Nedosanjane sanje Murinega predsednika - Pomurje.si

– 16. april 2009 aktualno3Murini nadzorniki sprejeli odstop Franca HubraNedosanjane sanjeMurinega predsednikaBo dokapitalizacija uspela in rešila Muro pred najhujšim?(Nadaljevanje s 1. strani)Nadzorniki so Hubrov odstopsprejeli, hkrati pa so munaložili, da do imenovanjanovega prvega človeka družbeopravlja svojo funkcijo.Huber pravi, da je takšna odločitevnadzornega sveta zanjtudi priznanje, saj je prepričan,da je med opravljanjemsvojega mandata vendarledosegel določene uspehe. Vtem času so izpeljali projektprenove poslovnih procesovin na ta račun prihranili štirimilijone evrov, ustanoviliso štiri nove družbe, Mura inpartnerji, Mura moška oblačila,Mura ženska oblačila inMura unikat, ki so razbremenjenevseh obveznosti in tvorijozdravo jedro družbe.Kaj se nekomu »sveti« v Muri? Njene nepremičnine, kimočno presegajo vrednost vseh Murinih posojil. Po bilancah(31. 12. 2007) so zgradbe v njeni lasti vredne 24,8milijona evrov, zemljišča 6,2 in naložbe v nepremičnine4,6 milijona evrov. Skupaj torej 35,6 milijona evrov. Obtem je navedeno premoženje knjiženo po nabavni vrednosti,kar pomeni, da je njegova realna vrednost bistvenovišja. Dolgovi podjetja Mura naj bi znašali blizu 20 milijonovevrov.Na račun milijonskega vložkav energetiko bodo letno prihranili350 tisoč evrov, oblikovali sorazvojno- raziskovalno enoto, kije že pripravila šest projektov zapridobivanje nepovratnih sredstev,uspelo pa jim je vzpostavititudi preglednost nad zalogami,kjer so ažurni in obvladujejo celotnoprodajno mrežo. Največjizaostanek pa je še vedno pri informatiki,projekt bo stekel oktobra,z njim pa bodo dosegli 20odstotkov prihrankov.Huber pravi, da dobička za laniniso načrtovali, jim je pa uspelopreživeti, in to brez petih milijonovevrov vložka, ki so ga načrtovali.Trditve, da iz Mure odhajajonjeni dolgoletni partnerji, ne držijo,saj jim je uspelo obdržati vsekooperacijske posle, drži pa, dase je obseg poslov pri nekaterihbistveno zmanjšal, v tem času paso uspeli pridobiti tudi pet novihpartnerjev.Seveda Mura brez dokapitalizacijene bo mogla, zato je nadzornisvet naložil upravi, daopravi pogovore z lastniki, kiimajo v podjetju več kot 0,5-odstotnilastniški delež. Po besedahpredsednika nadzornegasveta Henrika Peternelja naj bise lastniki o dokapitalizaciji vvišini 8,5 milijona evrov odločalina izredni skupščini, ki je žesklicana za 12. maj.Žal pa bo kar pet milijonovevrov od tega zneska treba zagotovitiza odpravnine, saj naj bi letosostalo brez dela kar 900 de-lavcev. Ob Hubrovem prihodu jeMura štela 3.950 zaposlenih, zdajjih ima 3.250, ob koncu leta panaj bi zaposlovala le še od 2.700do 2.800 delavcev.Prvi Murin nadzornik je prepričan,da Mura še ni zrela za pogreb,ima ekipo, ki jo lahko pripeljeiz težkega položaja, v čimkrajšem času pa bo treba najtinovega predsednika uprave. Rešitevnaj bi našli do konca maja,po Peterneljevih besedah pa staza to dve možnosti, ali kratkoročnaza eno leto s prokuristom alidolgoročna za cel mandat z novimpredsednikom.Ludvik KovačZdenko PodlesnikFoto: Natalija JuhnovVčeraj sta se sestala predsednik NS Mure Henrik Peternelj in predsednikuprave NFD Stane Valant. NFD je največja posamična lastnicaMure in ima tudi večino v nadzornem svetu. Po neuradnih virih naj bipogovori tekli o novem predsedniku uprave Mure, ki naj bi zamenjalFranca Hubra. Očitno je, da si NFD želi predsednika uprave po svojimeri, in se tokrat verjetno ne bo odločila za domačega strokovnjaka,pa tudi ne za enega od preostalih članov uprave. V najožjem izboruStaneta Valanata, ki pa naj