Številka 1, April 2010 - Cerklje.si

ObčinaDenarja ne želimo razmetavatiŽupan Franc Čebulj: ”Prihodke in odhodke vsako leto načrtujemo z dobro gospodarsko politiko proračuna,da občina ne zaide v finančne težave.”Na zadnji seji je občinski svetobravnaval zaključni račun za2009, ki je pokazal, da se je laninabralo kar precej manj prihodkovin odhodkov, kot je biloplanirano v proračunu. Kje sorazlogi?”Prihodke in odhodke vsako letonačrtujemo z dobro gospodarskopolitiko proračuna, da občina nezaide v finančne težave. Za posamezneprojekte zato v proračunuvedno namenimo nekaj več sredstev,kot pa dejansko stanejo, da na koncu nezmanjka denarja. Na ta način potem nekaterimenijo, da smo premalo naredili, kar pa nedrži. Ob tem je treba še povedati, da se nekateraproračunska sredstva prenašajo naprej še izpredlet, ko sem naredil nekaj dobrih poslovnihpotez, predvsem z nepremičninami. Ta denarsmo hranili za gradnjo doma starostnikov, dabi v njegovo gradnjo vstopili kot partnerji tudifinančno. Sedaj ga bodo najbrž gradili tisti, kibodo na novo vstopili v projekt, kot kaže, gaPRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJELeto: XIII. - ISSN 1406-1369 April 2010 ● Številka 1Novice izpod KrvavcaNa naslovnici: Prireditev ob materinskem dnevu inodprtju novega oddelka vrtca v ZaloguFoto: Gorazd KavčičNOVICE IZPOD KRVAVCA (ISSN 1406 - 1369) so prilogaGorenjskega glasa za občino Cerklje. Prilogo pripravljaGorenjski glas, odgovorna urednica Marija Volčjak,urednik Simon Šubic, oglasno trženje Janez Čimžar,041/704-857. Priprava za tisk Gorenjski glas, tisk:Tiskarna Littera picta, d. o. o.. NOVICE IZPOD KRVAVCAštevilka 1 so priloga 27. številke Gorenjskega glasa, 6.aprila 2010, v nakladi 2350 izvodov pa jih dobijo vsagospodinjstva v občini Cerklje brezplačno. Sestavni delNOVIC IZPOD KRVAVCA je tudi Uradni vestnik občineCerklje in je uradno glasilo za objavo sprejetih aktovobčinskega sveta in občinske uprave Občine Cerklje naGorenjskem.Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na GorenjskemŽupan Franc Čebuljobčina ne bo gradila, ampak bošlo za zasebno investicijo. Lahkorečem, da se pri denarju obnašamkonzervativno in da ga vedno nekajprivarčujem za slabe čase.Potrošim ga največ toliko, kot gaimam v žepu, a nikoli vsega, kerbi se sicer razvoj ustavil. Če bivsi tako ravnali, se ne bi znašli vfinančni in gospodarski krizi, sajso banke izpraznili, zato jih moramosedaj sanirati, spet nekajprihraniti, preden bo spet stekelnormalen gospodarski razvoj. Investicije smonačrtovali kot neka projektna investicijska izhodišča,dejanska vrednost investicij pa je bilakasneje nižja zaradi dobrih pogajanj z izvajalcidel. Tako smo prihranili tudi do tristo tisočevrov na eni investiciji, na primer pri kanalizacijiPšata-Zalog, pri nogometnem centru Velesovo.Racionalno želimo delati tudi na vsehdrugih postavkah, ne želimo razmetavati denarja,saj nas čakajo zelo pomembni projekti.V tem je razlog manjše realizacije odhodkov,ne pa v tem, da ne bi vsega naredili, kar smoplanirali. Vsako leto naredimo ob izvedbi projektovveč del, kot smo prvotno načrtovali. Kotprimer lahko navedem rekonstrukcijo ceste naŠtefanjo Goro, ki ni bila planirana v letošnjemproračunu, a smo jo prav na zadnji seji naknadnouvrstili med letošnje občinske projekte.Tudi pri gradnji kanalizacije Pšata-Zalog sebomo verjetno odločili za nekatera dodatnadela, morda bomo zgradili že nekatere sekundarnedele, saj se želimo obnašati racionalno,poleg tega pa se nam je uspelo dogovoriti zanižjo ceno, kot je sprva kazalo.”Omenili ste že, da ste na zadnji seji občinskegasveta v letošnji proračun uvrstili tudirekonstrukcijo ceste na Štefanjo Goro. Zakajje obnova potrebna, koliko bo stala,kdaj bo izvedena in kako bo v času rekonstrukcijeurejen