74. OKMB že ta mesec začelikonzervirati. Drugo polovico tankov bodo v pivško vojašnico prepeljali jeseni,s čimer naj bi v SV končali umik tankov M55-S v operativno rezervo. Vsa usposabljanjamehaniziranih posadk v 74. OKMB potekajo trenutno z vozili BVPM-80, ki jih bodo uporabljali do nabave novih pehotnih bojnih vozil 8 x 8. PodpolkovnikCebek je povedal, da ne pričakujejo večjih težav pri usposabljanjuz bojnimi vozili 8 x 8, in dodal, da želijo v enoti čim prej dobiti nova vozila, nakaterih bi se lahko začeli usposabljati. »Uporaba pehotnih bojnih vozil 8 x 8bo poenostavila delo v enoti, saj zdajšnja premestitev goseničarjev na terenpredstavlja veliko logistično in organizacijsko težavo,« je še poudaril podpolkovnikCebek.Konec leta dobili nove vojakePripadniki sedanje stalne sestave 74. OKMB predstavljajo jedro za oblikovanjenovega motoriziranega bataljona SV. Bolj intenzivno popolnjevanjebataljona se bo začelo konec leta. Načrt popolnjevanja predvideva, da bodokonec leta z novimi poklicnimi vojaki začeli popolnjevati drugi mehanizirani12 S LOV E N S K A VO J S K A

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j az oklepnimi bojnimi vozili, s katerimi doslej ni imelizkušenj. »Posadke so mešane, saj so v njih polegnas tudi tankisti, ki nam z izkušnjami in znanjemlahko pomagajo,« je še razložil desetnik Mesarič.1. januarja 2007 se bo 74. OKMB preimenoval vmotorizirani bataljon in prepodredil 1. brigadi SV.Struktura novega motoriziranega bataljona boenaka strukturi 10. in 20. MOTB, saj naj bi imel vsvoji sestavi tri motorizirane čete, minometno četoin poveljniško-logistično četo.Marko PišlarFoto: Bruno ToičTank-unit members have beenretrained for employment in amechanized unitFrom 22 May to 9 June, members of the Maribor-based74th Armoured Mechanized Battalionunderwent field training at the centraltraining-area of the Slovenian Armed Forcesat Poček. Within the context of the plannedtransformation of the 74th Armoured MechanizedBattalion into a motorized battalion,all the members of the tank company weretransferred to a mechanized company, andretrained within a few months for Military OccupationalSpecialties (MOS) of mechanizedunits and for working with the BVP M-80 infantryfighting-vehicles. The unit will use suchvehicles for training until new light 8x8 wheeledarmoured vehicles are delivered to theSlovenian Armed Forces (the acquisition processis underway). During the three weeksof training, the mechanized-company crewspracticed the operational tactics of mechanizedunits and basic procedures used inpeace-support operations: the mechanizedplatoon of the 74th Armoured MechanizedBattalion will be temporarily included in thecomposition of the 20th Motorized Battalion’smotorized company that will be deployed tothe KFOR peacekeeping mission in Kosovo inNovember. A half of the M55-S tanks, whichwill be stored as a part of the operational reserveof the SAF, were transported from theGeneral Maister barracks, Maribor, to thePivka barracks on the same trainset that carriedthe BVP M-80 infantry fighting-vehicles toPoček. Already this month, the mothballing ofthe tanks will begin.S LOV E N S K A VO J S K A 13

C i v i l n o - v o j a š ko s o d e l o v a n j eIzobraževanje za varnost in mirV okviru politoloških dnevov je v Portorožuv sredo, 31. maja, potekala okroglamiza z naslovom Izobraževanje za varnostin mir. »15. obletnica samostojnostije priložnost, da se vključeni v proceseizobraževanja in kadrovanja za potrebeustanov, ki se ukvarjajo z nacionalno inmednarodno varnostjo ter mirom, srečajona razpravi in spregovorijo o izkušnjah,sedanjih in prihodnjih potrebah,načrtih, težavah, dilemah in izzivih prizagotavljanju ustrezno izobraženegakadra za področje varnosti in miru patudi o seznanjanju javnosti z vsebinamivarnosti in miru. To je pomembno,ker obletnica sovpada z nekaterimipomembnimi mejniki na področju izobraževanja,kot so lanska 30. obletnicaštudija obramboslovja, 15. obletnicaustanovitve Šole za podčastnike kotzačetnice vojaškega šolstva v Slovenijiin prenova visokošolskih izobraževalnihprogramov po bolonjskih načelih,«sta zaposali predstojnica katedre zaobramboslovje na FDV Prof. dr. LjubicaJelušič in doc. dr. Maja Garb, ki sta vodiliokroglo mizo. Stališča, problematiko inizzive so z različnih vidikov predstaviliDrago Bitenc z MO, mag. Jasmina Glišićiz Beograjske šole za varnostne študije,doc. dr. Milan Jazbec z MZZ, brigadirmag. Alojz Jehart z GŠSV, Prof. dr. AntonŽabkar s FDV in dr. Vinko Vegič s FDV.Izobraževanje je naložbaDirektor direktorata za upravljanje človeških virovz MO Drago Bitenc je v uvodu poudaril, da funkcijain namen izobraževanja zahtevata poglobljenoraziskovanje. Treba je odgovoriti na vprašanji, kajsistem, torej MO, ki je sestavljeno iz civilnega inuniformiranega dela, potrebuje in kaj so njegovenaloge. »Naš izdelek so usposobljeni in opremljenipripadniki SV. Vojakom poveljujejo častnikiin podčastniki in to kar od njih zahtevamo, dajeodgovor na vprašanje, kakšen šolski sistem potrebujemo.Izobraževanje ni privilegij, je naložba.Ali potrebujemo profesionalno vojaško šolstvo,ali je sistem, ki ga imamo zdaj, dovolj dober, dapo splošni izobrazbi začnemo šolati tiste, ki želijoopravljati ta poklic? Ustanove z izkušnjami priizobraževanju na obrambnem področju imamo,toda splošno izobraževanje je šele izhodišče vposameznikovi karieri. Za pripadnike SV je strokovnoin funkcionalno usposabljanje bistveno.Zavedati se je treba, da so pripadniki vojsk ljudje,ki bodo lahko v določenem trenutku izpostavljenirazmeram, ki bodo odločale o življenju in smrti,zato se morajo uriti in naučiti stresnega obvladovanja.Vojak ni javni uslužbenec, saj izpostavljasvoje življenje za globalni mir.« Bitenc je poudariltudi, da je treba doseči, da bo pripadnik, ko se bopo koncu kariere v SV prijavil na razpise podjetijali ustanov, enakovredno konkuriral drugim prijavljenimiz civilnih struktur.Razvoj varnostnega sistema v SrbijiMag. Jasmina Glišić iz Centra za civilno-vojaškeodnose je predstavila to ustanovo in novo Beograjskošolo za varnostne študije, ki deluje v okvirutega centra. Center za civilno-vojaške odnoseje nevladno, neprofitno in neodvisno združenje, kije bilo ustanovljeno leta 1997 v Beogradu. Centerpromovira javno participacijo civilne družbe, edenod glavnih ciljev pa je povečanje javnega nadzoranad varnostnim sektorjem v Srbiji. Poleg tegaspodbuja nadaljnji razvoj varnostih študij, prispevak zagotavljanju človekovih pravic v oboroženihsilah, sodeluje z državnimi telesi, ki se ukvarjajo zvarnostno reformo, in podobno. Beograjska šolaza varnostne študije kot del Centra za civilno-vojaškeodnose deluje od januarja letos. Zaposlujemlade raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjemvarnosti. Mag. Jasmina Glišić je poudarila, da jepremalo civilnih strokovnjakov s tega področja.Ko bodo končali program, bodo nadaljevali delo vustanovah, ki so pomembne za varnostno področje,kot je na primer obrambno, notranje ali zunanjeministrstvo. Čeprav Šola za varnostne študijedeluje šele malo časa, naj bi pomembno vplivalana razvoj varnostnih študij in tudi varnostnegasistema v Srbiji.Usposabljanje diplomatov in častnikovje treba formaliziratiDoc. dr. Milan Jazbec z Ministrstva za zunanje zadeveje predaval na temo z naslovom Izobraževanjeza diplomacijo – znanje, poklic in dejavnost.Zagotavljanje varnosti je eden ključnih ciljev vsakedržave. Zunanja politika ter z njo diplomacijain vojska sodijo med temeljne instrumente za doseganjetega cilja. Za Slovenijo je pomembno, daso pripadniki diplomatske in vojaške organizacije14 S LOV E N S K A VO J S K A

usposobljeni ter poučeni o specifičnem poznavanjumednarodnih odnosov, izvajanju sodobnediplomacije in delovanju mednarodnih ustanov.Brez tega znanja bodo nove in majhne državetežko uspešno delovale v procesih mednarodnegasodelovanja in tekmovanja. Slovenija nimavzpostavljenega formalnega sistema izobraževanjaza takšno zahtevno strokovno delovanje. Toznanje je bilo do zdaj mogoče pridobiti na internihin zunanjih oblikah izobraževanja. »Procese jetreba formalizirati in pripraviti za stalno in ciljnousposabljanje visokih diplomatov ter častnikov zraznovrstnimi izkušnjami z različnih področij. Vospredju mora biti izobraževanje za poznavanjenačina delovanja in sistemov odločanja v OZN,Natu, EU in OVSE. K temu je treba dodati še znanjeo sodobni diplomaciji kot znanju, poklicu indejavnosti ter tako imenovane politične diplomateusposobiti v poznavanju varnostnih inobrambnih tem. Tako bi dobili ustrezno številodiplomatov in častnikov, ki bodo kot slovenskipredstavniki delovali v zahtevnih diplomatskihaktivnostih in mirovnih operacijah.«Za vojaško akademijo ni možnostiBrigadir mag. Alojz Jehart z GŠSV je govorilo šolanju častnikov in opozoril na temeljnedileme o vplivu sprememb na izobraževanjein usposabljanje. »Menim, da smo na začetkusprejeli primeren sistem častniškega,podčastniškega ter vojaškega izobraževanjain usposabljanja, toda programi se morajospreminjati in dopolnjevati. Ne vidimnobene možnosti, da bi imeli svojo vojaškoakademijo kot obliko začetnega škega izobraževanja in usposabljanja zavojavanjapodrejen tej strukturi. »Prepričan sem, da sosistemi izobraževanja po pridobitvi činov v svetuže jasno definirani in ustrezajo tudi potrebam SV.častniški in podčastniški kader,« je dejalbrigadir mag. Jehart. SV je kopensko naravnana,zato mora biti sistem izobraže-Na eni strani sistemi dajo in razširjajo splošnoznanje, na drugi pa omogočajo in zahtevajo odkompletne strukture, predvsem pa od podčastniškegain častniškega kadra, da se usposobi zaštabno delo in prevzem odgovornosti pri vodenjuenot. Toda treba je najti logični sistem za določanještevila častnikov, saj je vsaka prevelika širitevizobraževanja lahko škodljiva, prav tako je lahkoškodljivo preveliko zožanje možnosti za izobraževanjevodilnih častnikov.« Brigadir mag. Jehartje v nadaljevanju opozoril še na druge temeljnedileme o vplivu sprememb na izobraževanje inusposabljanje častnikov kopenske vojske. Pri razpravljavciho vojaških izobraževalnih sistemih neobstaja soglasje o tem, ali je nujno, da se ustanoveza izobraževanje in usposabljanje častnikovkopenske vojske odzovejo na morebitne spremembev bojevanju oziroma vojskovanju. Odprtoostaja tudi vprašanje, ali morajo biti ustanoveza izobraževanje in usposabljanje častnikov kopenskevojske oblikovane po zgledu univerzitetnihmodelov ali kot gonilna sila za spremembe.»Univerzitetni model je lahko temeljna struktura,ki zagotavlja ustrezno izobraževanje predvsemčastnikov, toda mora si z ustrezno usposobljenostjoza štabno delo in primerno socializacijoza vojaško okolje zagotoviti preživetje na bojišču.Izboljšati moramo vojaško izobraževanje in usposabljanje,da bi uspešno razvijali vodje, ki bodozmožni uporabiti pridobljenoznanje na različnih področjih. Programi solahko izraz naših potreb, ki pa jih je težko primernodefinirati, da dobimo častnika, ki bi bil sprejet vvseh družbenih okoljih, in celovito osebnost, ki jesposobna razmišljati in sprejemati odgovornostiv vseh pogojih. Ponuditi je treba tisto, kar je nujnoza ugled posameznika in ustanove ter preživetjev drugih okoljih.«Sistem vojaškega šolstva v SlovenijizaostajaProf. dr. Anton Žabkar in asist. dr. Uroš Svete stapripravila analizo šolanja vojaških profesionalcevmed Scilo tradicije in Karibdo posodobitve. V uvoduje dr. Žabkar predstavil vpliv vojaške doktrinena profesionalizacijo in opisal ključne dejavnike,ki so po razpadu strateškega bipolarnega sistemavplivali na opuščanje velikih obvezniškihvojsk in njihovo zamenjavo z majhnimi poklicnimivojskami, oboroženi s sodobnimi oborožitvenimisistemi in opremo, ter na širjenje Nata proti vzhodu.Danes 95 odstotkov spopadov sodi v kategorijospopadov znotraj države. Tem spremembamse prilagaja tudi vojaško šolstvo. Kot uspešenprimer prilagajanja vojaških šol zahtevam bolonjskegaprocesa, vojaški profesiji in novim vojaškimdoktrinam je dr. Žabkar predstavil šolanje za činporočnika na italijanski vojaški akademiji. »Predmetnikje glede na splošno izobrazbo v primerjaviz vojaško izobrazbo, vključno z usposabljanjem,razdeljen na pol. Tri četrtine procesa je izobraže-vanje, četrtina pa usposabljanje. V sistemu jaškega šolstva v Sloveniji ni upoštevanvotiste,ki se porabijo za izobraževanje, jeslednjih trikrat manj, torej prav nasprotnood šolstva v Evropi. Visoki častniki SV nepišejo o vojaškostrokovnih temah na znanstveniravni in se ne udeležujejo zunanjihsimpozijev, na katerih bi se legitimirali kotpredavatelji tako v tujini kot svoji državi.«sistem vrednotenja predmetov in nimane zunanje ne mednarodne evalvacije.Sistem nima kritične mase predavateljevz visokošolskimi nazivi. Če seštejemoure, ki se porabijo za usposabljanje, inKako varnost razume javnostDr. Vinko Vegič je predstavil izobraževanjeza varnost in mir z vidika stališč javnosti inpoudaril, da obstajajo zelo različni pristopi krazumevanju varnosti, poleg tega so se skozizgodovino zelo spreminjali. Danes je varnostrazumljena kot zelo kompleksen koncept, kiobsega ekonomske, družbene, okoljske in drugevidike. Izobraževanje za varnost in mir senanaša na zelo različne ciljne skupine, in sicerod vojske, policije do izobraževanja prebivalstvaprek splošnega izobraževanega sistema. Vsebineso različne, skupni imenovalec pa je predstavljanjetemeljih vrednot in norm demokratičnedružbe. V zadnjem desetletju in pol v Sloveniji v okviruraziskav javnega mnenja poteka raziskovanjestališč glede nacionalne varnosti. V raziskavah sekaže povečan občutek varnosti, vrste ogrožanjapa so povezane z notranjimi družbenimi in ekonomskimitežavami. Vojaške grožnje in terorizemza javnost niso zelo pomembni. Javnost vojskovidi kot institucijo, ki naj poleg tega, da brani državo,pomaga tudi v nesrečah, sodeluje v mirovnihoperacijah in se bori proti terorizmu, vse manj paje sprejemljivo, da naj vojska tudi vzgaja mladino vmiroljubnem duhu. Za zadeve nacionalne varnostiin vojske se najbolj zanimajo mladi.Valerija Šket JarmC i v i l n o - v o j a š ko s o d e l o v a n j eS LOV E N S K A VO J S K A 15