bi mu bil naklonjen tudi predsednik NSMure, je podpredsednik NS Mure Zdenko Podlesnik. Podlesnik je verjetnonajbolj zanimiva figura za predsednika uprave, saj ne gre samoza gospodarstvenika, ki je bil najprej tehnolog v celjskem Aeru, potemdirektor celjskega Topra in namestnik direktorja v Metki Celje ternato svetovalec v celjskem RC – inštitutu za razvojni inženiring. Odleta 1993 deluje v celjskem CBH-ju, prej pa je bil v Celjski borznoposredniškihiši, za katero je znano, da je opravljala vse posredniške posleza NFD. Ob dokaj zanimivi poslovni poti moramo poudariti še enključni dejavnik, namreč njegov politični profil in vpliv, saj gre za izpostavljenegain vplivnega člana LDS, ki je med drugim tudi celjskisvetnik na listi LDS. Ob tem gre še za človeka iz celjskega bazena, ki sije lahko blizu z izvršnim direktorjem NKBM Borutom Mehom, ki najbo po naših virih Muri postopoma zapiral kreditno linijo. Skratka, s takimpredsednikom uprave se bo bolj streglo NFD v škodo malih delničarjevin zaposlenih. Kajti scenarij se že preigrava. Eden od sklepovnaj bi bil ukinitev predkupne pravice predvsem malim delničarjem vdokapitalizaciji družbe. Tako bo o udeležencih dokapitalizacije odločalauprava. Podlesnik je potemtakem zelo primerna figura za predsednikauprave Mure in tako bo tajkunski vlak ponovno odrinil. J. V.Kaj pa zdaj, gospod Peternelj?Koliko jih bosteše postavili?Spomnim se, koliko slabe volje sem povzročilpri vodilnih prve garniture po Kuhariču,ko sem objavil članek Murin traktat.V njem sem opozoril na problem fluktuacijeključnih kadrov iz Mure. Ta je bila takohuda, da je ogrozila normalno delovanjedružbe. Vzporedno so se že pojavila trenjaznotraj uprave. Poslovnih premikov navzgor,kljub ugodnemu položaju na trgu, nibilo. Toda ključni se niso zganili. V prvi vrstigre za nadzornike, ki so nadaljevali popoti, ki jo je določil nadzorni svet pod vodstvom Leonarda F. Peklarja.Nadzorni svet je pristal na sanacijski načrt, ki je videl luč v letu2013. Potem se je Borut Meh umaknil in pripeljali so Aleša Kumperščaka.Tudi ta je začel znotraj podjetja radikalne sistemske spremembe,učinka pa nobenega, razen dokončnega razkola znotraj upravein odhoda Milana Mörca iz Mure. Že eksperimentiranje za časa Mehaje povzročilo preveč pretresov, da bi sistem prenesel še radikalne rezeKumperščaka, ki je kljub vsemu uspel skleniti kar nekaj poslov inohranjal zaposlenost v podjetju na solidni ravni. Na to se sedaj malopozablja. Je pa res, da ga je zategnilo kar nekaj črnih lukenj, ki jih jepodedoval, tako poplačilo dolga LBH Frankfurt, ki je izsilila poplačilocelotne terjatve, kljub stečaju Westmura. Ker pa je do konca zaostrilnotranje odnose in ker je vzpostavljal koncept holdinga, ki bi se daneskončal po modelu Betija, Gajškovega Laboda in bi potešil velike apetitetajkunskih jastrebov okrog danes razvpitega Zvona, je pač moraloditi. Vmes je vskočil član nadzornega sveta Henrik Peternelj, kije Muro pripravljal na prihod Franca Hubra za predsednika uprave.Peternelj je uspel z akvizicijo Gomboca kot člana uprave za tehničnavprašanja, čeprav je s tem tvegal odhod strokovno močnih ženskiz Mure in s tem ponovno vplival na kadrovsko podhranjenost Mure.Resda ključne odločitve Henrika Peternelja niso bile odvisne samo odnjega, saj v tem času ni bil ves čas predsednik nadzornega sveta, je pabil brez dvoma eden od tistih z največjim vplivom v nadzornem svetu.Zato je neposredno odgovoren za izbor vodilnih v Muri. In ravnotu je presenetljivo, da je sledil tajkunski logiki in ne interesom družbe.Brez sprenevedanja, Mura je dobila za časa