Številka 1, April 2010 - Cerklje.si

KulturaDramatizacija Tavčarjeve noveleDramska skupina KUD Pod lipo Adergas je v zimskem obdobju 2009/10, pod vodstvom režiserja Silva Sirca,študirala Borštnikovo dramatizacijo Sosedje in se zavzeto pripravljala za njeno postavitev na odrske deske.Premiero je igra doživela 30. januarja vokusno opremljeni gledališki dvoranici v prostorihvelesovskega samostana. Sedaj gledališkaskupina gostuje po okoliških vaseh in ssvojo ljubiteljsko, a dovolj dognano igro odstiras sicer priznanega igralca Ignacija Borštnikazagrinjalo z njegove zamolčane dramskeustvarjalnosti.Kaj vse pa mora premagati in sama postoritivaška amaterska družina v primerjavi s poklicnimgledališkim ansamblom preden pride douprizoritve, si gledalci skoraj ne moremo predstavljati.To vedo le igralci in njihov vodja. Zaosvetlitev tega dela amaterske dejavnosti bibilo potrebno napisati posebno študijo.Slovstvena zgodovinarka univerzitetna prof.dr. Marja Boršnik (v petdesetih letih preteklegastoletja sem bil tudi sam njen slušatelj), kitudi izhaja iz Borštnikovega rodu, v monografijiIvan Tavčar (leposlovni ustvarjalec, 1973)pravi, da je Tavčar glavni motiv smrtnega sovraštvamed dvema plemenitima družinama vnoveli Otok in Struga povzel po ShakespearovemRomeu in Juliji, le da je tragičen konecsprevrnil v srečnega. Ta poglavitni motiv jeBorštnik pri dramatizaciji novele zadržal, vnjegov okvir pa vložil več v obliki ljubezenskihtrikotnikov se prepletajočih zgodb.Otoški grof Milan, podeželsko razmišljujočin čustvujoč plemenitaš, ki v igri ne nastopa,ampak ga spoznavamo ob pogovorih iz predzgodbe,je bil poročen z mestno vzgojeno indelujočo grofico Ano, se strastno zaljubi vmlado nedotaknjeno struško baroneso Zoro. Izte ljubezni se rodi sin, ki umrje, grof pa se utopiv Krki. Nesrečna grofica Ana, ki se z možemne razume in ga zaradi sramote, ki jo jepovzročil njej in njuni hčeri Serafini, še boljzasovraži, ljubi svojo hčer, še bolj pa se boji zanjen in svoj ugled. Ko pa jo grof Egon zaprosiza roko, grofinja Ana, čeprav ve, da grof Egonni nič boljši od njenega prvega soproga, vasepotlači materinska in vsa druga čustva, tersprejme ponujeno roko, samo da ugodi svojimdolgo zatajevanim čutom. Grofinjo Ano je zodrezavo govorico in prefinjenimi gestami, skaterimi je označila dogajanja v grofinjini užaljeninotranjosti, uprizorila Barbara Grilc.Grof in častnik Egon, po očetovi strani Serafininbratranec, ima rad svojo sestrično in joprosi za roko. Vendar je njegova ljubezen boljlahkotnega značaja. Meni, da za zakon ljubezensploh ni potrebna. Pomembni so ugled,plemiška čast, za katero se je pripravljen boriti,zanj je vrednota brezdelno, brezskrbno, lahkotnoin uživaško življenje, polno finih manirin napihnjenega niča. In vse te plehkosti in pokvarjenostise prav dobro zaveda, kar tudi samprizna, ko v Serafini ruši očetov ideal: ”Nemamvelike moralične vrednosti, to je gola resnica;ali če me položiš na tehtnico, mene, tvojegapapana, s svojim pravim očetom, potem,draga moja, v istini ne vem, kje bo večja teža,novo jedro, te besede, s katerimi tehta etično18 - NOVICE IZPOD KRVAVCAvrednost Serafininega očeta in bratranca, jihneverjetno plastično in vidno učinkovito ponazoris tehtanjem sprehajalne palice.Kontesa Serafina je karakter, v katerem seprepletajo materine nekompromisne poteze inočetov strasten in obenem topel podeželskoplemiški značaj. Veronika Sirc, ki oblikujeSerafinin lik, posluša grofa Egona vsa zgrožena.Duševna stiska in dvom se ji izražata naobrazu in v