Sami oskrbeli95 odstotkov bolnikovI n te r v j uV sredo, 31. maja, je bil v Vojašnici Šentvid postroj pripadnikov inpripadnic sanitetne enote SV, ki se je po sedmih letih delovanja vzdravstveni postaji role 1 v vojaški bazi Butmir pri Sarajevu vrnilaiz mirovne operacije Euforja v Bosni in Hercegovini. V slovenskisanitetni enoti je v 13 kontingentih sodelovalo več kot 130 pripadnikoviz sanitetne službe SV in civilnih zdravstvenih ustanov.Poveljnik petih sanitetnih vodov SV major dr. Andrej Likar, spec.spl. med., iz vojaške zdravstvene enote (VZE) je dejal, da si jesanitetna služba SV s svojim strokovnim delom pridobila velikmednarodni ugled in dragocene izkušnje, ki jih bo lahko uporabilatudi pri delu na Kosovu, kamor ta mesec skupaj s pripadnikitransportne četa SV odhaja manjša ekipa sanitetne službe SV,ki bo skrbela za zdravje slovenskih vojakov.Kako je organiziran sistem sanitetne oskrbe na operaciji v BiH?Organizacija zdravstvenega varstva se deli na role 1, kar pomeni primarnozdravstveno oskrbo na bataljonski ravni, in role 2, ki obsega oskrbo težjihpoškodb in zahtevnejše specialistične preglede na brigadni ravni. Sanitetnaenota SV je zagotavljala oskrbo na ravni role 1, za podporo na ravni role 2 paje bila zadolžena nemška bolnišnica v Rajlovcu, ki je bila od naše baze oddaljenapribližno deset kilometrov. Z razširitvijo osnovne zdravstvene oskrbes preventivno medicino, osnovnimi laboratorijskimi preiskavami ter sanitarnimipregledi kuhinjskega in strežnega osebja v bazi je naša enota doseglastandard role 1+.Katere so bile vaše glavne naloge?Sanitetna enota SV je skrbela za splošno in nujno zdravstveno pomoč pri-padnikom poveljstva Euforja in Nata. Oskrbovali smo približno tisoč pripadnikovpoveljstva iz 34 držav in lokalne prebivalce, ki so zaposleni v bazi. Vokviru preventivnega zdravstvenega varstva smo opravljali preventivne pregledepripadnikov Euforja in lokalnih prebivalcev, zaposlenih v kuhinjah terlokalih v bazi. Skrbeli smo za vakcinacijo proti različnim boleznim, kot sohepatitis, meningitis, tetanus, gripa, obolelost zaradi antraksa itn. Pripravljalismo predloge ukrepov za izboljšanje higienskega stanja in protiepidemijskihukrepov v primeru pojava nalezljivih bolezni. V okviru splošne innujne medicinske pomoči smo skrbeli za zdravljenje običajnih bolezniin poškodb, opravljali manjše kirurške posege in laboratorijskeanalize, h katerim sodijo osnovna krvna slika, urinske analize,hitri testi za sladkor, nosečnost, droge, ugotavljanjenalezljivih bolezni, gripe, klamidije, streptokokovin pnevmokokov. Na podlagi opravljenih diagnozsmo bolnike s težjimi boleznimi in poškodbaminapotili na nadaljnje specialistične preglede inhospitalizacijo v nemški role 2 v Rajlovac alicivilno bolnišnico v Koševo. Naša naloga jebila tudi usposabljanje pripadnikov Euforjaiz prve medicinske pomoči, preskrba s sanitetnimmaterialom in zdravili ter medicinskaevakuacija (MEDEVAC). Zagotavljalismo tudi 24-urno dežurno službo v bazi. Da so nam dodelili tako odgovornonalogo, kot je bila skrb za zdravje poveljstva mednarodnih mirovnih sil, jeveliko priznanje za sanitetno službo SV. Zelo redko se namreč zgodi, da medicinskooskrbo poveljstva mirovnih sil zveze Nato opravlja država, ki takratše ni njena članica, temveč le partnerska država. Strokovna usposobljenostnaših pripadnikov je bila na zelo visoki ravni, kar so potrdili tudi tuji poveljniki,ki so nas obiskali v naši ambulanti in nas pohvalili ter izrazili veliko zadovoljstvonad strokovnostjo in vsestranskostjo naše enote.Koliko ljudi je sodelovalo v slovenskem role 1 od leta 1999?V tem času se je izmenjalo 13 kontingentov SV, v katerih je sodelovalo približno130 zdravnikov, medicinskih tehnikov in bolničarjev. V prvih štirih letihje na misiji sodelovalo tudi osebje iz slovenskih civilnih zdravstvenih ustanov,z mojim prihodom pa smo to prekinili. Od leta 2003 je tako v BiH sodelovalsanitetni vod SV, v katerem so bili izključno pripadniki sanitetne službe SV, insicer pripadniki, ki skrbijo za sanitetno oskrbo v bataljonih SV, in tisti, ki sozaposleni v VZE. Mislim, da mora sanitetni vod na operaciji v tujini delovatitudi kot vojaška enota skladno z vsemi dokumenti, povelji in predpisanimistandardnimi operativnimi postopki. Zelo pomembno je, da je poveljnik sanitetničastnik, česar se moramo v SV zavedati tudi pri naslednjih napotitvah,saj ima le ta vojaškostrokovno znanje, da lahko vodi sanitetno enoto vvojaški operaciji. Poveljujoči mora zelo dobro poznati vojaške standarde, kiurejajo medicinsko oskrbo, in izvedbene standardne operativne postopke, kiizhajajo iz povelj, ki jih izda matična država, ter povelj, ki jih prek glavnegazdravnika na operaciji določi poveljnik Euforja.Ali je kdaj primanjkovalo kadra?Sanitetni vod SV je bil po standardnih operativnih postopkih Sforja oziromaEuforja razdeljen na ekipi nujne in ekipi prve medicinske pomoči. Po forma-ciji je bilo v njem 13 ljudi, in sicer trije zdravnikispecialisti splošne medicine, štirje medicinskitehniki in šest bolničarjev. Ob tem bi rad poudaril,da enota ni bila nikoli popolnjenas tremi zdravniki, kot je bilo to določeno sformacijo, temveč je vsa leta delovala le zdvema zdravnikoma. Težav z zagotavljanjemkadra nismo imeli, razen pri zdravnikih, kar jebil razlog, da smo nekateri na misiji sodelovalivečkrat.Koliko zdravniških posegov steopravili v sedmih letih in kateriso bili najpogostejši?V tem obdobju smo imeliNadaljevanjena 21. strani16 S LOV E N S K A VO J S K A

O d re d b eZ DNE 26. 5. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza opriznanjih Slovenske vojske, šifra 960-00-3/02-5 z dne 18. 9. 2002PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v operacijah v podporomiru v mednarodnih silah naslednjimpripadnikom SIKON 12 KFOR:Evgen BRAČKO, Slovenske KonjiceAnton FENRIH, Slovenske KonjiceAleš KOLOŠA, MariborFranko SULJKANOVIĆ, Nova GoricaBoris ŠALAMIJA, Ptuj3215.GeneralmajorLadislav LIPIČNAČELNIKUKAZ ŠIFRA 094-1/2006-70NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 26. 5. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza opriznanjih Slovenske vojske, šifra 960-00-3/02-5 z dne 18. 9. 2002PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v operacijah v podporomiru v mednarodnih silah naslednjimpripadnikom SIKON 12 KFOR:Denis BALAŽIC, Murska SobotaBranko BRAČIČ, MariborEvgen BRAČKO, Slovenske KonjiceSilvo COLOMBO, Murska SobotaJanko ČONTALA, Murska SobotaTadej ČREŠNIK, DravogradMatjaž DOBAJ, PtujAnton FENRIH, Slovenske KonjiceFranc GOLENAČ, Slovenske KonjicePeter GOLEŽ, MariborGregor GRAČNAR, Slovenske KonjiceAntiša GRGANTOV, LjubljanaMitja HORN, Murska SobotaKatja IVANČIČ, Murska SobotaJurij JAN, MariborDavid JODL, Slovenska BistricaMarjeta KALIŠNIK, DravogradTomaž KLEMENČIČ, Murska SobotaAleš KOLOŠA, MariborKlemen KOTNIK, Slovenj GradecJernej KRAJNC, MariborJure KREJAČ, MariborMiha KRESNIK, Slovenj GradecBoris LEBAR, PtujVojko LEVA, Slovenska BistricaDamjan LOVREC, Murska SobotaTeni LUSKOVEC, KranjMatej MAJCEN, MariborSaša MALIČ, Slovenske KonjiceLuka MITROVIĆ, VelenjeTomaž NOGRAŠEK, CeljeSuzana OZIMEK, Novo mestoDragomir PAVKOVIĆ, PostojnaRobert PERČIČ, CeljeFranci PLEVNIK, Slovenske KonjiceDavid POSRPNJAK, Slovenj GradecNina RAVNJAK, MariborAljoša ROMIH, CeljeBranko ROŠKARIČ, MariborFranko SULJKANOVIĆ, Nova GoricaBoris ŠALAMIJA, PtujDenis ŠIMAC, MariborRado TRETJAK, Slovenj GradecMitja TROP, PtujSabina VIDEČNIK, Novo mestoKatja VLAJ, VrhnikaSilvester VRTIČ, PtujIvan ZORE, TrbovljeBoris ŽUNKO, Maribor3216.GeneralmajorLadislav LIPIČNAČELNIKUKAZ ŠIFRA 094-1/2006-22POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 13. 3. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu zDirektivo o priznanjih Poveljstva sil Slovenskevojske, šifra 960-00-02/2004-131 z dne 7. 12. 2004PODELJUJEMpriznanje Poveljstva sil Slovenske vojske:srebrni meč Poveljstva sil:Alojz ŠTEINER, Murska SobotaKapitanRenato PETRIČPOVELJNIK3217.UKAZ ŠIFRA 094-1/2006-62POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 10. 4. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu zDirektivo o priznanjih Poveljstva sil Slovenskevojske, šifra 960-00-02/2004-131 z dne 7. 12. 2004PODELJUJEMpriznanje Poveljstva sil Slovenske vojske:bronasti meč Poveljstva sil:Ivan ALBREHT, KranjBojan BRECELJ, Ljubljana3218.KapitanRenato PETRIČPOVELJNIKODREDBA ŠIFRA 813-02-1/2005-19POVELJNIKA 10. MOT0RIZIRANEGABATALJONAZ DNE 1. 8. 2005Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1)ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnika:Žiga FRANJIČ, LjubljanaMartin LESKOVAR, Slovenska BistricaMatevž NOVAK, CeljeAndrej PAVLIHA, ČrnomeljJana PRIMČIČ, DomžaleAleš ŠTEBE, DomžaleIgor TRČEK, TolminZlatka TRSTENJAK, PtujDomen ZVER, Ljubljana2. v čin poddesetnika:Tadeja JARC, LjubljanaMira KOVAČIČ, Novo mestoUroš MARKUŠ, LjubljanaAndrej VIDMAR, Novo mestoLovro ZBAŠNIK, RibnicaMajorRobert GLAVAŠPOVELJNIK3219.POPRAVEKODREDBE ŠT. 813-02-1/02-6POVELJNIKA 17. BATALJONAVOJAŠKE POLICIJEZ DNE 8. 5. 2002Iz odredbe poveljnika 17. bataljona vojaškepolicije, št. 813-02-1/02-6 z dne8. 5. 2002 se črta Zdravko URAN.Šifra: 813-02-1/2005-21Datum: 29. 8. 20053220.MajorVojko ADAMIČPOVELJNIKODREDBA ŠIFRA 813-02-1/2005-20POVELJNIKA 10. MOTBZ DNE 14. 9. 2005Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1)ter 2. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št.99/02)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin poddesetnika:John ALLAKAJ, JeseniceKristijan DRAGOJEVIĆ, DomžaleEmil FERLIČ, MariborGregor HARNIK, VelenjeBlaž JELOVČAN, KranjMatjaž KOS, Slovenska BistricaJernej MODIC, PostojnaFranc PINTAR, TrbovljeIgor TEHOVNIK, Ljubljana3221.MajorRobert GLAVAŠPOVELJNIKUKAZ ŠIFRA 811-4/2006-1NAČELNIKA ODDELKA ZAPRIDOBIVANJE KADRAZ DNE 27. 1. 2006Na podlagi Pravilnika o priznanjih Ministrstvaza obrambo (Ur. list RS, št.41/95) in Ukaza o nošenju oznak inpriznanj Oddelka za pridobivanje kadra,šifra 960-00-03/03-54 z dne 17.18 S LOV E N S K A VO J S K A