Boruta Meha izrednomočno finančno državno injekcijo, čeprav je vodstvo pred njim podpezo krize moralo pristati na podcenjeno »prodajo« delnic Pomurskebanke NLB oziroma zamenjavo pomurskih delnic za delnice NLB.Zato večno kazanje s prstom na državo, ki naj rešuje pomursko socialnobombo, ni ravno okusno. Ob malo več znanja in malo več resnostibi problem vodenja Mure lahko rešil drugače, kot ga je. Očitnopa mu to ni bilo v interesu, saj so se na Murinem hrbtu reševale drugebistveno večje zgodbe znotraj raznoraznih interesnih kapitalskihnavez, predvsem gorenjske. V tej luči je treba videti tudi imenovanjeHubra za zadnjega predsednika uprave. Za rešitev medsebojnih razmerijmed Savo in NFD je bilo tudi nekaj stranskih produktov, ki jihje bilo treba rešiti. Sava je ravno v tem času kadrovsko čistila Terme3000 in v tem kontekstu lahko razumemo Murino kadrovsko zgodbo.In pri tem je bil ključen sedanji predsednik nadzornega sveta HenrikPeternelj, kar potrjuje tudi njegova izjava, da o Francu Hubru nivedel nič, torej ga je imenoval na slepo. Zato pa bi moral prevzeti odgovornost,in to ne samo on, ampak celotna NFD, ki večinsko obvladujenadzorni svet v Muri. Člani nadzornega sveta iz NFD, ki so trije,niso vredni zaupanja in bi jih bilo treba odpoklicati. Izredna skupščina,napovedana za začetek maja, je priložnost za to. Namreč ta skupščina,ki jo je sklicala uprava na predlog nadzornega sveta in naj bisklepala o dokapitalizaciji, je lahko velika past za preostale delničarje,z izjemo NFD seveda. Predpostavimo, da bo dokapitalizacija izglasovanain kapital vplačan, a se lahko kaj hitro zgodi, da Mura ostanebrez dela tega kapitala, saj ga bo porabila za odpravnine, razen čene bo predvidenega presežka Murinih delavcev rešil eden od vladnihukrepov, ki so sedaj v pripravi. Drugi del pa lahko popije NFD, ki lahkounovči garancije, ki jih je dala za najetje Murinih kreditov, in takovsaj za silo pokrpa svojo likvidnost, ki jo daje po aferi Istrabenz. In vtej luči je vredno razmisliti o nadzornikih NFD.Naslednje, kar je problematično, pa je njihovo igranje pri izboruvodilnih. Če je bil prvi še močno povezan z enim od visokih državnihkabinetov, pa sta druga dva izbora potekala mimo politike in rezultat– vrtina, ki ne vpija vode. Hkrati so člani nadzornega sveta izNFD zreli za odpoklic tudi zaradi tega, ker so ves čas parcialno reševaliimenovanje uprave. Nikoli niso dovolili, da bi šef uprave imenovalekipo in prevzel popolno odgovornost, ampak so ves čas imenovaličlane uprave mimo predsednika uprave. To jim je omogočalo ribarjenjev kalnem in produciranje medijsko odmevnih zgodb, ko je bilotreba javnost odvrniti od velikih tajkunskih zgodb, kot so bili posli Valantain Bavčarja. Zato je Mura pač tu, kjer je. In še nekaj, očitno je poKumperščakovem odhodu, ki je že zaradi vojne z Mörcem napel vsesile za pridobivanje poslov in tudi solidno zapolnil Murine zmogljivosti,pridobivanje poslov zastalo. Vrtine in družbena prehrana pačnista Murini viziji. Je pa res, da je ta pasivnost postavila Muro preddejstvo, da bo socialna bomba počila, čeprav imajo resna in dobro organiziranatekstilna podjetja vedno več dela. Tekstilna podjetja, ki sote dni pristala v stečaju ali likvidaciji, so namreč »popili« družinskitajkuni, tako Svilanit, Elkroj kot Labod.J. Votek