očeh. Preden izreče besede: ”Lagalsi, lagal! Podlec, kar te je pod božjim soncemmiljenim,” ob katerih drama doseže svojvrh in se prevesi v razpletanje, se v njenihočeh utrne misel dvoma, utrne kot svetlo temnaiskra, obraz pa ji skozi žalost prešine zagonetninasmeh.V ta verižno povezani ljubezenski trikotniškiniz z Otoka sta z enim krakom vpeta struškabaron Konštantin in baronesa Zora. Konštantinovomlado sestro konteso Zoro, zavodsko gojenko,popek, ki se ravnokar razpira v vlaženspomladanski cvet, igra Suzana Martinjak. Nedotaknjenain nepoučena vzplamti v prvi ljubezniter nerazumno in nerazumljena v agonijizapleše iz svatovskega v smrtni ples.Baron Konštantin, po rodu sicer plemenitaš,po izobrazbi pa praktični naravoslovec, je izpovsem drugačnega testa kot grof Egon. Požvižgase na plavo kri in z lažjo napihnjeneplemiške ideale in se, sam obubožan, kotzdravnik posveti še bolj revnemu in nemočnemukmečkemu prebivalstvu. Kontesa Serafina,ki so ji privzgojili odklonilen odnos do preprostegačloveka, čuti odpor do Konštantinove samaritanskedejavnosti, a je vendarle toliko poštenain pristno razumna, da v Konštantinu prepoznačloveka, v katerem sta um in srce skladnoetično uglašena. In motiv Romea in Julije stragičnim koncem se prelevi v motiv Konštantinain Serafine s srečnim zaključkom. Konštantinaje dovolj prepričljivo upodobil IztokBlažun, ki je čut za trezno presojo in ravnanjev resnih življenjskih položajih že nekajkrat izpričalna gledaliških deskah, ne daleč nazaj vliku Borštnikovega Starega Ilija.Anina sestra Eliza, ki ji posodi svoj značajTatjana Remic, je umirjena gospa, hkrati grofinjain še bolj dobra teta. Dobrodušna in še vsarosno mlada Serafinina sestrična kontesa Lucija- naivko igra Katja Kern - bo šla po stopinjahmatere grofice Elize, njena ljubezen doLeva pa ne sodi v obravnavani trikotniški ljubezenskikontekst.Izstopajoča oseba plemenitih puhlih otoškihgostov (Egonovega prijatelja gospoda Leva igraPrimož Sirc, viteza Trda Matija Remic, baronaNebelberga Klemen Grilc) je zdolgočaseni radoživecbaron Bontoux. Je eden od pomembnihmarginalnih likov, ki so jih ustvarili naši besedniumetniki, kot je napol uradniški zapiti LinhartovGlažek, Jurčičev bajtarski pomorščakKrjavelj, kasnejši Finžgarjev kmečki dražbarDrnolec. Take vrste literarni in teatrski lik, kipa izhaja iz plemiških vrst, sta Tavčar in Borštnikustvarila z baronom Bontouxom. Baron ječlovek, ki vse ve, se na vse spozna, pogreva starein sproža nove dogodke, sicer pa je praznaduša, ki ni ničesar kriv in za ničesar ne odgovarja.S psiho tega dramskega lika se je spoprijemalTomaž Selan in nam ga, če se poslužimoBorštnikovega izraza, uspešno tolmačil.Samostojen, od Tavčarjeve predloge neodvisengledališki lik je Borštnik ustvaril z oskrbnikomIglo. Prizor orgijskega veseljačenja otoškeslužinčadi, ki ji načeljuje oskrbnik Igla,kaže na velik Borštnikov smisel za komiko. Inres je v svojem ljubljanskem igralskem obdobjuna odru poustvaril vrsto komedijantskih figur.Borštnikova komika je v veliki meri besedna,sloneča na igri z besedami, zlasti nanizu sprevrnjeno povedanih in razumljenih izrazov.Ko grof Egon pravi, da je Igla lisjak, muta odgovarja, da je lisjak za svoje, on pa da je”volk volčji, volk na tuje, na denar je volk”, inko sluga meni, da bo Serafina kot ”osa prifrčala”,ga Igla zavrne: ”Pa ne zdaj, pozimi, tiosovnik ti, moški spol ti osin, ti on od ose;osel!” Sla, ki ga na Otok pošilja kontesa Serafina,Igla sprejme z besedami: ”Bog ti daj pamet!Bog ti daj pamet pametno.” Z besedno