9. 2003PODELJUJEMpriznanje Oddelka za pridobivanje kadra:bronasti znak Oddelka za pridobivanjekadra prejmeta:Tomaž JAMNIKARMitja KAMPUŠPolkovnikJože MAJCENOVIČNAČELNIK3222.UKAZ ŠIFRA 094-1/2006-1POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGADIVIZIONAZ DNE 30. 1. 2006Na podlagi Ukaza o priznanjih 430.mornariškega diviziona Slovenske vojske,šifra 960-00-1/2005-1 z dne 4. 1.2005PODELJUJEMpriznanja 430. mornariškega diviziona:1. malo zlato plaketo 430. MOD:Tiberio CHELLERI, KoperSlavko DEKLEVA, KoperMiroslav JUG, SežanaBoštjan KOSI, SežanaLjubomir MAHNIČ, Piran2. veliko plaketo 430. MOD zasodelovanje:Institut Jožef Stefan, Odsek za avtomatiko,biokibernetiko in robotiko, prof. dr.Igor B. MEKJAVIC3223.Kapitan fregateIvan ŽNIDARPOVELJNIKODREDBA ŠT. 811-3/2006-3POVELJNIKA 132. GORBZ DNE 29. 3. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 Zobr – UPB)ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05)SE POVIŠATAnaslednja pripadnika stalne sestave:v čin poddesetnika:Matjaž HVASTI, KranjŽiga KALAJŽIČ, Jesenice3224.MajorBorut CESARPOVELJNIKODREDBA ŠT. 811-1/2006-6NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKEZ DNE 3. 4. 2006Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –ZObr-UPB1) in 4. člena Uredbe o činihin poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02)SE POVIŠAJOnaslednji kandidati 21. generacije Šoleza podčastnike, ki so uspešno zaključili1. fazo programa osnovnega vojaškegaizobraževanja in usposabljanja kandidatovza podčastnike stalne sestavev čin naddesetnika:Damjan BENKOVIČ, DomžaleMarjeta BREŽNIK, CeljeMojca CELCER, MariborSimon CERK, VrhnikaBoris ČELOFIGA, MariborMatevž ČERENAK, Slovenske KonjiceDamjan DRAGAR, KrškoMarjan FERLIN, TrbovljeSilvo FRLIN, LjubljanaAlbin FLORJANČIČ, Novo mestoŽiga FRANJIČ, LjubljanaDanilo GANC, KrškoPrimož GORJUP, Slovenska BistricaDejan GRABROVEC, LjubljanaMatjaž JAKŠA, LjubljanaDušan JELENKO, Slovenj GradecDavid JERINA, VrhnikaBožidar JURCA, VrhnikaMiran KAPUN, Slovenska BistricaMatjaž KEBER, KrškoDominik KOREN, Murska SobotaGorazd KRANJC, KrškoAleš KRIŽMAN, LjubljanaBlaž LANGUS, KranjSebastjan LIPOVŠEK, TrbovljeValerija LOVREC, PtujAndrej LOŽAR, VrhnikaMihovil LOŽAR, DomžaleMateja MENCIGAR, Murska SobotaDenis MOHORIČ, KranjAndrej PAVLIHA, ČrnomeljAleš PERKO, KranjZdenko PERŠOLJA, Nova GoricaDušan PETAN, KrškoBoštjan PIRMAN, RibnicaAndrej PLANTAN, Novo mestoGrega PONIKVAR, Novo mestoSilvo POTOČAR, Novo mestoBenjamin PRELOG, KranjPeter PURG, PtujČopi PURKART, LjubljanaSrebrenko RAKOVIĆ, LjubljanaMitja RATEJ, VelenjeDavid RIHTARIČ, PtujMajda RIHTER, VelenjePrimož SKOČIR, Nova GoricaPeter SOJER, LjubljanaAlojz SUMER, MariborJaka ŠERBEC, LjubljanaKlemen ŠOŠTARIČ, PtujAleš ŠTEBE, DomžaleBoštjan ŠTURM, TolminMirko TINTOR, MariborIvan URBANČIČ, LjubljanaAndrej VINDIŠ, PtujIztok VIRJENT, DomžaleAlen VUČKO, RibnicaBorislav ZELINAC, LjubljanaJakec ŽBONTAR ŠKRABA, KoperPeter ŽELE, SežanaZlatko ŽMAVC, MariborAlen ŽRLIČ, KrškoPolkovnikSrečko LISJAKNAČELNIK3225.ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-11POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKAZ DNE 14. 4. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambiter 2. člena Uredbe o činih in povišanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02in 87/05)SE POVIŠATAnaslednja pripadnika stalne sestave:v čin poddesetnika:Vesna TOPLAK, VelenjeSašo ZUPANČIČ, Trbovlje3226.MajorBoris CIMPRIČPOVELJNIKUKAZ ŠIFRA 094-1/2006-5NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNEŠOLEZ DNE 14. 4. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95) in Ukaza načelnika Centravojaških šol o priznanjih, nagradah,darilih in promocijskem materialu Centravojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 zdne 26. 2. 2000PODELJUJEMpriznanja Poveljniško-štabne šoleslušateljem 10. generacije višjegaštabnega vojaškega izobraževanjain usposabljanja častnic in častnikovSlovenske vojske, ki so dosegli najboljšiučni uspeh1. zlati znak Poveljniško-štabne šoleprejme:Igor SKERBIŠ, Slovenska Bistrica2. srebrni znak Poveljniško-štabnešole prejme:Josip BOSTIČ, Brežice3. bronasti znak Poveljniško-štabnešole prejme:Zlatka KNEZ, LaškoPolkovnikStojan ZABUKOVECNAČELNIK3227.UKAZ ŠT. 094-1/2006-6NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNEŠOLEZ DNE 21. 4. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95) in Ukaza načelnika Centravojaških šol o priznanjih, nagradah,darilih in promocijskem materialu Centravojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 zdne 26. 2. 2000PODELJUJEMpriznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem12. generacije štabnega šolanjačastnic in častnikov Slovenske vojske,ki so dosegli najboljši učni uspeh1. zlati znak Poveljniško-štabne šoleprejme:Vlado TOMAŽIČ, Koper2. srebrni znak Poveljniško-štabnešole prejme:Andrej ŠIJANEC, Ptuj3. bronasti znak Poveljniško-štabnešole prejme:Marjan ZUPANČIČ, KranjPolkovnikStojan ZABUKOVECNAČELNIKO d re d b eS LOV E N S K A VO J S K A 19

O d re d b e3228.UKAZ ŠT. 094-1/2006-7POVELJNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 21. 4. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95) in Ukaza načelnika Centravojaških šol o priznanjih, nagradah,darilih in promocijskem materialu Centravojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 zdne 26. 2. 2000PODELJUJEMpriznanji za posebne zasluge ter večletnouspešno delo pri razvoju in delovanjuPoveljniško-štabne šole1. srebrno plaketo PŠŠ:Ljubica JELUŠIČ, FDV, Ljubljana2. bronasto plaketo PŠŠ:Andrej CESTNIK, JesenicePolkovnikStojan ZABUKOVECNAČELNIK3229.UKAZ ŠT. 094-1/2006-8POVELJNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 21. 4. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS,št. 41/95) in Ukaza načelnika Centravojaških šol o priznanjih, nagradah,darilih in promocijskem materialu Centravojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 zdne 26. 2. 2000PODELJUJEMpriznanje za strokovno pomoč in posebnoprizadeven pristop k izvedbi vojaškegaizobraževanja in usposabljanjaslušateljev Poveljniško-štabne šolebronasto plaketo PŠŠ:9. BZO, Cerklje ob KrkiPolkovnikStojan ZABUKOVECNAČELNIK3230.ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-5POVELJNIKA 20. MOTORIZIRANEGABATALJONAZ DNE 26. 4. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1)ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05 in 34/06)SE POVIŠAJOnaslednje pripadnice in pripadniki stalnesestave:1. v čin desetnika:Bojan BALAŽEK, Murska SobotaAndrej BARL, Slovenj GradecIstok GOMBOC, Murska SobotaMarko JUS, MariborBoštjan KOLMANČIČ, Murska SobotaAleš OMAN, PtujBoštjan POGOREVC, Slovenske KonjiceMatevž RIBIČ, MariborRobert VIDOVIČ, Maribor2. v čin poddesetnika:Davorin BEZJAK, MariborBorut GABROVEC, DravogradDenis GMAJNIČ, Slovenske KonjiceVera GOLE, KrškoBoris HICTALER, KrškoNatalija JAGER, MariborNatalija KLADNIK, VelenjeBarbara KLANČAR, Slovenska BistricaValentina KLEMENČIČ, DravogradMaja MLAKAR, PtujRudi NEUBAUER, Murska SobotaRenata OSRAJNIK, DravogradIgor PAUŠNER, Murska SobotaMitja POTOČNIK, Slovenske KonjiceAndrej PREŠIČEK, Slovenske KonjiceRobert RAJH, PtujDejan ROJKO, MariborBenjamin VUKALIČ, Ptuj3231.MajorIgor ISKRAČPOVELJNIKODREDBA ŠT. 811-2/2006-1POVELJNIKA 74. OKMB MARIBORZ DNE 5. 5. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – UPB) ter 2.,3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št.99/02, 87/05)SE POVIŠAJOnaslednji vojaki stalne sestave:1. v čin poddesetnika:Mitja CVETKO, MariborSaša DOKL, Murska SobotaMarija KERČMAR, PtujDanijel OBAL, Murska SobotaMatej RAVTER, MariborMatej ŠKOFIČ, PtujAlen VOGRINČIČ, Murska Sobota2. v čin desetnika:Danijel ARIH, Murska SobotaDrago BRAČIČ, MariborRobert HVALEC, MariborGregor JAVNIK, MariborGorazd KARNET, Murska SobotaZdenko KLANJŠČEK, MariborSilvo KOCUVAN, PtujMihael LIPOVEC, Murska SobotaDamijan MARIČ, Murska SobotaGregor MUHIČ, Murska SobotaTomaž MURKO, PtujAleš REPINA, MariborMario SUHIĆ, Murska SobotaAleš ŠTEFANEC, Murska SobotaBoris ŠENVETER, PtujBoštjan VEREŠ, Murska Sobota3. v čin naddesetnika:Bojan JAN, MariborPeter ŽVAJKAR, Maribor3232.MajorIgor CEBEKPOVELJNIKODREDBA ŠT. 811-3/2006-8POVELJNIKA 72. BRZ DNE 15. 5. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – UBP) ter 2. in3. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,87/05)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin poddesetnika:Tilen BRVAR, CeljeGregor MARIČ, DravogradMartin RAJHER, Slovenska Bistrica2. v čin desetnika:Kristjan RITUPER, Murska Sobota3233.PodpolkovnikFriderik ŠKAMLECPOVELJNIKNa podlagi 7. točke 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –UBP1), ter 9. in 10. člena Uredbe o činihin poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02 in 87/05) in Odredbe ministraza obrambo Republike Slovenije,št. 811-6/2006-2 z dne 14. 2. 2006 izdajamODREDBOO POVIŠANJU PODČASTNIKOVSTALNE SESTAVE1. v čin višjega vodnika:Edvin AJDAREVIĆ, LjubljanaPeter BAŠA, SežanaFranc CIZERL, PtujSimon KOSMAČ, TrbovljeRobert KUKOLJ, Murska SobotaBrigita MEDEOT, MariborMirko MEGLIČ, KranjUroš OVSENEK, KranjTone SVETINA, Slovenske KonjiceMarko ZORMAN, Jesenice2. v čin štabnega vodnika:Romana HABJANIČ, PtujViktorija HADNER, MariborStanko JURKOVIČ, OrmožMarko KOSI, Murska SobotaVesna MUHIČ, PostojnaIztok PROSEN, SežanaŠifra: 813-2/2006-10Datum: 15. 5. 20063234.PodpolkovnikFriderik ŠKAMLECPOVELJNIKNa podlagi 7. točke 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –UBP1), 9. in 10. člena Uredbe o činihin poviševanju v Slovenski vojski (Ur.list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) terOdredbe ministra za obrambo RepublikeSlovenije, št. 811-6/2006-2 z dne 14.2. 2006 izdajamODREDBOO POVIŠANJU PODČASTNIKA PPRSv čin višjega vodnika:Jakob MARUŠIČ, Nova GoricaŠifra: 811-5/2006-6Datum: 15. 5. 2006PodpolkovnikFriderik ŠKAMLECPOVELJNIK2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Nadaljevanje s 16. stranipribližno 50.000 pregledov in 1000 urgentnih intervencij, s katerimi smo rešiliveliko življenj. Poleg tega smo opravili približno 4000 preventivnih pregledov,4000 laboratorijskih preiskav, 1000 ur usposabljanj iz prve medicinskepomoči, 1000 ur terenske sanitetne zagotovitve silam Sforja in Euforja ter2000 malih kirurških posegov. O našem uspešnem delu priča podatek, dasmo le pet odstotkov bolnikov napotili na nadaljnje zdravljenje v role 2, kar95 odstotkov vseh obolelih in poškodovanih pa smo oskrbeli sami v role 1+.Razlogi za tako visok odstotek ozdravljenih, ki je težko dosegljiv še v Sloveniji,so zelo razvita laboratorijska dejavnost, mali kirurški posegi, uvajanjehitrih testov za postavljanje diagnoz in urgentni odgovor. Pri svojem delusmo bili zelo uspešni, saj smo bili dobro organizirani, opremljeni in izurjeni,poznali pa smo tudi jezik, kar je še posebno pomembno, če delaš v večnacionalnemokolju, zato smo se lahko nemoteno sporazumevali s tujimi bolniki.Med delom smo organizirali tudi redna izobraževanja, ki so bila namenjenastrokovnemu izpopolnjevanju in medsebojni izmenjavi izkušenj.Omenili ste, da ste skrbeli tudi za zdravstveno varstvo Sarajevčanov, ki sodelali za potrebe pripadnikov mirovnih sil v bazi. Kakšno je stanje na področjuzdravstvenega varstva v tej državi?Zdravstvo je zelo neorganizirano in podkupljivo, sistem zdravstvenega zavarovanjapa deluje zelo slabo. Brezposelnost je velika in ekonomski standardljudi nizek. Večina zdravniških storitev se plačuje. Če kdo resno zboli,svojci obolelega običajno najamejo visoke kredite, da lahko plačajo stroškezdravstvenih storitev. Ko smo v sklopu preventivnih pregledov začeli pregledovatilokalno prebivalstvo, ki dela v bazi, smo pri njih odkrili veliko kroničnihobolenj, predvsem ščitnice, ki jih je bilo v primerjavi z drugimi boleznimi zeloveliko. Precej ljudi je tudi slabokrvnih, kar bi lahko bila posledica uporabestreliva z osiromašenim uranom. Veliko nevarnost predstavljajo maligna oziromarakava obolenja, ki smo jih opazili tudi pri pripadnikih mednarodnihmirovnih sil, ki so bili dalj časa izpostavljeni tej nevarnosti.Bili ste dejavni tudi na humanitarnem področju.V sodelovanju z zavodom za transfuzijo krvi smo v naši ambulanti organiziralikrvodajalske akcije, s katerimi smo zbrali veliko krvi. Vključili smo se tudiv nekatere druge humanitarne akcije. Višek zdravil in sanitetnega materiala,katerih rok uporabnosti je bil zelo kratek in bi pretekel, če bi jih vozili nazaj vSlovenijo, smo ob našem odhodu darovali zavodu za osebe z motnjami vrazvoju, v katerem je 400 oskrbovancev in ki deluje izključno od donacij.Sanitetna enota SV se pripravlja na napotitev na Kosovo, kjer SV povečujesvojo navzočnost.Julija bo s transportno četo SV na Kosovo odšla manjša ekipa pripadnikovsanitetne službe SV s sanitetnim vozilom za evakuacijo poškodovanih inobolelih. S poveljnikom angleške baze Slim Line, znotraj katere deluje slovenskinacionalni podporni element (NPE), in vodjo angleškega role 1+ smose dogovorili, da bodo naši pripadniki poleg zdravstvene podpore slovenskimvojakom opravljali tudi redno delo v njihovi zdravstveni postaji role 1+,v kateri bodo vključeni tudi v 24-urno dežurno službo. Ko bo SV na Kosovonapotila bataljon ali bataljonsko bojno skupino, bo treba sanitetno službona ravni splošne in nujne medicinske pomoči ustrezno kadrovsko okrepiti,saj je razdalja do role 2 osemkrat večja, kot je bila v BiH. Sanitetna enota SVnaj bi delovala znotraj italijanske baze Villagio Italia v Peći, ki je izdelana izzabojnikov, zato uporaba šotorskega sistema za role 1, ki ga imamo v SV,ne bi bila ustrezna. Nakup sanitetnih zabojnikov za šest mesecev bi bil zekonomskega vidika neracionalen. Najboljša rešitev je, da se z ustreznimsporazumom priključimo italijanskemu role 1, ki deluje v tej bazi, o čemersmo se z Italijani že dogovarjali. V okviru tega bi odprli ambulanto za zdravstvenopodporo slovenskega kontingenta, pripadniki sanitetne enote pa bibili vključeni tudi v 24-urno dežurno službo. Tako bi delovali v večnacionalnienoti, kar je pomembno predvsem z vidika doseganja večje interoperabilnosti.Za kakovostno oskrbo našega bataljona bi zadostovala sanitetna enotaSV z osmimi pripadniki in sanitetnima voziloma.Kako ocenjujete sistem organiziranosti sanitetne oskrbe na ravni role 1 vmirovnih operacijah in s čim imate težave?Obstoječa oblika organiziranosti ni več ustrezna. Do bataljonske ravni je namrečzdravstvena podpora nacionalna odgovornost, zato za organiziranostdela in opremljenost poskrbi posamezna država. To področje bo treba spremeniti,saj zdaj nastanejo velike razlike med njenimi članicami v organizacijidela in opremljenosti. Sanitetne enote bi se morale združevati in postati večnacionalne,pri čemer bo treba določiti najmanjši del opreme, ki bo združljiv,da bi enota lahko dosegla nujno raven interoperabilnosti.Marko PišlarFoto: Bruno Toič95 percent of patients were given all necessary medicalcare by Slovenian medical personnelOn Wednesday, 31 May, at the Šentvid barracks there was a line-upof the members of the Slovenian Armed Forces’ medical unit that afterseven years of service in the Role-1 medical facility in the militarybase Butmir near Sarajevo returned from the EUFOR peace-operation inBosnia and Herzegovina. More than 130 members of the SAF MedicalCorps and representatives of civilian medical institutions served in theSlovenian medical unit, in 13 contingents. The commander of the fivemedical platoons of the SAF, Major Dr. Andrej Likar, Specialist in GeneralMedicine, from the Military Medical Unit, points out that throughits medical work the SAF Medical Corps has gained great internationalreputation and precious experience, which it will be able to use also inits work in Kosovo, where next month – together with members of theSAF Transportation Company – a small team of the SAF Medical Corpswill go to look after the health of the Slovenian soldiers there.I n te r v j uS LOV E N S K A VO J S K A 21