4lokalna scena16. april 2009 –Lipa kot mejnik ravnanja z odpadki v regijiOdslej plastenkev posebne vrečeMinuli torek so v Lipi simbolično proslavili začetek novegaobdobja pri zbiranju odpadkov: prvič so namreč delavciuradnega zbiralca odpadkov Saubermacherja & Komunale,ki pobira odpadke v 12 občinah in je zaenkrat še upravljavecodlagališča odpadkov v Puconcih, pobirali posebne vreče, napolnjenezgolj s plastenkami. Pogodba med podjetjem in občinoje bila podpisana v začetku februarja, marca pa so vsem gospodinjstvomrazdelili vreče in informativno gradivo.V Lipi so ta teden opravili šele prvi odvoz plastičnih odpadkov. Vaščaniso poleg klasičnih zabojnikov za odpadke za odvoz pripravilitudi posebne vreče, napolnjene s plastično embalažo, in jih zavezaneodložili ob zabojnike. Enako bodo v prihodnjih tednih pobirali odpadketudi v Dokležovju, Beltincih, Bratoncih, Gančanih, Ižakovcih,Lipovcih in Melincih. Od natančnosti in doslednosti občanov je odvisenuspeh tega projekta, v nadaljevanju bodo namreč prišli na vrsto šepločevinke in drugi posebni odpadki. Da se je ločeno zbiranje odpadkovzačelo prav v Občini Beltinci, je zasluga hitre odločitve občinskeuprave in občinskega sveta. Vrsto let so se ubadali s problemom prevelikekoličine odpadkov, odvrženih plastenk in vsako pomlad novihčrnih odlagališč, zato so z veseljem sprejeli ponudbo o začetku poskusnegaprojekta. Tudi na ekoloških otokih je bilo vedno več te plastičneembalaže razmetane naokrog, saj prav plastenke najhitreje napolnijozabojnike. Enkrat mesečno bodo odpadke odlagali pred vrata, da jihbodo pobiralci odpeljali na posebno zbirališče Cera v Puconcih, zanjepa bo potem poskrbel SLOPAK. Milan Kerman, župan Občine Beltinci,je povedal: »V enem letu bo vsako gospodinjstvo dobilo 24 vreč.Nakup vreč stane občino 20 tisoč evrov, odvoz pa je brezplačen, kerpoteka akcija v sodelovanju s Slopakom in Saubermacherjem. Občaneto ne stane nič. V nadaljevanju bo strošek ločenega zbiranja vključen vceno odvoza preostalih odpadkov, vendar bo v primerjavi s koristjo tomajhen znesek, morebiti okrog 0,60 evra.«Rezultati sortirnih analiz podjetja Saubermacher & Komunala kažejo,da je med mešanimi komunalnimi odpadki tudi do 43 odstotkovplastike, pretežni delež te pa predstavljajo plastenke. V 12 krajih ObčineBeltinci je v sistem ločenega zbiranja odpadkov vključenih 15.800gospodinjstev. Upamo, da bodo tudi druge občine, ki so vključene vCero Puconci, čim prej sprejele sklepe o poskusnem uvajanju in sofinanciranjuločenega zbiranja plastenk. Kajti le na tak način, da bodopostopoma uvajali ločeno zbiranjeodpadkov, ki se lahko predelajo,ponovno uporabijo ali uničijoin hkrati predstavljajo veliko količinona odlagališču, bo delovanjezbirno-sortirnega centra v Puconcihsmiselno.Bernarda B. PečekObčani beltinske občinebodo letno prejeli 24 vrečza plastenke, torej bodo znjimi lahko napolnili po dvetakšni vreči na mesec. Priprvem pobiranju so bile privsaki hiši v Lipi že napolnjenevreče. Foto: B. B. P.Proslava ob svetovnem dnevu RomovDiskriminacija ševedno prisotnaVRTEC LAVRA – enota TIŠINA,ki začne delovati 1. septembraletos, ima še prosta mesta.Vpis poteka do zasedbe mestna sedežu uprave vrtca v MurskiSoboti vsak delavnik med 8.00in 15.30 oz. po dogovoru. Informacije:031 646 100, vrtec.lavra-ms@guest.arnes.si.V kulturnem domu v Lendavi je potekala osrednja državnaproslava ob svetovnem dnevu Romov, ki so se je med drugimudeležili minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, direktorurada za narodnosti mag. Stane Baluh in župan Občine Lendavamag. Anton Balažek, slavnostni govornik pa je bil predsednikdržavnega zbora dr. Pavel Gantar.Dr. Gantar je v svojem govoru poudaril, da so kljub velikemu napredkuEvrope njihove pravice še danes kršene: »Moderna individualističnadružba vse prepogosto ostaja gluha in slepa za sistematičnakršenja pravic te najstarejše, največje in najbolj prezirane manjšine vEvropi. Predsodki in strah do romskega ljudstva so še vedno globokoukoreninjeni v zavesti večinskega naroda.