promet na tem odseku?”Cesta na Štefanjo Goro je resnično ena najožjihcest na našem območju in slabo prometnoprevoznih. Investicija ni namenjena samodomačinom, ki tam živijo, ampak tudi drugim:turistom, nemotenemu poteku šolskega prevoza.Cesta je kar močno poškodovana, čepravsmo jo že pred desetimi leti preplastili in v nekaterihdelih razširili. Kmalu bomo objavilijavni razpis in izbrali najugodnejšega izvajalca,tako da bi se lahko dela začela že čez dober mesecdni. V proračunu smo zaenkrat namenili150 tisoč evrov, kar bo zadostovalo za razširitevcestišča, ne pa za njegovo celovito ureditev. Letosbomo šli v razširitev ceste na kritičnih odsekih,potem pa bomo verjetno pustili, da nanovih delih ceste zima opravi svoje in utrdi cestišče,nato pa ga bomo preplastili. Tak načingradnje cest se je do sedaj pokazal za uspešnega.Med gradbenimi deli bo verjetno na določenihodsekih prišlo do celovite zapore ceste, bopa urejen obvoz preko Možjance, medtem kobomo poskrbeli, da bo v času šolskih prevozovcesta odprta. Podobno torej, kot je bilo pri obnoviceste Ravne-Šenturška Gora.”Kako kaže z rekonstrukcijo glavne ceste ingradnjo krožišča na Spodnjem Brniku?”Dela se normalno nadaljujejo. Vsa dela, torejrekonstrukcija križišča in ceste, gradnja fekalnein meteorne kanalizacije, obnova vodovodnegasistema in gradnja javne razsvetljavebodo predvidoma dokončana do junija.”Kaj je novega pri načrtovani gradnji domastarejših občanov Taber? Glede na to, da stedecembra dejali, da skupaj z GradbincemGip iščete novega investitorja, me zanima,ali ste imeli kaj uspeha?”Gradbeno dovoljenje za gradnjo doma starejšihobčanov Taber je tik pred izdajo. VGradbincu Gip in Primorju pravijo, da imajoinvestitorja, tudi sam sem v zadnjih mesecihnavezal stik s sedmimi, osmimi potencialnimiinvestitorji, ki bi ta kompleks odkupili in šli vgradnjo. Med njimi sta dva nekoliko bolj resna.V vsakem primeru bo končno odločitev moralsprejeti Gradbinec Gip, ki je skoraj stoodstotnilastnik kompleksa v Šmartnem.”Torej še niste vrgli puške v koruzo?”Gradnja se mora začeti še letos, saj smo v tanamen ustanovili javni zavod Taber, kar je bilaosnova za pridobitev koncesije in država jo bovzela, če se projekt ne bo začel izvajati. Odvzemkoncesije bi pomenil velik finančni udarecza lastnike, saj je bilo v snovanje projektain zemljišče vloženo že ogromno denarja. Pravzato ne dvomim, da bi si Gradbinec Gip to zadevodrznil vzeti z levo roko. Na tem mestumoram še enkrat poudariti, da smo v preteklihletih privarčevali proračunska sredstva tudi iztega razloga, da nam Gradbinec Gip in občanine bi očitali, da nismo bili resni in nismo bilipripravljeni, da vstopimo v samo investicijo.Dom starostnikov bi sedaj stal približno osemdo devet milijonov evrov, občina pa ima v temtrenutku na razpolago sredstva v višini podpisanegadogovora izpred treh let z lastnikom GradbincemGip. Občinski proračun pa mora v nadaljevanjuzagotoviti tudi sredstva za začete investicijein nove projekte, če naštejem največje:prizidek k vrtcu v Cerkljah, nogometni centerVelesovo, krožišče Spodnji Brnik, dokončnaureditev nekaterih občinskih cest (letališče-Vašca-Cerklje, Barletova, Sveti Lenart), obnovaopornih zidov ob reki Pšata, gradnja kanalizacijein sočasna obnova vodovoda Pšata-Zalog... Sočasno pa se bo na nekaterih odsekihgradil tudi že krvavški vodovodni sistem. Začelibomo z gradnjo kanalizacije Vopovlje-Lahovče,smo pa tudi v postopku pridobivanjagradbenega dovoljenja za gradnjo krvavškegavodovodnega sistema, kjer bo treba v nadaljevanjuzagotoviti tudi finančna sredstva vsehpetih občin, ne glede na to, ali bomo uspešnipri pridobivanju evropskih sredstev. Kmalu boizdano tudi gradbeno dovoljenje za kanalizacijoin vodovod Grad-Dvorje-Cerklje ...”2 - NOVICE IZPOD KRVAVCA