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aEkipa SV na preizkušnjiLa Patrouille des Glaciers 2006Na vojaški vzdržljivostni preizkušnji LaPatrouille des Glaciers (PDG) v švicarskihAlpah, na kateri je treba čim hitrejepriti od Zermatta do Verbiera, je letoszmagala francosko-italijanska ekipa, vkateri so bili Stephane Brosse, PatrickBlanc in Guido Giacomelli. S časom6:18:48 so postavili nov rekord in zadobrih devet minut premagali najbližjezasledovalce. Ekipa Slovenske vojskepod vodstvom nadporočnika MiheKuharja je dosegla 116. mesto med484 ekipami, sodelovali pa so štabnivodnik Tomaž Perše, višji vodnik RajkoLotrič, desetnik Sebastjan Šilar in štabnivodnik Marko Pogorevc.O prvi poti na tekmovanje daljnega leta 1996 semnapisal tole: »Kombi požira dolge kilometre po italijanskiravnini, mi pa z nestrpnostjo pričakujemoprve gore na meji, da vidimo, kakšne razmere zatekmovanje bomo imeli.« Enaki občutki nas prevzemajotudi tokrat in po nekajurni vožnji smo obpogledu na gore nad Aosto srečni. Razmere soodlične, snega je dovolj.V vojašnici v Sionu smo imeli s člani drugih ekipprvi sestanek z vodjo pripravljalnega tabora polkovnikomLaubertom, nato pa smo se odpravili vgore nad Zermattom. Naš cilj je bilo prilagajanjena razmere na višini približno 3500 metrov inosvojitev kakega štiritisočaka. Idealne snežnerazmere, dobra fizična pripravljenost in trma sopoplačani, ko stopimo na vrh najvišje gore v Švici,4633 metrov visoke Difurspitze. V resnici na vrhstopijo Tomaž, Rajko in Sebastjan, z Mihom pa sezadovoljiva s staro frazo, da gora ni hotela, in seobrneva malo pod vrhom. Naslednje jutro takojodsmučamo po ledeniku proti dolini. Strmo pobočjepod kočo preseneti s poledenelim snegom,toda robniki smuči dobro držijo. Tu in tam poskočimočez skale in zdi se, da smo v petih minutahvaje postali pravi strokovnjaki, toda neprijetenpadec po skoku čez skalo me kmalu prepriča, daše nisem strokovnjak za skoke. Po ledeniku se odpravimoskozi ožino Mlin. Snega počasi zmanjkujein tik pod nami se že kažejo obronki Zermatta.Vrnemo se v vojašnico, utrujeni, toda veseli zaradiVojaška alpinista na najvišjem vrhu AljaskeDva člana alpinistične odprave SV, in sicer vrhunski alpinist Marko Prezelj ter setnik Matej Bizjak, sta v ponedeljek, 5. junija, osvojila 6195 metrov visok vrh Severnepodde-Amerike Denali oziroma Mount McKinley, kar je bil glavni cilj alpinistične odprave.Vrh sta poskusila osvojiti še dva člana odprave, vendar sta zaradi neugodnih vremenskih razmerobtičala približno 200 metrov pod vrhom, potem pa sta se varno vrnila v bazni tabor na višino4400 metrov. Pripadniki alpinistične odprave se ob primernih vremenskih razmerah javljajo preksatelitskega telefona dežurnemu v 132. GORB. Večina članov odprave je ob aklimatizacijskihvzponih že presegla 5000 metrov. Ena do dve navezi še nameravata opraviti plezalni vzpon poVzhodnem grebenu na vrh Denalija, vzpon čez Cassinov raz, ki je tehnično najbolj zahteven, pabo verjetno opravila ena naveza, kar je odvisno predvsem od počutja in vremenskih razmer. Članiodprave se bodo v Slovenijo vrnili 28. junija.Poročnica Klavdija Benet2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

uspešnega privajanja na tamkajšnje razmere. Naslednjega dne smo spet navišini približno 3000 metrov in vadimo vzpon s smučmi v navezi. Odlično namgre in tudi s smučanjem navzdol, pri čemer smo vsi trije navezani na eno vrv,nimamo težav. Le še dva dneva sta ostala do tekme, zato sledijo počitek, pitjein požiranje ogljikovih hidratov.Naslednji dan je tako kratek, da se niti ne zavemo, kako hitro mine in že je tudan D. Zjutraj pregledamo opremo in vse je pripravljeno za tekmovanje. Ležimona posteljah, ura bo kmalu deset zvečer. Čez nekaj trenutkov zaslišimopok pištole. Prve ekipe so startale. Tečemo na balkon. Izza Zermatta se vijekolona lučk, ki se premika proti vznožju Matterhorna. Nekaj časa smo tiho,nato počasi pripravimo zadnje dele opreme in malo po 23. uri se odpravimoproti startu.»Naj se postavimo naprej ali je bolje startati nekoliko počasneje in prihranitinekaj moči?« se sprašujemo. Ne, hranjenje moči ni taktika, ki si jo želimo. Prešineme misel prijatelja Srečka, ki mi je že dolgo tega povedal, kako se tekmuje.Ko tekmuješ za SV, startaš »do dile«, potem pa dodajaš do konca tekme.Razmišljanje prekine stisk rok in hip za tem pok pištole.Polnočni mir na uličicah Zermatta prekine topotanje nog približno 300 tekmovalcev,ki startajo skupaj z nami. Začetni tempo je nevzdržen. Kot da bi bilopred nami le deset in ne 100 kilometrov. Ne smemo kar tako izgubljati mest,zato sledimo prvim ekipam. Noč je mirna in le malo prši, ko sopihamo protiprvi kontrolni točki. Dirjamo v klanec in naenkrat se mi zazdi, da so prve ekipekrenile preveč desno. V soju čelne svetilke poleg sebe vidim Bolgara, ki ga poznamže s prejšnjih tekmovanj. Hitro ugotoviva, da moramo po drugi poti. Članinajinih ekip sledijo in kar ne morem verjeti, ko prispemo na točko, kjer na nogenatikamo smuči. Okoli nas sta le dve ekipi, o drugih nobene sledi. Krasno!Nadaljujemo po ledeniku proti točki, kjer je prva časovna omejitev. Rajc in Sebastjanse zdita neverjetno močna, ko s smučmi na nogah grizemo v prvopravo strmino. Čeprav je za nami že tisoč višinskih metrov vzpona, je njunodihanje enakomerno. »Spet bom trpel,« si rečem, ko spoznavam moč prijateljevv ekipi. Močna svetloba reflektorjev na kontrolni točki prekine moje razmišljanjein hip za tem se navežemo na vrv. Skupaj navezani se vzpenjamodo višine 3650 metrov, nato pa hitro navezani odsmučamo v dolino. Nočnosmučanje treh, navezanih na vrv, v soju čelnih svetilk je le za sladokusce.Padci so običajni in čeprav tekmuješ, se od časa do časa do solz nasmejišvragolijam nekaterih ekip.Za grebenom vzhodnih štiritisočakov se počasi dani, ko prismučamo na polovicotekme. Tu je edini kraj, kjer je cesta tako blizu, da je mogoča oskrba tekmovalcev.Drugje moraš imeti veliko ekipo pomočnikov, ki so se sposobni ssmučmi povzpeti na tri tisoč in več metrov visoke prelaze, da lahko pomagajoekipam. Tega si mi ne moremo privoščiti, zato moramo nositi osem kilogramovtežje nahrbtnike kot najboljše ekipe.Spet me odnaša v svet popolnosti. Še naprej dihamo kot nori proti naslednjemuprelazu. Tempo se je že davno upočasnil. Telo in mišice je mlečna kislinatako preplavila, da bolečin ne čutimo več, ko se po stopnicah, vklesanih vsneg, prebijamo do ozkega prehoda v grebenu. Hribovci takemu prehodupravimo škrbina. Spust na drugo stran gore je nekaj boljšega. Zaradi pomanjkanjasnega je organizator pritrdil približno 150 metrov dinamičnih vrvi, pokaterih se spuščamo skupaj z drugimi tekmovalci. Upam, da so varovališča,ki so jih napravili na začetku vrvi, dobra, saj nas bo sicer vseh sto na vrvi odneslov dolino.Smuka proti največjemu jezu v švicarskih Alpah je naporna. Zelo trd sneg,skoraj leden, v mlahavih mišicah nalaga dodatno kislino. Peče, peče! Kmalusmo na dolgi prečki, ki nas vodi proti naslednji kontrolni točki, od koder seje treba povzpeti le še tisoč višinskih metrov. Za teh pet kilometrov uporabimodrsalno tehniko, ki je hitrejša, toda zahteva še več moči. Na strminah nadnami opazimo gledalce, ki z zvonci bučno navijajo in tako pripomorejo, dase težke noge še premikajo v precej spodobnem tempu. Vzpon po približno600 stopnicah, izkopanih v sneg, pred njihovimi očmi je podoben prizoru izfilma Ben Hur.Z Rajcem sva v gneči na vrhu. Ne vidim Sebastjana, zato vprašam: »Kje jetamal?« »Takoj za nama je bil. Ne boj se, ta zver bo kmalu tu,« mi reče, ko nanoge pripenja smuči. Hip za tem opaziva Sebastjana, mu ponudiva pijačo inže smučamo. To gre pa res hitro. Saj ne vem, ali noge niso sposobne nadziratihitrosti ali pa res želimo priti na cilj tako hitro. Difuzna svetloba na grbinahoteži spust.V kotanji pod zadnjim 200-metrskim vzponom je veliko gledalcev. Le še nekajkorakov nas loči, da dosežemo zadnji vrh preizkušnje. Tomaž, ki je bil tokratv rezervi in pomočnik v ekipi, nas na vrhu čaka z napotki, kje naj smučamozadnjih 1500 metrov v dolino. To je približno toliko kot s Kredarice v Krmoali Vrata. Zato nam napotki Tomaža zelo koristijo. Ko po najkrajši možni potidrvimo po južnem spomladanskem snegu v dolino, se kar naenkrat pojavijotežave z desno nogo. Robnik zagrabi in sledi padec, podoben tistemu HermanaMaierja na olimpijskih igrah pred nekaj leti. Še nekaj zavojev do doline,potem pa po asfaltu skozi vas.Na tabli ob sebi opazimo napis, da je do cilja še kilometer. Za ogrado je vseveč gledalcev, ki nas bučno spodbujajo. V plastičnih turnosmučarskih čevljihtečemo, kolikor je mogoče hitro, toda ciljne črte ni in ni. Vsega imamo že dovolj,ko za ovinkom končno zagledamo cilj. Še nekaj korakov in konec je. Miha,šef ekipe, teče nasmejan proti nam in nam čestita: »To, fantje, bravo. Najboljšičas do zdaj ste dosegli!« Veselimo se z njim in Tomažem. Ne vem, česa smo zRajcem in Sebastjanom bolj veseli, rezultata ali da smo ponovno zmogli pritiv cilj.Marko PogorevcFoto: Rajko LotričA team of the Slovenian Armed Forces on the 2006 “LaPatrouille des Glaciers” ski-mountaineering raceThis year, the military ski-mountaineering endurance-test La Patrouilledes Glaciers (PDG) in the Swiss Alps, in which the participants haveto get as quickly as possible from Zermatt to Verbier, was won by theFrench-Italian team consisting of Stephane Brosse, Patrick Blanc, andGuido Giacomelli. With a time of 6 hours 18 minutes and 48 seconds,they were more than nine minutes faster than the second-place team,and set a new record. Among the 484 participating teams, the team ofthe Slovenian Armed Forces, led by First Lieutenant Miha Kuhar, took116th place; the other members of the team were Staff Sergeant TomažPerše, Master Sergeant Rajko Lotrič, Corporal Sebastjan Šilar, and StaffSergeant Marko Pogorevc.I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 23

Z a š č i ta i n re š e v a n j eDelegacija URSZR obiskala EstonijoGeneralni direktor URSZR Bojan Žmavc je bil od 4. do 6. junija zdelegacijo na uradnem obisku v Upravi za reševanje RepublikeEstonije. Slovensko delegacijo so seznanili s tamkajšnjo organiziranostjosistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,predstavili so ji organiziranost državne enote za hitro posredovanjeob naravnih ali drugih nesrečah ter najpomembnejšeustanove sistema. Generalna direktorja obeh ustanov sta govorilatudi o možnostih sodelovanja na tem področju.Estonska Uprava za reševanje je organ notranjega ministrstva, pristojen zapripravo zakonodajnih aktov, ocene ogroženosti ter načrtovanje zaščite, reševanjain pomoči, organizacijo in usklajevanje reševalnih služb ter sistemaopazovanja, obveščanja in alarmiranja, nadzor nad požarno varnostjo ter zaiskanje, odstranjevanje in uničenje neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS).V estonski reševalni službi delujejo estonska Uprava za reševanje s štirimi podrejenimiregijskimi reševalnimi centri in štirimi centri za obveščanje. Reševalneaktivnosti neposredno opravlja tudi center za eksplozivna ubojna sredstva,ki organizacijsko sodi k upravi. Večina operativnih enot zaščite, reševanja inpomoči je organizirana na županijski oziroma okrajni ravni, tako da estonskaUprava za reševanje administrativno-tehnično podpira operativne aktivnosti naterenu in ob večjih nesrečah, ki presegajo zmožnosti učinkovitega ukrepanja inobvladovanja županijske ravni, prevzame poveljniške in usklajevalne aktivnosti.Pod poveljstvom estonske Uprave za reševanje je organizirana le državnaenota za hitro posredovanje, ki se aktivira ob večjih nesrečah doma ali v tujini.Štirje reševalni centri, ki so v neposredni pristojnosti estonske Uprave za reševanje,delujejo po vsej državi. Opravljajo preventivne aktivnosti pred naravnimiin drugimi nesrečami, reševalne aktivnosti, nadzor nad požarno varnostjo terprevzamejo upravljanje ob naravnih in drugih nesrečah.Estonija je leta 2000 uvedla enotno evropsko telefonsko številko za klic v sili,torej številko 112, na katero se javi dežurni operater v centru za obveščanje,ki deluje štiriindvajset ur na dan. Centri za obveščanje združujejo aktiviranjeustrezne reševalne službe in službe nujne medicinske pomoči. Za druge socialnetežave državljanov ima center številko 1345, s čimer je razbremenjenaštevilka 112. Centri za obveščanje sprejemajo klice v sili, določajo obseg nesreče,aktivirajo ustrezne reševalne službe in usklajujejo nadaljnje aktivnostireševalnih služb.Estonski regijski center za obveščanje aktivira gasilsko in drugereševalne službe kot tudi reševalno službo nujne medicinske pomoči.Prikaz opreme estonske enote za hitro posredovanje, ki se aktivira obnaravni ali drugi nesreči v državi in zunaj njePoleg centrov za obveščanje deluje tudi center za eksplozivna ubojna sredstvas štirimi operativnimi skupinami, ki so v štirih regijskih reševalnih centrih. Glavnenaloge strokovnjakov operativnih skupin so odstranjevanje in uničevanjeNUS ter drugih eksplozivnih teles, ukrepanje ob sumu ali neposredni grožnji zbombo oziroma drugega eksplozivnega telesa ter varovanje pomembnih osebpred nevarnostmi že navedenih groženj.Izobraževanje in usposabljanje prihodnjih pripadnikov reševalnih služb potekana višji reševalni šoli znotraj akademije za nacionalno varnost, ki delujev okviru Ministrstva za notranje zadeve. Kandidati višje reševalne šole lahkopridobijo višjo izobrazbo za gasilskega inženirja, znanje za operaterja v centruza obveščanje oziroma izpopolnjujejo drugo specialistično znanje s tega področja.V državni enoti za hitro posredovanje je več modularno oblikovanih reševalnihskupin, ki lahko opravljajo različne aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči, polegtega pa jih lahko pošljejo v drugo državo v desetih do štiriindvajsetih urah.Enota je sodelovala že v več mednarodnih vajah zaščite in reševanja ter v 12mednarodnih reševalnih in humanitarnih operacijah po svetu.Generalna direktorja obeh ustanov sta kot morebitni področji sodelovanja opozorilana reševanje s pomočjo plezalne vrvne tehnike, dajanje reševalne in humanitarnepomoči državi, ki jo je prizadela naravna ali druga nesreča, pošiljanjedržavne enote za hitre intervencije v tujino, na področje (ne)eksplodiranihubojnih sredstev ter sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Generalnadirektorja sta se strinjala, da lahko sodelovanje poteka v okviru programa izmenjavestrokovnjakov Evropske unije.Gregor Volaj2 4 S LOV E N S K A VO J S K A