« Po besedah Gantarja izkušnjekažejo, da sta za izboljšanje položaja pripadnikov romske skupnostipotrebna skupna in usklajena dejavnost tako državnih organov inorganov lokalnih skupnosti kot tudi sodelovanje nevladnih organizacijv ustvarjalnem in partnerskem dialogu. V kulturnem programu sonastopali Romton, pevski zbor Zarja, Trio Mandio in kot posebni gostječlani skupine Koko in mandovi. Kot spremljevalni prireditvi stapotekali še okrogli mizi na temo romske problematike na osnovnišoli na Tišini in v romskem naselju v Kamencih, kjer je Gantar omenilizobrazbo kot eno od ključnihorožij v boju zoper diskriminacijo:»Pravica do izobrazbe jetemeljna človekova pravica, zagotavljanjeenakega dostopa doznanja in informacij pa je ključnacivilizacijska pridobitev modernegasveta in obenem nalogademokratične in odgovornepolitike.«T. M.Občine Lendava, Dobrovnik in Kobilje ustanovileskupni organ občinske upraveStrokovneje priurejanju prostorain javnih službahObčine za skupni nastop tudi pri razvojnih ciljih in načrtihŽupani občin Lendava, Dobrovnikin Kobilje, Anton Balažek,Marjan Kardinar inStanko Gregorec, so podpisalidogovor o medsebojnemsodelovanju in delovanjuskupnega organa občinskeuprave. Dogodku je prisostvovalaministrica, odgovornaza lokalno samoupravo inregionalni razvoj, Zlata Ploštajner.Pobudo za soustanoviteljstvoorgana skupne občinske upraveje dal dobrovniški župan MarjanKardinar, njena naloga pabo izvrševanje upravnih nalogpri inšpekcijskem nadzoru terobčinskem redarstvu, urejanjuprostora ter zagotavljanju in izvajanjujavnih služb na območjuobčin ustanoviteljic. Odloko soustanoviteljstvu organa skupneobčinske uprave so občinesprejele predvsem z namenom,Župani občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje, Anton Balažek,Marjan Kardinar in Stanko Gregorec, so ob prisotnostiministrice, odgovorne za lokalno samoupravo, Zlate Ploštajnerpodpisali dogovor o delu skupne občinske uprave.da bi delovale strokovneje in zakonito,zmanjšale stroške delovanjaobčinskih uprav in občanomzagotovile večjo dostopnost dostoritev.V praksi to pomeni, da bo trenutnodevet zaposlenih na oddelkuza okolje in prostor, v inšpekcijskihslužbah in režijskemobratu Občine Lendava v ponedeljekopravljalo naloge na terenu,do dvanajstih v prostorihObčine Dobrovnik in potem dokonca delavnika še v Občini Kobilje.Ob terenskem delu bodoadministrativna dela za soustanoviteljiceopravili na sedežudelovnega mesta. Stroške delastrokovnih delavcev v skupnemorganu občinske uprave po zakonuo financiranju občin bo kotdo sedaj poravnala država, razlikopa si bodo razdelile 80 odstotkovObčina Lendava, 15 ObčinaDobrovnik in pet odstotkov ObčinaKobilje. Zaradi organa skupneobčinske uprave se številozaposlenih v obeh manjših občinahne bo zmanjšalo.Ministrica je podpis dogovorao skupnem delovanju občinskeuprave pozdravila in izrazila upanje,da bo država zmogla sleditirazvojnim načrtom občin.Majda HorvatDom starejših občanov Ljutomer bo odprl enoto v Stročji vasiRazširili in preuredilibodo staro šoloBivalna skupnost za dementne stanovalce bo dobila zanje primerne prostoreV Domu starejših občanovLjutomer so kmalu po njegovemodprtju pred osmimi letispoznali, da bi potrebovali posebenoddelek, namenjen stanovalcemz demenco. Zaradivse večjih potreb po njihovemvarstvu so del drugega nadstropja,kjer je štirinajst postelj,preuredili v ta namen,kar pa ne more biti dolgotrajnejšarešitev. Zato so začeli