S t ro ko v n e te m eKongo –velika dežela velikih težav? (1. del)Država, ki se s svojimi 2,3 milijona kvadratnih kilometrovpovršine in 57 milijoni prebivalcev uvršča na 12.oziroma na 22. mesto med 194 državami sveta, senenehno srečuje tako z notranjimi težavami kot obmejnimispori s sosednjimi državami. Uradno najboljrevna afriška država, kjer BDP na prebivalca dosegakomaj 120 dolarjev in kjer je več kot milijon ljudi okuženihz virusom HIV oziroma naj bi jih v prihajajočihletih zaradi aidsa na leto umrlo okoli 100.000, samani sposobna rešiti notranjih težav (Šehić, 2005: 55).Razlogi zanje segajo daleč v zgodovino, bistvena dejavnikapa sta bila kolonializem in izkoriščanje tegaobmočja. Letošnje volitve naj bi bile prelomne, saj naj bi znjimi oblast po državnih udarih prevzela legalno izvoljenaoblast. Tako naj bi se tudi v DRK začelo obdobje miru,varnosti in vsaj postopnega gospodarskega razvoja.Prav zaradi teh razlogov so se tudi države v Evropioziroma članice EU pridružile prizadevanjem OZNin Afriške unije (AU) ter ponudile pomoč, predvsemz vidika varnosti, pri izvedbi volitevter oblikovanju na volitvah izvoljenihdržavnih struktur. Med njimi je tudiRepublika Slovenija.Predkolonializacijsko obdobje KongaČeprav se pisna zgodovina Konga začenja šele s prihodom evropskihkolonizatorjev Portugalcev na ozemlje osrednje Afrike ali kotline rekeKongo, sega zgodovina poselitve precej v zgodovino. Kljub temu so Portugalciv zapisih iz leta 1483 že predstavili to območje, kjer je centralizira-Demokratična republika Kongo (DRK),več kot tri desetletja znana pod imenomZaire, je kljub številnim prizadevanjemmednarodne skupnosti in regionalnihafriških organizacij ponovno na naslovnicahčasnikov kot najbolj potencialnosredišče nove državljanske vojne. Žezdaj poteka ena najbolj žalostnih zgodbsodobnega človeštva, saj vsako minutoumre prebivalec DRK.no oblast predstavljal kralj, ki je imel svojo prestolnicoM’banza Kongo nedaleč od današnje prestolniceKinshase. Kraljestvo Kongo ali država naroda Bakongaje bila že v 15. stoletju redko poseljena, urbanoprebivalstvo pa je predstavljalo približno 25 odstotkov,kar priča o kmetijskih presežkih in dobro razvitihtrgovskih poteh. Bistven dohodek kraljestva Kongo jebilo izkoriščanje bakra in njegova obdelava ter s todejavnostjo povezana dobro razvita obrt.Prihod Portugalcev na obalo Kraljestva Kongo jezaznamovalo pokristjanjevanje domačinov in hkratiposredno oblikovanje nadzora nad kraljevo dinastijov Kongu. Pokristjanjevali so misijonarji, ki so hkratiorganizirali in vodili sistem izobraževanja teropismenjevali prebivalce 1 . To je tudi razlog, da jedanes več kakor 70 odstotkov prebivalcev pripad-nikov krščanske vere, in sicer 50 odstotkov rimokatolikovter 20 odstotkov protestantov. Do prvih napetostimed Portugalsko in Kongom je prišlo že v 17. stoletju,ko se je portugalski guverner v Angoli s pomočjo lokalnihin podrejenih plemen v Kongu vmešal v vojno zadestabilizacijo centralne oblasti v Kongu. Zaradi boljšeoborožitve in obsežnega ozemlja, ki ga kraljevi vojskini uspelo nadzorovati, so bili Portugalci uspešni.Ko je bil v spopadih ubit kralj Konga, so se začelispopadi med posameznimi klani za prevlado, to paje vodilo v popolno razdrobljenost države in dolgotrajnodržavljansko vojno. Takšne razmere so izkoristili Portugalciin začeli izkoriščati naravno bogastvo, in sicerS LOV E N S K A VO J S K A 25

S t ro ko v n e te m ebaker ter zlato, poleg tega pa predvsem sužnje, katerihtrgovina se je ob koncu 17. stoletja zelo razširilain dosegala deportacije nekaj tisoč sužnjev nadan (Thornton, 1983: 89–104). V teh razmerah jebilo kraljestvo Konga ponovno obnovljeno, vendarnikoli več povsem avtonomno. Vladarji so bili prisiljeniv vazalski odnos predvsem do Portugalcev,hkrati pa se notranje razmere oziroma državljanskevojne še niso končale. Razlog je bila nemočvladarja, da bi obnovil oblast, kar so izkoriščalimočni posamezniki in se nenehno spopadali zaprestol. Na berlinski konferenci v letih 1884–1885je bila usoda kraljestva Konga dokončno določena.Ozemlje nekdanje države je bilo tudi formalnoin upravno razdeljeno med tri kolonizatorje, in sicerPortugalsko, tako imenovano Svobodno državoKongo ali Belgijo ter Francijo.nadzoru tega ozemlja, zato je bila Belgija kot sicermajhna evropska država najbolj primerna rešitev.Hkrati je Leopold II. vsem omenjenim državam ponudildvostransko sodelovanje, predvsem pa velikizkupiček za sorazmerno majhen vložek, če muomogočijo vodenje tega območja. Diplomatski pogovoriso bili nato tudi formalizirani leta 1884 namednarodni konferenci v Berlinu, kjer je bilo ozemljeosrednje Afrike razdeljeno med Francijo, ki jedobila območje današnjih držav Kongo-Brazavillein Centralnoafriške republike (666.000 kvadratnihkilometrov), Portugalsko, ki ji je pripadlo območjedanašnje Angole (909.000 kvadratnih kilometrov),in Svobodne države Kongo (2344.000 kvadratnihkilometrov) pod protektoratom belgijskega kraljaLeopolda II., ki tudi danes predstavlja DR Kongo.Leopold II. je tako postal vladar in celo lastnikozemlja (obstajale niso nikakršne ustavnopravneali druge zakonske norme za upravljanje tegaozemlja), ki je bilo 76-krat večje od Belgije in je imelopribližno 30 milijonov prebivalcev, ne da bi obiskalto območje. Leta 1885 je kralj Leopold II. tudidejansko postal kralj nove države, saj je belgijskiparlament sprejel zakon o personalni uniji Belgije sSvobodno državo Kongo, pri čemer je imel kralj popolnoavtonomijo pri vladanju, v zameno pa novoozemlje za Belgijo ni smelo predstavljati nikakršnegafinančnega bremena.Vendar se to kljub ostremu režimu Leopolda II. nizgodilo. Do leta 1900 Svobodna država Kongoni bila sposobna preživeti, zato je belgijski kraljpridobival denar v obliki posojil tudi iz državnegaproračuna. Takoj po prevzemu oblasti so sledilereorganizacije v Svobodni državi Kongo. Ozemljeje bilo razdeljeno na 14 upravnih distriktov, ki so sedelili na upravna območja in slednja na posameznesektorje (Lugan, 2003: 99–101). Tako centraliziranaoblast je bila dodatno utrjena z namestitvijoizključno Belgijcev in Evropejcev na vse upravne položaje.Ozemlje je bilo podržavljeno in razglašenoza svobodno ne glede na prejšnjo poselitev lokalnegaprebivalstva. Kralj Leopold II. je nato ozemljepo načelu srednjeveškega fevdalizma podeljeval vkoncesije od 10 do 15 let in dovoljeval izkoriščanjeKongo in kolonializemZaradi zelo težkih geografskih pogojevza življenje je potekalo raziskovanje območjareke Kongo in posledično ozemljanekdanjega kraljestva Konga počasi.Prav to ozemlje afriške celine je bilo zadnjevneseno na evropske zemljevide. RaziskovalcaLivingstone in Stanely sta posvojih potovanjih predstavila dokončnopodobo Konga kot zadnje še neizkoriščenoin nekolonizirano območje v Afriki.Predvsem Stanely je v Evropi predstavljalKongo kot veliko gospodarsko priložnostevropskih držav, vendar jih je bila večina zadržana.Območje je bilo negostoljubno, predvsem pa nibilo natančnih podatkov in dokazov o nahajališčihrudnega bogastva oziroma bi bilo treba vložiti zeloveliko denarja, da bi prinašalo koristi. Za belgijskegakralja Leopolda II., ki je vladal v ustavni monarhijiin ni imel dejanske oblasti, je bila to priložnostza kraljevino Belgijo. Bil je prepričan, da bi Belgijalahko s pomočjo izkoriščanja kolonialnega ozemljapostala bogata in predvsem pomembnejšadržava v Evropi in svetu. Belgijska vlada takšnimnačrtom ni bila naklonjena, zato se je kralj odločil,da bo oblikoval svojo kolonijo. Izbral si je ozemljeKonga. Leta 1876 je prav s tem namenom zaposlilraziskovalca Stanleyja pod pretvezo, da bo financiralgradnjo 1600 kilometrov dolge železniške progeod Atlantskega oceana v notranjost kongovskekotline. Stanely je s pomočjo pogajanj med posameznimiplemeni in nasilno kupoval zemljišča terpočasi oblikoval meje nove države v osrednji Afriki,katere lastnik je bil kralj.Ko so se tudi druge kolonialne sile začele zavedatipomena kongovske kotline, je kralj Leopold II. s pomočjodiplomacije uspešno sprl med seboj evropskevelesile, in sicer Nemčijo, Veliko Britanijo, Portugalskoter Francijo. Ni se jim uspelo dogovoriti otako zakupljenega ozemlja. Prebivalstvo Konga jebilo zasužnjeno, njim odvzeto ozemlje pa je bilonamenjeno izključno za plantaže in druge oblikeizkoriščanja (nenadzorovani poseki lesa).Sledila je lakota, saj si domačini niso mogli in smelipridelovati hrane zase. To še ni bilo dovolj. Kralj jenato oblikoval svojo 259.000 kvadratnih kilometrovveliko državo znotraj kolonije, njeni dohodki paniso bili del belgijskega proračuna, temveč so biliprihodki kralja. Dobički belgijskega kralja niso bilinikoli razkriti, je pa po nekaterih predvidevanjih vnekaj letih postal najbogatejši evropski vladar. TudiBelgija je bila deležna velikih dobičkov (Congo FreeState, 2006: 2-4).Izkoriščanje Konga je bilo tako obsežno in temeljito,da so se na to odzvale druge kolonialne velesile 2 .Režim belgijskega kralja je namreč povzročil pravodemografsko katastrofo. Nacionalizacijo zemlje inuničenje vasi ter entitet, ki se niso bile pripravljeneodpovedati svojemu življenjskemuokolju, lahko označimo kot genocidnadejanja. Avtorji navajajorazlične podatke pri številu ubitihin pohabljenih domačinov, vsi panavajajo od štiri do osem milijonovljudi. Milijone invalidov, ki so jih zaseboj pustili kazenski odredi, nihčene šteje več. Pritisk Velike Britanije jebil tako velik, da je bil režim LeopoldaII. leta 1908 preklican oziromada je vodenje kolonialnih posestiprevzel belgijski parlament – ozemlje Konga je bilotudi uradno anektirano kraljevini Belgiji (Hochschild2002, 97). Poudariti je treba, da se s tem izkoriščanjeni končalo. Kolonija belgijskega Kongaje postal edini primer v kolonialni zgodovini, pri kateremso bili vložki države lastnice v kolonijo, torejgradnja nujne infrastrukture in administrativnegaaparata, nižji od pridobljenih sredstev iz izkoriščanjakolonialnega ozemlja.Dekolonizacija Konga in nastanek ZairaKljub vzpostavitvi bolj preglednega sistema upravljanjaozemlja belgijskega Konga se stanje za domačineni bistveno spremenilo. Kolonijo je vodilkraljevi guverner, ki ga je neposredno nadziralbelgijski parlament, vendar so bili v upravnem aparatuizključno belci oziroma Belgijci. Prve reforme,ki so napovedovale postopno demokratizacijo, sobile uveljavljene po koncu druge svetovne vojne inso že napovedovale neizprosen boj za oblast medetničnimi skupinami v Kongu. Z zmanjšanim pritiskombelgijskih oblasti sta se v Kongu oblikovalidve, med seboj povsem nasprotujoči si opciji gledenadaljnje usode Konga. Prva se je zavzemalaza centralistično oblikovano in vodeno državo povzoru vodenja belgijskih oblasti, druga pa je pred-2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

videvala oblikovanje več manjših in etnično boljhomogenih držav na nekdanjem ozemlju Konga.Bistvo obeh konceptov je bilo v zagotavljanju nadzoranad naravnim bogastvom v Kongu, ki ni povsemenakomerno razporejeno.Ko je Belgija postala članica OZN in je ratificiralaUstanovno listino (73. člen UL OZN), se je moralaodpovedati koloniji – belgijskemu Kongu. Obe velesili,ZDA in SZ, sta začeli pritiskati na Belgijo, najse čim prej umakne z nekdanjega kolonialnegaozemlja. Leta 1955 je Belgija predstavila konceptumika oziroma izvedbe dekolonizacije, ki je predvideval30-letno prehodno obdobje. Po mnenjuBelgije je bilo to bistveno za oblikovanje upravnihin političnih elit, ki bi bile sposobne upravljati samostojnodržavo Kongo, vendar do tega ni prišlo.Deloma je razlog za to Belgija, saj je to pomeniloupravljanje Konga še 30 let, pri čemer bi bili s tempovezani veliki izdatki, prihodkov od kolonialnegaizkoriščanja pa ne bi bilo več. Hkrati se je oblikovalomočno etnično gibanje (ABAKO), ki je zahtevaločim hitrejši umik Belgije in začelo izvajati različnaprotestna gibanja (Pierre, 1979: 54–58).Do leta 1959 je to gibanje politično že obvladovalovečji, predvsem zahodni del takratne kolonije, zatose je belgijska administracija odločila za prepovednjegovega delovanja in obstoja. Hkrati je bilo leta1956 oblikovano Nacionalno gibanje za Kongo, kije zagovarjalo samostojnost, vendar obstoj ozemeljskonespremenjenega Konga. Gibanje je v trehletih preraslo v vodilno politično silo in se preoblikovalov samostojno politično stranko, ki je na prvihdemokratičnih volitvah v zdaj samostojni državiKongo zmagala na volitvah. Njen voditelj Lumumbaje postal prvi premier Konga.Kljub zmagi na volitvah se s takšnim načinomvodenja in organiziranja države niso strinjali prebivalcipokrajine Katanga, ki je bila in še danes kljubneprekinjenemu izkoriščanju velja za pokrajinoz največjimi zalogami bakra. Ta pokrajina je bilagospodarsko najbolj razvit del Konga, poleg tegapa so imeli večino rudnikov in industrije belci, ki seniso bili pripravljeni odpovedati svojim naložbam invelikemu dobičku. V povezavi z lokalnim prebivalstvomso oblikovali gibanje za samostojno Katangoter ga finančno in tudi vojaško podprli. Že ob prevzemuoblasti premiera Lumumbe je Katanga leta1960 razglasila samostojnost in začela postopkeza izstop iz Konga. V teh razmerah se je belgijskavlada odločila za takojšen umik iz Konga in državaz novim imenom Demokratična republika Kongo jepostala povsem samostojna 30. junija 1960. Takopremier Lumumbe kot predsednik republike Kasavubunista bila sposobna vzpostaviti nadzora naddržavo. Po razglasitvi neodvisnosti Katange se jeza takšen korak odločila tudi pokrajina Kasai (Gondola,2002: 136–142). Dodaten destabilizacijskidejavnik so bili številni plačanci, ki so jih najemalilastniki rudnikov za svojo zaščito in zaščito svojegapremoženja. Država je bila tik pred državljanskovojno, zato je posredovala mednarodna skupnost.VS OZN se je odločil in že leta 1960 v Kongo poslalmirovnike za preprečitev spopadov.Doc. dr. Vladimir PrebiličOpombe1Izobraževalni sistem v Kongu sta povsem nadzirala rimskokatoliškain protestantska cerkev, kar je omogočalo prenosmoralnih in vseh drugih vrednot v osrednji Afriki. Leta1948 so krščanski misijonarji nadzirali 99,6 odstotka izobraževalnegasistema v Kongu. Posledično so pospešenoizginjali domača kultura, jezik in izročilo (Belgian Congo,2006: 2).2Med neposrednim nadzorom kralja Leopolda II. so bilepostavljene visoke norme za pridobivanje kavčuka. Zaradirazličnih razlogov teh zahtev ni bilo mogoče izpolniti, zatoso se oblikovali kazenski odredi, sestavljeni iz nekdanjihbelgijskih vojakov in drugih plačancev ter avaturistov, ki sos silo silili domačine v še trše delo. Nagrada oziroma plačiločlanov kazenskih odredov je bilo odvisno od števila posekanihrok, ki jim jih je uspelo zbrati (Hochschild, 2002: 98).Viri:• Šehić, Denis (2006): Atlas Afrike. Dnevnik, Ljubljana, 55.• Hochschild, Adam (2002): King Leopold’s Ghost. HoughtonMiffin Co., Los Angeles, California.• Lugan, Bernard (2003): African Legacy: Solutions fora Community in Crisis, Carnot USA Books, New York,96–103.• Belgian Congo (2006): Wikipedia, the free encyclopedia,http://en.wikipedia.org/wiki/Belgian_Congo, 2. 5. 2006.• Thornton, John (1983): The Kingdom of Congo: Civil Warand Transition 1641–1718, University of Wisconsin Press,Chicago, Illinois.• Congo Free State (2006): Wikipedia, the free encyclopedia,http://en.wikipedia.org/wiki/Congo_Free_State, 2. 5.2006.• Gondola, Didier (2002): The History of Congo, GreenwoodPress, Westport.• Pierre, Joye (1979): Odnosi izmedju glavnih kapitalističkihzemalja i njihovih bivših kolonija: primer Zaira, Socializamu svetu, let. 3, št. 13, str. 52–62.Congo – a big countrywith big problems?In spite of the numerous efforts of the internationalcommunity and regional African organizations,the Democratic Republic of Congo(DRC), which for more than three decades wasknown under the name Zaire, appears againon newspaper front-pages as a potential epicentreof a new civil war. Already now, it is thescene of one of the saddest stories of modernmankind: every minute, an inhabitant of theDRC dies. In the first part of the article, the authordescribes the situation before, during andafter the colonisation – the period before 1960,when the UN Security Council decided to sendthe first peace-keeping troops to Congo.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 27

S t ro ko v n e te m eMirovniki in bojevniki namednarodnih mirovnih misijahVojakinje in vojaki na mirovnih misijahpredstavljajo predvsem ne-represivennaravo vojaške ustanove. Njihova nalogaje tudi zato zahtevna, tvegana, nevarna inpogosto javnosti premalo znana. Na enistrani zagotavljajo mir in umirjajo strastiv krhkem premirju, na drugi strani pa sovojaki, bojevniki, ki morajo sicer redkouporabiti tudi silo. Razmerje med tem,koliko jih javnost zaznava kot mirovnikeali bojevnike, je odvisna od narave mirovnemisije, ali je mirovna operacija zavzdrževanje miru, operacija za vzpostavitevmiru ali operacija za vpeljevanje miru.V prispevku bo pozornost usmerjena načloveški element, predvsem na nekaterepsihološke elemente mirovnega procesa.Vojakinje in vojaki pogosto skupaj scivilisti v taboru mirovne misije, še posebno,če je mirovna misija pod mandatomOZN, izvajajo demobilizacijo, razorožitevin reintegracijo vojakov v civilno življenje.Ti procesi v določenem obdob ju na vojnemali konfliktnem območju utrdijo inponekod tudi zagotovijo mir.2 8 S LOV E N S K A VO J S K ADružina in počutje vojakana mirovni misijiDružina in vojakovi najbližji odločilno vplivajo navojakovo počutje na misiji, so ugotovili kanadskipsihologi, ki so proučevali odnose med družinoin dobrim počutjem vojaka na misiji. Mirovnikovarazpetost med opazovanjem in posredovanjemsproža v njegovi osebnosti številne napetosti instis ke. Ko so mirovne misije osrednja naloga mnogihvojsk, se v svetu povečuje tudi število vojakov invojakinj, ki preživijo veliko časa zdoma in so ločeniod svojih družin. Družinske zadeve so predmetdiskusij, na katerih se vojaki pripravijo na misijo,ki pogosto vpliva na predčasni konec vojaške kariere.Nekateri vojaki po posvetu s psihologom, kije z njimi na misiji v skrajnih primerih globoke psihološkekrize v družini ali osebne stiske, prekinejomisijo in odidejo domov.Navedena kanadska študija je raziskala vpliv družinskihzadev na priprave vojakov na misijo. Raziskovalceje zanimalo počutje osebja v kanadskihoboroženih silah, katerih enote bodo poslane namirovno misijo. Družinske zadeve so povezane zrazsežnostjo dobrega počutja v družini. Družinskapodpora vojaku, ki gre na misijo ali pa že sodelujena njej, je ključna za njegovo dobro počutje. Rezultatiraziskave so med drugim pokazali nekaterepomembne simptome stresa pri posamezniku, kiizvirajo iz slabega počutja in slabe podpore družineob njegovi odločitvi za odhod na misijo. Prikanadskih vojakinjah in vojakih so se na eni odmisij kanadskih oboroženih sil pokazali simptomistresa, in sicer depresija, prevelika budnost, simptomianksioznosti ter psihosomatski simptomi.Anketirali so 165 pripadnikov in 12 pripadnic ter triposameznike, ki niso opredelili spola. V študiji se jepokazala velika stopnja povezanosti med zaznanimidružinskimi zadevami in stresnimi simptomi privojakinjah in vojakih. Posebej izstopa močna povezanostmed družinskimi zadevami in zaznano depresijopri vojakinjah in vojakih. (D. R. Mc Creary)V okviru Natove študije o psihološki podpori vojaškemuosebju je skupina za obrambne raziskaveprišla do zanimivih rezultatov tudi glede vplivadružine na vojaka, ki odhaja na mirovno misijo.Med vojaško vajo ali časovno omejeno vojaškodolžnostjo je vojaško osebje dalj časa ločeno odsvojih družin. To povzroča stres pri vse članih družine.Premestitev je fiziološko in psihološko stresnater uvaja rotirajočo spremembo. Takšne težave,povezane s stresom, postanejo še bolj zapletenepri vojakinjah in vojakih, ki živijo ločeno življenje inpo razvezi skrbijo za otroke. Pogovor vojaka z ženoali partnerico je odločilnega pomena in zmanjša

strahove ter negotovost glede vojakovega dobregapočutja na misiji. Vojaški psihologi imajo odločilnovlogo v psihološki pripravi vojaka na mirovnomisijo. Negotovost in druge strahove zmanjšajos pogovorom, med katerim jim vojak zaupa svojestrahove, negotovost, dvome in težave, ki jih imapred odhodom na misijo. Takšen pogovor ne moreodpraviti strahu in negotovosti pred odhodom,lahko pa ju bistveno zmanjša. Psihološke pripravene morejo odgovoriti na vprašanje, kako se bodovojaki vedli, če bodo na mirovni misiji sodelovali voboroženem spopadu. Visoko zaupanje nadrejenihv svoje vojake in vojakov v nadrejene povečakohezivnost v enoti in zmanjša tveganje gledebojnega stresa. Dober zaslužek na mirovni misijipogosto premaga strah pred odhodom in nevarnostjoranitve ali morebitne smrti vojaka na misiji.Boljši mesečni zaslužek je motivacija predvsem zamlade vojake, da se odločijo za odhod na mirovnomisijo. Vojaki na misiji ponavadi najbolj pogrešajodružino in svobodo. Partnerice vojakov opažajovečjo osamljenost, ko pričakujejo svoje može alifante, ki so na misiji. Opremljenost, usposobljenostin informacije lahko bistveno zmanjšajo negotovost,strah ter zaskrbljenost pri vojakih in njihovihdružinskih članih oziroma najbližjih.Med opazovanjem in posredovanjem –osebne stiske in napetosti vojaka namirovni misijiMirovne operacije spreminjajo svojo fiziognomijo,ki se kaže v njihovi večdimenzionalnosti, kompleksnostiter povečani nevarnosti za vojake. Spremembeglede mirovnih operacij so se najbolj pokazalemed zadnjo intervencijo v Afganistanu. PoAfganistanu opažamo zmanjšanje operacij OZNpo vsem svetu. Mirovne operacije so postale zelodrage in dolge. To vpliva na vlogo posameznika, kise je znašel v konfliktu, in na njegovo vedenje namisiji. Mirovne operacije delujejo tudi v anarhičnemali kriminalnem okolju, kar pomeni dodatnotveganje za vojaka v okolju, kjer je prišlo do spopada.Obenem se krepi vloga javnosti, ki vse boljnadzira delovanje vojakov na mirovnih operacijah.Mirovne operacije pod mandatom OZN izvajajooborožene sile OZN (modre čelade) in vojaškiopazovalci. Oborožene mirovne sile so instrumentnacionalne zunanje politike, so večnacionalne inhierarhično vojaško organizirane. Imajo dvojnopoveljstvo in nadzor, so samozadostne v veščinahter opremi, fleksibilne in delujejo na nevarnihobmočjih. Mirovniki skrbijo za svojo varnost invarnost drugih, oblikujejo zaupanje ter ustvarjajovarno in stabilno okolje, ki je nujno tudi za drugevojaške enote za izvajanje operacij. Mirovniki pravtako skrbijo za razdeljevanje humanitarne pomočiin tudi za demokratizacijo v deželi, kjer poteka mirovnamisija.Mirovniki na misiji zagotavljajo tudi informacijepredstavnikom OZN. S svojo navzočnostjo medljudmi povečujejo zaupanje in so zveza za nadaljnjidogovor. Opazujejo na posebnih opazovalnicah,zato so sami ustvarili besedno zvezo lookingand cooking. Stojijo na razmejitveni črti dveh straniv konfliktu, se pogajajo in opazujejo izolirana območja,preiskujejo incidente, potrjujejo sporazume,pomagajo pri prehodu meje in podobno.Vojaki in enote morajo biti sposobni za hitro napotitevna misijo kjerkoli v svetu. Mirovne operacije,predvsem tiste za vzdrževanje miru, predstavljajovelik izziv za socialno okolje, vsako vojaškoorganizacijo in njene vojake. Vojakinje in vojakimorajo pogosto opravljati svojo dolžnost v ekstremnihtemperaturnih razmerah in na hribovitemobmočju. Strah, nezadovoljstvo, zmedenost, naporin utrujenost imajo svojo ceno. Vojaške operacijelahko trajajo dan in noč, nekaj tednov ali mesecevin v okolju, kjer živi vojakom nenaklonjeno ali celosovražno prebivalstvo. Na območju operacije solahko nalezljive bolezni in epidemije. Od vojakovna mirovni misiji se pričakuje, da profesionalnovzdržijo fizične in psihološke zahteve nadrejenih.Človeška razsežnost je ena od glavnih omejitev,ki vpliva na vojakovo sposobnost, da opravi posameznoali skupinsko nalogo. Vojakove fiziološkein psihološke omejitve so najbolj občutljiv del sistemamirovnih operacij, še posebno pa operacij zavzdrževanje miru.Posebne pritiske doživljajo poveljniki enot na mirovnimisiji. Raziskavo z naslovom Pritiski, s katerimise srečuje poveljnik je opravil Inštitut za strateške inbojne študije iz Velike Britanije. Metoda je temeljilana raziskovanju anekdot in je obsegala sto poveljnikovbritanske vojske, ki so sodelovali v dveh spopadihv prvi zalivski vojni proti Iraku in v operacijiza podporo miru v BiH. Glavno vprašanje v študijije bilo, kako stres vpliva na kakovost sprejemanjaodločitev in osebne odnose med podrejenimi.Stresorji so povzročitelji stresa, stres pa je subjektivnifenomen. Simptomi stresa pri poveljnikihso primanjkljaj v zaznavanju, čustvena motnja,fizična bolezen in motnja vedenja. Cilj študije jebil ugotoviti število stresorjev, s katerimi se moraspoprijeti mladi poveljnik. Boljše razumevanje stresorjevpovzroča dvig strpnosti pri posameznikih dodrugih ter boljše razumevanje oblikovanja skupinein sodelovanja v njej. Vojaku je najteže na vojaškimisiji, če odide od doma brez podpore družine. Napočutje vojaka na mirovni misiji vpliva veliko dejavnikov,od bivalnih pogojev do odnosov med vojakiin nadrejenimi. Izkušeni vojaki in vojakinje zatrjujejo,da so največja nevarnost za vojaka na mirovnimisiji rutina, navajenost na določene postopke innaloge, vožnja po enakih cestah in srečevanje ljudi.Dnevna rutina povečuje tveganje za nevarnost,negotovost, strah in stres, kar pogosto vodi v depresijo.Od poveljnika mirovne misije je odvisno, alibo pravočasno zaznal, kdaj redne naloge postanejorutina, ki pomeni tveganje za zdravje in delovojakov. Njegova odločitev mora biti jasna. Prišelje čas za premor oziroma dopust, ki je učinkovitosredstvo za premagovanje negotovosti, osebnihstisk in napetosti vojaka na mirovni misiji.Dr. Beno ArnejčičLiteratura:• Donald R. Mc Creary, Megan M. Thompson, Luigi Pasto:Predeployment Family Concerns and Solder Well– being, The Canadian Journal of Police & Security Services,Defence Research and Development, Canada– Toronto, Toronto - Canada Volume I Issue 1, marec2003, 33–39).• Psychological Support for Military Personnel, Applicationof Psychological Support Techniques, panel 8 oonthe Defence Applications of Human and BiomedicalScience, Nato, Defence research Group.• Zapiski s predavanj, DDR tečaj, Kanada, Pearso Peacekeepincenter, Beno Arnejčič, junij 2004.• Glynis Breakwell and Keith Spacie: Presssures facingCommanders, The Strategic and Combat Studies Institute,The Occasional, number 29, UK, 1997.Peacemakers and warriors oninternational peace missionsThe soldiers on peace missions represent thenon-repressive aspect of the military. Theirtask is demanding, risky, dangerous andoften too little known by the public. On theone hand they guarantee peace and dampenpassions in fragile ceasefires, and on the otherhand they are soldiers, who must alsobe prepared to use force. To what extent thepublic perceives them as peacemakers andto what extent as warriors depends on the natureof the peace mission: is it peace-keeping,peace-enforcing, or peace-making? The articlefocuses on the human element, especiallyon some psychological characteristics of thepeace process.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 29