iskatirazlične rešitve.»Ena od možnosti bi bila adaptacijaprostorov znotraj doma, karbi zahtevalo velik poseg, zaradiutesnjenega zemljišča, ki ga imamo,in Sršenovega loga okoli nas,ki je zaščiten park, pa tudi dozidavani možna. Zato smo začeli iskatiprostore na neki drugi lokaciji,« jepovedal direktor doma Boris Sunko.Ko so v Stročji vasi začeli graditinovo šolo in vrtec, je občinavodstvu doma ponudila možnost,da enoto doma za dementne stanovalceuredijo v prostorih šole,kjer so bile učilnice za nižjo stopnjoosnovne šole. Gre za objekt,velik okoli štiristo kvadratnih metrov,z zemljiščem in na lepi lokacijiv bližini nove šole. Z možnostjoso potem seznanili tudi ministrstvoza delo, družino in socialnezadeve in ob zadnjem obisku pridržavni sekretarski januarja letosso začrtali smer nadaljnjih dogovoro tripartitnem sodelovanjumed ministrstvom, občino in vodstvomdoma. Dogovorili so se, dabo občina po svoji poti pripravilavse potrebno za prenos premoženjakot njen vložek pri projektu,dom bo poskrbel za pripravopotrebne dokumentacije za pridobitevgradbenega dovoljenja,ministrstvo pa se je obvezalo, dabo preverilo možnost pridobitvedodatnih sredstev iz evropskihskladov. »Letos bi opravili priprave,prihodnje leto pa bi začeli inV prostorih stare šole v Stročji vasi, kjer začasno deluje vrtec, bodo uredili enoto Domastarejših občanov Ljutomer. Foto: M. H.dokončali gradnjo,« je povedalsogovornik. Vodstvo doma je takojpo občinski ponudbi naročilopripravo idejne zasnove z investicijskimprogramom, s katerimso prišli do osnovnih informacijo velikosti objekta in stroških gradnje.Ta naj bi stala blizu osemstotisoč evrov, prostori pa bi obsegaliblizu osemsto kvadratnihmetrov. Vsi prostori bi bili v pritličjuin zgrajeni po najsodobnejšihmerilih za bivanje dementnihstanovalcev. V načrtih so predvideniprostori za dve stanovanjskiskupnosti s po dvanajstimi stanovalci,središčni prostor pa bibil dnevni prostor s kuhinjo terizhodom na teraso in vrt. Enotadoma v Stročji vasi bo delovala samostojno,hkrati pa jo bodo zaradibližine Ljutomeru, od kateregaje oddaljena le tri kilometre, oskrbovalis storitvami doma.Z odprtjem enote v Stročji vasiin preselitvijo stanovalcev bodo vdomu preuredili sedaj dvoposteljnev enoposteljne sobe. Ugotavljajonamreč, da je štirinajst enoposteljnihsob, kolikor jih imajo inglede na vse večje povpraševanjepo njih, premalo. »K nam prihajajostarejši ljudje, ki so že dlje časaživeli sami in ki zato težko delijosvoj življenjski prostor,« je povedalsogovornik.Majda Horvat

– 16. april 2009 oglasi5

6 gospodarstvoROTO prejemnik drugega znaka kakovosti za modularni zbiralnik vodeOsnova za vse bolj iskaneekološke izdelkeMatjaž Pavlinjek izumil izboljšan zbiralnik vode, ki se lahko sestavlja do velikosti 50 tisočlitrov – Težko pričakovani izdelek za potrebe na težko dostopnih terenihZnak kakovosti v graditeljstvu,ki ga podeljuje Inštitutza gradbeništvo ZRMK v časusejma Megra, se podeljuje zakakovostne slovenske izdelkes področja graditeljstva poevropsko primerljivih kriterijihin metodologiji ocenjevanja.ROTO je doslej prejelže tri nagrade za okoljskapartnerstva in drugič znakkakovosti – lani ga je prejelza čistilno napravo, letos paza 12.000-litrski rezervoarza zbiranje deževnice, ki jeiz enega kosa. Vsi večji se dovelikosti 50 tisoč litrov sestavljajoiz tega osnovnega kosa.Sicer pa so priznanja v Slovenijile potrditev tega, kar ježe dokazano na svetovnemtrgu; njihove izdelke za zbiranjedeževnice in čiščenjevode kupujejo kupci iz Francije,Irske, Kanade, Indonezije,Dubaja in vse pogostejetudi iz Maroka. Druga