Leto 1991 – čas osamosvajanja,groženj in vojneN a š e ko re n i n ePrve dni junija 1991 se je s podpisom sporazumav Angoli končala 18-letna državljanska vojna. VEtiopiji so se razmere po daljši državljanski vojnipostopoma umirile in mednarodne humanitarneorganizacije so organizirale pomoč za približnosedem milijonov stradajočih državljanov.Vojska SZ je v okviru vojaškevaje in pri iskanju ubežnikov povzročilaincident, saj so v litovskem glavnemmestu Vilniusu neupravičenozasedli letališče, železniško postajoin druge pomembne točke okoliparlamenta. V Alžiriji so preložili volitve in razglasiliizredno stanje, ker je vojska s tanki zasedlastrateš ke točke, da bi preprečila hude proteste, dokaterih je prišlo med muslimanskimi fundamentalistiin varnostnimi silami. Na predsedniškihvolitvah v SZ je zmagal Boris Jelcin.Razmere v Jugoslaviji so se še naprej zaostrovalepredvsem na Hrvaškem, kjer je v več krajih prišlodo provokacij med srbskim in hrvaškim prebivalstvom,do aretacij posameznikov in demonstracijesile. V Makedoniji ter Bosni in Hercegovini sobile vedno pogostejše razprave o ureditvi novedržave ter položaju republik. V Sarajevu so se žešestič srečali vsi predsedniki republik, ki naj biJunija so potekale še zadnje priprave zaosamosvojitev. V današnjem prispevkupoleg nekaterih dogodkov po svetupredstavljamo prvo prisego slovenskihvojakov, ugrabitev letal TO in sestavekoordinacijskih podskupin v pokrajinah.dokončno uskladili pogoje glede prihodnjedržavne ureditve.V začetku junija je bila slovesnostob odprtju karavanškega predora, kije postal eden od pomembnih mednarodnihmejnih prehodov v Evropi.V slovenskem parlamentu so vsitrije zbori sprejeli še zadnje paketeosamosvojitvenih dokumentov.Predsednik stranke za enakopravnostobčanov Dragiša Marojevič jenapovedal protestno zborovanje vLjubljani in zagrozil, da bo za zaščitoprotestnikov prosil kar JA. Odborstaršev za vrnitev vojakov je zveznimorganom in JA poslal pismo, vPrva prisega, učni center na Igu, 2. junij 1991katerem jih je seznanil s svojimi javnimi pozivi zamirno reševanje sporov in varovanje zdravja terživljenj vojakov. Da bi osamosvojitev dočakali zvsemi državnimi simboli, je republiška ustavnakomisija podprla idejno rešitev glede nove zastavein državnega grba. Pošta Slovenije je zadan osamosvojitve pripravila priložnostno poštnoznamko z motivom skice slovenskega parlamenta,ki jo je že pred pol stoletja naredil arhitektPlečnik. Državno vodstvo je bilo aktivno tudi namednarodnem področju, saj je potekalo velikoobiskov v tujini in Sloveniji.Prva prisegaV obeh slovenskih učnih centrih, kjer je že 14 dnipotekalo vojaško usposabljanje prve generacijevojakov slovenske TO, so 2. junija 1991 organiziralislovesno prisego. Na Igu pri Ljubljani je priseglo150 vojakov in v dobro zaščitenem centruv Pekrah pri Mariboru 120 vojakov. Na obeh slovesnostihso govorili predsednik Kučan, ministerJanša in načelnik RŠTO Slapar. Minister Janšaje v svojem govoru med drugim poudaril, »da soslovenski fantje doslej v različnih zgodovinskihobdobjih prisegali različnimpostavam. Danes prvič prisegajoslovenski državi«. V obehcentrih je potekal tudi kulturniprogram, med katerim je bilpoudarjen pomen prve prisege.Za to priložnost je pesnikFoto: Matjaž Vrhunc3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Janez Menart napisal pesem Slovenska pomlad.Nato je sledila prisega: »Slovesno prisegam, dabom branil samostojnost, neodvisnost, svobodoin ozemeljsko celovitost moje domovine RepublikeSlovenije ter vestno in odgovorno izvrševalsvoje dolžnosti pri njeni obrambi.«Čez nekaj dni so center na Igu obiskali domačiin tuji novinarji, ki so se lahko seznanili z delomin življenjem prvih vojakov. Za poskusno vojaškousposabljanje v centru je bilo po zakonu predvidenihsedem mesecev z možnostjo skrajšanja.Za naslednje generacije se je predvidevalo trimesečnousposabljanje v centrih, preostali čas pa bise usposabljali v enotah TO po posameznih pokrajinah.Program je vseboval tri sklope, in sicervojaškostrokovne teme, splošno izobraževalneteme, ki so obsegale tudi domovinsko vzgojo, terdruge športne in družabne aktivnosti. Novinarjemso predstavili še oborožitev, bivalne prostore indnevni red. Seznanili so jih z možnostjo odhodovposameznikov domov ob vsakem tretjem koncutedna, z možnostjo obiskov, odhodov v mesto v civilnihoblekah in urejanja pričesk po želji vojakov.Ukradli letala TOKomisija za obrambo v slovenski skupščini je razpravljalao razmerah na obrambnem področju inostro obsodila vmešavanje JA v notranje zadeveSlovenije, še posebno pa dogodke v Mariboru. Vsporočilu za javnost so izjavili, da se je vojaški vrhv Beogradu očitno odločil, da z vsemi sredstvi, ssilo, nekompromisno in ne glede na žrtve samureja z zakoni določene pristojnosti in da zveznoustavo spoštuje le še JA, saj so vse druge republikeže sprejele (ali pa so imele v postopku) svojeustave oziroma spremembe. Ustavna kriza se jepoglobila tudi z neizvolitvijo novega predsednikapredsedstva SFRJ, ki je vojaškemu vrhu omogočalo,da prevzame poveljstvo nad vojsko.V začetku meseca je JA na Hrvaškem in v deluSlovenije načrtovala vojaško vajo Bedem 91. Prvedni so namenili aktivnostim štabnega dela in preigravanju,nato pa delu z enotami na terenu, pričemer je prišlo tudi do večjih premikov.21. junija dopoldne so piloti JA na Brniku ukradliin odpeljali deset letalkragulj, ki so bila last TOSlovenije. Letala so bilana letališču Brnik, kjer jebila tudi manjša enota JA,tako da so piloti letala odpeljalibrez težav. Načelnikštaba TO Slovenije JanezSlapar je v intervjuju zajavnost povedal, da so bilato letala, ki jih je JA že predleti pripeljala iz Tuzle in odstopilaSloveniji za oblikovanje izvidniške letalskeeskadrilje TO, v katero so bili vključeni, tako da sos temi letali leteli rezervni in športni piloti. Mnogiso si tako pridobili tudi pomembne izkušnje inure letenja, ki jih zaradi pomanjkanja sredstev všportnih letalskih klubih niso mogli opraviti.Obrambne aktivnostiJunija so potekale tudi intenzivne obrambne invarnostne priprave ter usklajevanja med TO, policijoin organi civilne obrambe. V tem času sopovsod po Sloveniji že bile mobilizirane nekatereenote TO, ki so bile na usposabljanju in hkrati vbojni pripravljenosti.Sredi meseca je republiško vodstvo sklicalo razširjenposvet s člani republiške koordinacijskeskupine in vodji podskupin v pokrajinah. Pregledaliso dotakratne priprave, ocenili aktualne obveščevalnepodatke in se dogovorili za nadaljnjenaloge.Ustanovljenih je bilo sedem koordinacijskih podskupin,ki so na ravni pokrajin usklajevale aktivnostivojaške, policijske in civilne obrambe. Vodjepodskupin so bili za Ljubljansko pokrajino MarjanStarc, za Dolenjsko Albin Gutman, za GorenjskoIvan Hočevar, za Južnoprimorsko Tone Žele, zaSevernoprimorsko Drago Vidrih, za VzhodnoštajerskoSilvo Komar in za Zahodnoštajersko mag.Viktor Krajnc.Proti koncu meseca so začele prihajati tudi dolgopričakovane posamezne pošiljke orožja, strelivain drugih vojaških sredstev, za katera je Republiškištab za TO takoj organiziral razdelitev po enotahTO v vseh pokrajinah.V zahodnoštajerski pokrajini smo tako kot vvseh drugih intenzivno usposabljali in opremljalienote TO za poznejšo uporabo. Z njimi smo zavarovaliželezniško križišče v Zidanem Mostu,pomembnejše objekte v okolici Celja in opravilipremike v bližino stražnic na avstrijski meji. Našimskladiščnikom je kljub ostrim varnostnimukrepom iz skladišč JA uspelo pripeljati tri kamioneintendantske opreme in med njo tudi nekajorožja, obveščevalci TO pa so številčno stanje naposameznih stražnicah med drugim ugotavljalitudi s pomočjo podatkov o prodaji kruha po pekarnahna Koroškem. Udeležba rezervistov TO navojaškem usposabljanju je bila 96,2 odstotka, vtem času pa smo delili tudi nove oznake TO, ki jihje množično izdelovalo podjetje Aurea. Stare činesmo sneli z ramen in jih nosili na levem prsnemžepu, dokler jih nismo zamenjali z novimi slovenskimiz lipovimi listi.Brigadir mag. Viktor Krajnc1991 – year of independence,threats, and warIn June 1991, the last preparations for theindependence of Slovenia were underway.Besides some world events, in the article theauthor presents the first oath of allegianceof Slovenian soldiers, the seizure of the TerritorialDefence’s airplanes by the YugoslavArmy, and the compositions of coordinationsubgroups in Slovenian regions.Revija Slovenska vojskav elektronski obliki nawww.mors.siN a š e ko re n i n e31

Š p o r t v v o j s k i14. memorialni tekBoštjana KekcaGorniki 132. gorskega bataljona z BohinjskeBele so konec maja organizirali že 14. memorialnitek Boštjana Kekca. Letos se je nastrelišču Mačkovec v bližini Bleda zbralo večkot 200 tekačic in tekačev iz kar 28 enot SV.Po skoraj 15 kilometrov dolgem teku ob SaviBohinjki in vznožju Jelovice je bila sklepnaslovesnost v Vojašnici Bohinjska Bela. Najboljšimtekmovalcem sta vdova BoštjanaZdenka Kekec in predstavnik PSSV polkovnikPlestenjak podelila priznanja, vsi sodelujočipa so dobili spominske majice.Rezultati:• stalna sestava moški do 35 let:1. Damjan Slapnik (11. BZV),2. David Rihtarič (17. BVP),3. Peter Sajevec (14. INŽB),• stalna sestava moški nad 35 let:1. Tadej Drobnič (17. BVP),2. Janko Pretnar (23. VTP),3. Stane Ferfila (GŠSV),• stalna sestava ženske do 35 let:1. Mojca Flerin (18. BRKBO),2. Petra Majdič (PDRIU – ŠE),3. Andreja Koblar (PDRIU – ŠE),• stalna sestava ženske nad 35 let:1. Darja Brinc (PDRIU),2. Mojca Lukan (16BNZP),3. Metka Srečnik (PP KRANJ) in MatejaNaglič (PDRIU – ŠE), delitev tretjegamesta.V ekipni razvrstitvi, pri čemer sta bili ločenikategoriji ženske in moški ne glede na starost,so bile pri ženskah prve pripadnice 18.BRKBO iz Kranja Galičič, Flerin in Šunta predekipo PDRIU – športna enota in 10. MOTB.Med moškimi je bila najhitrejša ekipa 17.BVP, in sicer Rihtarič, Drobnič ter Turšič, pred10. MOTB in 23. VTP iz Kranja.Tako prejemniki priznanj kot drugi tekmovalciso bili s tekmo zadovoljni, tako da lahkoprihodnje leto kljub letošnji odlični udeležbigorniki pričakujejo še več tekmovalcev.Boris BalekRobič dirkačez Ameriko za tretjo zaporedno zmagoEkstremni kolesar in pripadnik športne enoteJure Robič je 11. junija četrtič startal na 4900kilometrov dolgi ultramaratonski dirki čez Ameriko(Race Across Amerika –RAAM). Tudi letosvelja za favorita, saj je bil leta 2003 drugi innato dvakratni zaporedni zmagovalec. Če mubo uspelo zmagati, bi bil prvi kolesar v zgodovini,ki bi mu to uspelo trikrat zapored. Tokratnastopa v tako imenovani kategoriji solo enduro,v kateri morajo kolesarji med startom inciljem dirke 40 ur počivati.Še vedno ostaja stara kategorija, tako imenovanasolo tradicional, v kateri naj bi tekmovalciprevozili razdaljo v najkrajšem možnem času sčim manj spanja. Organizatorji želijo ukiniti tokategorijo, ker je bilo zaradi utrujenosti in neprespanostikolesarjev precej smrtnih žrtev. Vvsaki od solo kategorij nastopa 14 kolesarjev, vvseh kategorijah pa 180 kolesarjev in kolesark.Trasa dirke poteka čez 14 ameriških zveznihdržav, seštevek vseh vzponov pa je kar 34.000metrov. V Robičevi spremljevalni ekipi je osemljudi, od katerih so štirje pripadniki SV, vodi pajih Rajko Petek.Dirko lahko spremljate na spletni strani www.jurerobic.net, na kateri mu lahko napišete tudivzpodbudna sporočila.Samo človek semPred odhodom na RAAM je Robič predstavilknjigo Samo človek sem, v kateri je s pomočjošportnega novinarja Tomaža Kovšce opisalTekmovali so v odbojki na mivkiV sredo, 7. junija, je v Ankaranu potekalodrugo odprto prvenstvo v odbojki na mivki430. mornariškega diviziona SV.Na igriščih športnega parka svete Katerineje tekmovalo 12 ženskih in 23 moških ekip.Slovensko vojsko so predstavljale ekipe Poveljstvasil, 1. brigade, 72. brigade, Poveljstvaza podporo, 430. mornariškega diviziona, 11.bataljona za zveze, obveščevalno-izvidniškegabataljona, 9. bataljona zračne obrambe, 15.helikopterskega bataljona, PDRIU ter Centra zausposabljanje. Tekmovale so tudi ekipe policijskeuprave iz Kopra, gasilske brigade iz Koprain Televizije Sponka.Pri ženskah so bile najboljše ekipe policijskeuprave iz Kopra ter 72. in 1. brigade. Prva trisvojo pot na kolesarski olimp. Bralce seznanjaz bolečino, trpljenjem in odpovedovanjem, karje nujno za doseganje ekstremnih vrhunskihrezultatov, hkrati pa z njimi deli radost, zadovoljstvoin srečo, ki jih prinašajo izjemni rezultati.»Na dirkah se razgali vsa moja notranjost.Dobro, slabo, vse pride na dan. Moj um začnedelovati po svoje. To mi ni všeč, toda to je potdo zmage. In izzivi so mi pisani na kožo. Mojegorivo je želja po zmagi. Zmagujem zato, kerse kljub neznosni bolečini in smrtni utrujenostipreprosto nočem ustaviti.«VŠJ/BTmesta pri moških so dosegle ekipe enote zaspecialno delovanje znotraj obveščevalno-izvidniškegabataljona, gasilske brigade iz Koprain 9. bataljona zračne obrambe.3 2 S LOV E N S K A VO J S K A