velikapridobitev je okoljski standardISO 14001, ki so ga prejelijanuarja letos.Podjetje ROTO je spet začelodelati v treh izmenah, kar pomeni,da imajo kljub krizi veliko naročil.Prav načrtno pripravljanjena premagovanje morebitnih kriznihrazmer je v tem letu obrodilosadove: imajo namreč izdelkez dodano vrednostjo oziroma narejenez lastnim znanjem in inovativnostjo.V Razvojnem centruRota je zaposlenih 20 strokovnjakov,glavni inovator vseh izboljšavpa je tehnični direktorMatjaž Pavlinjek. Nagrajeni rezervoarje osnova za vse drugeekološke izdelke, v izdelavo katerihse vse bolj usmerja podjetjeROTO. Za njihove izdelke je značilno,da so lažji, trpežnejši, boljso prilagodljivi potrebam naročnika.Ena največjih prednosti paje, da se njihova plastika po uporabilahko reciklira. V proizvodnihali imajo eno najsodobnejšihMatjaž Pavlinjek pri kalupu nagrajenega rezervoarja za zbiranje deževnice, ob pomoči kateregaizdelujejo osnovne module v velikosti 12.000 litrov. Foto: B. B. P.16. april 2009 –Konec lanskega leta jeROTO odkupil italijanskopodjetje Chicco, ki izdelujezunanja igrala, in dopolnilprogram igrač. S tem sopridobili nove kupce in žedobljene certifikate. Delproizvodnje Chicca selijo vPolano, del pa v Srbijo. Čistilnanaprava na sončnoenergijo in male hišne vetrneelektrarne pa so izdelki,ki jih napovedujejo za prihodnjemesece.naprav za čiščenje zraka, odpadkeiz proizvodnje pa stoodstotnoreciklirajo.Izboljšani zbiralnik ima kar petizstopajočih lastnosti. Na prvemmestu je izboljšana statika. Drugaprednost je enostavnejša manipulacijaoziroma transport, kardopušča prilagojena in zmanjšanamasa rezervoarja. Za izdelovanjenovega zbiralnika porabijomanj materiala in energije,primeren je za različno gradnjo,kot zbiralec deževnice pa lahkopripomore k varovanju okolja inzmanjšanju izdatkov za vodo.Domače okolje je tisto, ki semu želijo v prihodnje še bolj posvetiti.Zato bodo letos v okviruakcije Pomurje zbira deževnicovsem Prekmurcem in Prlekom,ki se bodo odločili zanakup zbiralnika za deževnico,tega prodali po 25 odstotkovnižji ceni.Bernarda Balažic PečekKriminalistipreiskovaliInženiring GrajVčeraj zjutraj so kriminalisti začeli preiskavo v zvezi z nekaterimiposli v Luki Koper. »Kriminalisti zaradi sumov gospodarskih kaznivihdejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, opravljajo preiskovalnadejanja v povezavi s poslovanjem gospodarske družbe LukaKoper. Opravljajo hišne preiskave, in sicer na sedežu omenjenegapodjetja ter tudi na drugih lokacijah,« je koprska policijska upravazapisala v sporočilu za javnost. Po njenem nalogu so kriminalistiiz Murske Sobote preiskavo opravili tudi v družbi Inženiring Graj,kjer naj bi iskali podatke o poslu med Luko Koper in InženiringomGraj, ki naj bi za Luko Koper uredil vse potrebno pri pridobivanjuzemljišč ter njihovi prekategorizaciji za gradnjo logističnega centrav Lipovcih. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslu je bila vloženaanonimna ovadba. Roberta Graja, direktorja Inženiring Graj, nismouspeli priklicati, saj je telefon v pisarni zvonil v prazno, je paGraj za Vestnik, ko smo poročali o ovadbi, dejal: »Razlogov za kazenskoovadbo ni. Vse parcele so v pogodbah. Pri tem poslu smo leizvajalci in ne bi rad ničesar govoril, da ne bi izdal kakšne poslovneskrivnosti.