Miltropa Cup 2006 letos v KranjuPoveljstvo za podporo SV je od 29. do 31.maja gostilo osem vojaških nogometnihreprezentanc, udeležencev prvenstvaMiltropa Cup 2006, tradicionalnega vojaškeganogometnega prvenstva garnizijsrednje- in vzhodnoevropskih glavnihmest. Letos je turnir gostila garnizija Ljubljaneoziroma Poveljstvo za podporo SV.Začetki prvenstva Miltropa Cup segajo v leto1996, ko so prva tekmovanja potekala na Dunaju,pozneje pa so jih organizirale garnizije Ljubljane,Dunaja, Bratislave, Budimpešte in Prage. Eden odpobudnikov zdaj že tradicionalnega turnirja je bilpokojni polkovnik Jože Prvinšek, v čigar spominso udeleženci tudi letos tekmovali za prehodnipokal Jožeta Prvinška. Letos je spet zmagalaslovenska vojaška nogometna ekipa – ekipa Poveljstvaza podporo.Miltropa Cup 2006 se je začela v ponedeljek, 29.maja, s tehničnim zborom na Slovenskem trgu vKranju. Zvečer so tekmovalci pripravili mimohodskozi Kranj, temu pa je sledilo slovesno odprtje,na katerem so zbrane nagovorili polkovnik Obreza,brigadir Pograjc in kranjski podžupan Kadojič. Torekje bil namenjen tekmovanju nogometnih ekipna športnem stadionu v Kranju. Na turnirju je sodelovaloosem ekip, in sicer dve ekipi Slovenskevojske, ekipa češke vojske in češka ekipa GTH terpo ena ekipa nemške, slovaške, madžarske in poljskevojske. Tekme so potekale po sistemu vsak zvsakim, nato pa še tekme za 7. in 8. mesto, 5. ter 6.mesto, 3. in 4. mesto ter na koncu za 1. in 2. mesto.Najuspešnejša je bila ekipa Slovenija 1, v kateri sobili pripadniki Poveljstva za podporo, druga je bilaekipa Slovenija 2 s člani enot SV, tretja pa nemškaekipa s predstavniki garnizije mesta Berlin.Zvečer so v Vojašnici Bohinjska Bela, kjer so bilitekmovalci nastanjeni, pripravili slovesno podelitevpokalov in predajo prehodnega pokala JožetaPrvinška. Prehodni pokal je letos spet dobila slovenskaekipa. Prvenstvo je bilo namenjeno tudidruženju, zato so za vodje ekip pripravili posebenprogram, ki je temeljil na poznavanju enot Slovenskevojske in znamenitosti Slovenije.O gostitelju naslednjega prvenstva bodo odločalipoveljniki srednjeevropskih garnizij avgusta vPragi. Glavna kandidata sta Berlin in Praga.Nadporočnica Anica KožarŠ p o r t v v o j s k iGorenjski upokojenci se pogosto srečujejoGorenjska sekcija društva upokojencev MO združuje člane s civilnegadela ministrstva in iz Slovenske vojske iz občin Kranj, ŠkofjaLoka, Radovljica, Tržič, Bled, Jesenice, Kranjska Gora in Mojstrana.Dejavnosti sekcije potekajo po sprejetem načrtu dela. Tako smo lani organiziralizimski pohod v Tamar, obiskali energetske točke na Pokljuki, siogledali Jelendol, se popeljali s pilatusom, ogledali pa smo si tudi rudarskimuzej v Idriji ter se v Goriških brdih posladkali s češnjami in degustiralivina v vinski kleti. Letos smo organizirali pohod na Dobravo v Bohinju in seodpravili na Pokljuko, prek Uskovnice na energetske točke. Vreme nam jebilo naklonjeno, narava pa je pripravila še prijetno presenečenje. Ob potismo namreč opazili divjega petelina, ki nas je pozdravil s prelepo »kočijo«in nam sledil delček poti. Ob prijetnem druženju je dan hitro minil, največ pasmo se pogovarjali o petelinu. Načrtujemo še izlet do Sviščakov in Snežni-ka. Pri tem smo mislili na upokojence, ki so telesno dobro pripravljeni in kise bodo peš odpravili na raziskovanje snežniških gozdov, pa tudi na tiste,ki težko hodijo in se bodo do cilja pripeljali z avtobusom. Med nami so tudigorniki, ki osvajajo vrhove nad Pokljuko.Ob koncu leta se vedno zberemo v Centru za obrambno usposabljanje Poljče,kjer nam prijazno ponudijo prostor. Takrat si ogledamo slike, ki jih zbiramov album, in se pogovorimo o tem, kaj smo naredili in kaj bomo prihodnjeleto. Za to, da naše delo poteka nemoteno in uspešno, si prizadevajo predstavnikiUprave za obrambo Kranj, pisarne Radovljica, Centra za obrambnousposabljanje Poljče ter Slovenske vojske, ki nas logistično podpirajo.Kot predsednica si želim, da bi naše društvo združevalo svoje člane v prijazno,prijetno, veselo in prijateljsko družbo, v kateri bi se vsi dobro počutiliin se z veseljem srečevali.Viktorija MaroltS LOV E N S K A VO J S K A 33

Dnevnik Natalije in Harisa (7. del)D n e v n i kSobota, 20. majNatalija: Popoldan je bilo na kontrolni točki zelozanimivo. Iz baznega operativnega poveljstva,nato pa še iz COD, kamor poročamo našemupoveljniku, so sporočili, da bodo pripeljali rešilniavtomobil z ranjencem. Ni minilo nekaj minut, koso res prišli, vendar so avtomobil spremljali afganistanskipolicisti z avtomobili, ki so se kar priključilirešilnemu avtomobili in tudi peljali noter.Hitro sem javila na notranjo rampo in patrulji, ki jebila v bližini, da so ustavili avtomobile za rešilnimavtomobilom. Afganistanski državljani namrečne smejo v bazo, če nimajo spremstva, pa čepravso policaji. Ni varno zaupati nikomur, ker nikoli neveš, kdaj in kdo bo poskušal kaj narediti.Nedelja, 21. majHaris: Danes smo stoti dan na misiji v Afganistanu.V tem času se je tukaj zgodilo veliko nevarnihdogodkov, toda naše delo še vedno poteka natančnoin profesionalno. Moram priznati, da jeteh 100 dni minilo precej hitro, saj takrat, ko si nadolžnosti, čas zelo hitro mine.Ponedeljek, 22. majNatalija: Oboroženi afganistanski vojaki – ANA sona kontrolno točko spet pripeljali ranjenega civilista.Imeli so ga kar zadaj na odprtem terenskemvozilu, da smo lahko videli odprto rano na nogi,iz katere je tekla kri. Najprej smo mislili, da ga jenekdo ustrelili, nato pa smo po pogovoru v slabiangleščini ugotovili, da so ga našli na poti protiShindadu, kjer ga je povozil avtomobil.Javili smo v poveljstvo, več pa nismo mogli storiti.V bazo jih nismo smeli spustiti, ker so bili afganistanskidržavljani.Previdnost ni nikoli odveč. Pred kontrolno točkosmo jim lahko dali le vodo, potem pa so se odpeljali.Sreda, 24. majNatalija: Ko smo popoldan prišli na dolžnost, smopred kontrolno točko ob robu nasipa opazili domačina,ki sta sedela na tleh in očitno že kar dolgočakala. Vojaka, ki sta bila z mano na dolžnosti,sta stopila do njiju in ju vprašala, ali lahko kakopomagata. Nista ju razumela.Dobro, da je prav takrat prišel na kontrolno točkodomačin, ki je znal angleško in je rad pomagal, kosmo ga prosili za pomoč. Prevedel nam je, kar stamoška povedala. Oče je čakal sina, ki ga ni videlže devet let in za katerega je slišal, da dela v našibazi. Tako smo poklicali v operativni center, kjerso našli in obvestili tega sina.Še pred koncem naše izmene se je zgodba srečnokončala, saj je izgubljeni sin res delal v bazi inga je srečni oče našel.Sreda, 31. majHaris: S sovojakom sva končevala svojo zadnjonočno izmeno na kontrolni točki, kjer so vrata ponočizaklenjena in jih odprejo šele zgodaj zjutraj.Ob štirih zjutraj sva na monitorju v stolpu zagle-dala vozili, ki sta se približevali kontrolni točki.Ustavili sta se pred vrati, midva pa sva šla preveritidentiteti oseb. V prvem vozilu so imeli ranjenegaAmeričana iz sosednje ameriške baze CampVictory. Po odobritvi operativnega centra sva jihspustila v bazo, da so ga odpeljali v španski role2, v katerem so ga oskrbeli.Četrtek, 1. junijHaris: Ta dan je potekalo uradno odprtje Rac Westa,ki se je iz mesta preselil v našo bazo, udeležilpa se ga je tudi guverner mesta Herat skupaj zafganistansko narodno vojsko.Natalija: Ves ta čas so se pripadniki iz poveljstvaIsafa iz PRT v Heratu počasi selili v našo bazo. Zabojnikiza bivanje so bili končani in glavna stavbaRac Westa s pisarnami je bila pripravljena na današnjeodprtje. Pred to stavbo so obesili zastavevseh držav, ki sodelujejo v mirovnih silah Isafa,tako da sta tudi slovenska pripadnika dvignilanašo zastavo.Petek, 2. junijNatalija: Danes je potekala še ena proslava, sajso Italijani praznovali dan republike.Nam, ki smo delali 24 ur in smo zjutraj komaj končalidolžnost, ni bilo treba sodelovati na proslavi,smo pa celo v šotoru slišali nagovore.Sobota, 3. junijNatalija: Že nekaj dni je zelo čudno vreme. Vsakojutro začne po 8. uri namreč pihati močan veter,kar traja ves dan do večera, tako da se umiri šelesredi noči. Včasih, ko ležim v šotoru, imam občutek,da ga bo odneslo skupaj z menoj. En šotorje namreč skupaj s pohištvom odneslo na vrh zabojnikov.Italijanski logistiki verjetno niso pomislilina to nevarnost, ko so izvlekli kline in pospravljanješotora prestavili na naslednji dan.Pravijo, da se je začelo obdobje, ko bo tako pihalo120 dni, in to le v tem delu Herata. Smo namrečprecej na samem in odprtem, tako da ni zavetja.Nedelja, 4. junijHaris: Za nami je že deveta 24-urna dolžnost, ki joopravljamo v času, ko je ena skupina pripadnikovna dopustu. Na tej vročini, ki je iz dneva v dan večja,je delo precej naporno, po dnevni izmeni pate čaka še nočno delo. Kljub utrujenosti moramoostati zbrani in svojo nalogo opravljati natančno,saj se dobro zavedamo, kje smo in da ne smemonarediti napak.3 4 S LOV E N S K A VO J S K A

DREVESNASKORJA,LUBJEDALJŠEOBDOBJE,VEKSLOVENSKIDRAMATIK(IVAN)DELNI ZNE-SEK IZDAJEVREDNOST.PAPIRJEVSTARINARRADIJIZDELOVA-LEC ME-DENEGAPECIVAURARSKADELAVNICAPOKRAJINAV VOJVO-DININARAVNATEKOÈINA,VIRIVLJENJANORDIJSKIBOGZMAGE INMODROSTIMESTO NAHRVAŠKEMJANEZPOTOÈNIKREKA VAVSTRIJI,LEVI PRIT.DONAVER a z v e d r i l oAVTORMA MARJANSTARERAHELVETRIÈDOLG,OZEK KOSBLAGAVISOKA,OZKASTAVBASHRAMBAZA SPISEMESTNINASADDREVOTROPSKEAFRIKEGEROLAMORADA-(ALBANSKIPISATELJ)KNJIGAZEMLJE-VIDOV,ATLASMEDLASVETLOBAENA PO MO-EVI SMRTIRADIOAK-TIVENELEMENT(AT)GLASBENIKSMOLARTANJAODERELEKTRIÈ-NA MOR-SKA RIBAPESNIKGRUDENIGRA SKARTAMIELEZNIŠ-KA PROGAGORA NADKOBARIDOMSL. REISER(KARPO)ARGONVROÈE-KRVNEÈLOVEKUPODOBNAIVALGOSJIPASTIRFIGUZELJURA,PODOBNAPODOBARASTLINAFIGURA, POLONAPODOBA VETRIHEVROPSKADRAVANASTOPAÈZVEZDARTROPSKIKOPITARGARAA ZATRAMVAJEPOLONAVETRIHTELOVADNOORODJE ZAPLEZANJEDOBIÈKARPLENITEVDIVJADIZGOD. POKR.V GRÈIJISL. IGRALKA(MAJDA)MAD. ŠAH.(PETER)KRIANKAV OBLIKISATJAPISATELJI-CA NJATINPOSODAZA OSLOSL. PESNIK(LOJZE)STRGALOŠARENICAVOJTEHRAVNIKARMLINSKILEBOTRPLOST,ODREVE-NELOSTITALIJANSKIDRAMATIK(DARIO)ZLITINAELEZA INNIKLJATISKANOBRAZECJAMA ZASTROJENJEKOGRADBENISTROJGL. MESTOGANEGRŠKI BOGLJUBEZNIREKA VŠPANIJIPOSODAZA VODOLUDVIKGRILCIGRALKARINAReševalcem nagradnega kvizaPravilna rešitev kviza iz prejšnje številke:LETOS PRAZNUJEMO 15 LET SAMOSTOJNOSTI.Nagrade prejmejo: Rok Renko, Maistrova 5, 6250 IlirskaBistrica, Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 1132 Ljubljana, inMarko Bauman, Kardeljev trg 11, 3320 Velenje.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križankenam pošljite do petka, 7. julija 2006, na naslov: UredništvoSlovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.Ime: ...............................................................................................Priimek: ........................................................................................FRANCOSKIPISATELJ(EMILE)MAJHENRTNaslov: .........................................................................................Pošta: ...........................................................................................ALBANSKIPISATELJ(GERO-LAMO)PAPIRNA-TA KAPARešitev gesla: .....................................................................................................................................................................................S LOV E N S K A VO J S K A 35