« Iz ovadbe sicer sledi, da naj bi Robert Časar, predsednikuprave Luke Koper, Inženiring Graju plačeval fiktivne posle in takoLuko Koper oškodoval za vsaj 700 tisoč evrov.Sindikalni protestSpremembe so nujneZveza svobodnih sindikatov je na razširjeni konferenci sprejelazahteve glede priprave prihodnjih ukrepov. Udeleženci so se odpravilido vladnega poslopja, kjer so pripravili protest.Zahtevamo prekinitev množičnega odpuščanja delavcev, boljšipoložaj zaposlenih in odpravo socialnih razlik – to je osnovno sporočilonajnovejših sindikalnih protestov. Sindikati so prepričani, dafinančne in gospodarske krize ter uničevanja podjetij niso povzročilidelavci, ne njihove plače, regresi in pravice, ampak požrešnost,hazard, aroganca in špekulacije lastnikov kapitala in finančnih institucij.Zato morajo delavci stopnjevati pritisk na politike, sicerbodo ti klonili pritisku kapitala.S sindikalnim protestom so hkrati opozorili tudi na prepočasnevladne ukrepe. Sicer pa se sindikati strinjajo z ukrepom vlade, kidoloča subvencioniranje presežnih delavcev, vendar je tudi ta prepočasen.Če dogovora z vlado ne bo, sindikati napovedujejo ostrejšeukrepe.M. J.Četrti rojstni dan Gostilne LovenjakNove zaposlitve v Hotelu ŠtrkPodjetje XalSvetila bo v SOICgradilo šeleseptembraPodjetje Xal Svetila iz MurskeSobote, hčerinsko podjetje svetovnoznanega proizvajalca svetilin svetlobnih sistemov Xal izGradca, je kupilo julija lani odobčine tri stavbna zemljišča vSOIC v skupni velikosti 14.137kvadratih metrov za 432.661evrov. Po pogodbi bi moralo dokonca lanskega leta začeti gradnjoobjekta za proizvodnjo svetil,kjer bi dobilo zaposlitev 150delavcev.Z MO Murska Sobota pa somedijem poslali sporočilo, daje Xal dosegel sklenitev aneksak pogodbi o nakupu zemljišča,s katerim so rok za začetek gradnjeproizvodne hale podaljšalido septembra. Do odloga je prišlozaradi organizacijskih vprašanj,ki jih bodo po zagotovilihlastnika podjetja Andreasa Hierzerjarešili do jeseni. PodjetjeXal sedaj s 40 zaposlenimi poslujev najetih prostorih podjetjaFinander pri Markišavcih.M. H.A. B.Lani so razvili lastno blagovno znamko Lovenjakov dvor, pod katero delujejo poslovne enoteGostilna Lovenjak, Hotel Štrk in Roto Tours. Foto: B. B. P.15. aprila minevajo točnoštiri leta, odkar so Pavlinjekoviodprli prenovljeno gostilnos starim imenom Lovenjak.Že v preteklosti je bilatukaj zelo priljubljena gostilnaHorvat - Lovenjak, po njenemzaprtju pa so se lastnikipodjetja ROTO odločili,da gostišče odkupijo in prenovljenegaponudijo trgu. Vtej odločitvi je bilo, po besedahdirektorja Štefana Pavlinjeka,več emocij kot racionalnostiin logike, kajti tudisami imajo radi dobre gostilne,prijaznost in tradicionalnohrano.V začetku je bilo le pet zaposlenih,danes jih je že 15. Po odprtjudrugega dela hotela Štrk (lanipoleti so odprli družinski hotel zenoposteljnimi in družinskimi sobami),ki bo namenjen prenočevanjuvečjih skupin izletnikov, paVinisovih 12 letZveza društev vinogradnikov in vinarjev SlovenijeVinis je bila ustanovljena pred 12 leti. Najpomembnejšanaloga članov je spremljanje dogodkovna področju vinogradništva in vinarstva ter sprotnoreševanje morebitnih težav. Na nedavni skupščinise je poslovil predsednik zveze Stanko Šoster,ki jo je vodil vse od ustanovitve dalje. Za njegovegabo zaposlenih še več. Za sprejemgostov in njihovo dobro počutjeskrbi Sandra Pavlinjek, direktoricapodjetja RGT (ROTO GOSTIN-STVO TURIZEM), ki je bilo ustanovljeno1. 3. 2005, pa je OlgaBelec. Vodja kuhinje je kuharskimojster Branko Časar, ki prisegana domače jedi, prav tako so v Lovenjakovigostilni vedno na voljo(tako kot nekoč) sveže ribe. Pice vnjihovi gostilni ne morete dobiti,zato pa lahko dobite sezonsko ponudbo:ta čas so dnevi beluševihin čemaževih jedi, nato bodo dnevidalmatinske kuhinje in glasbe,maja bodo dnevi srbske kuhinje,v začetku junija pa bodo proslavilinovi naraščaj štrkov s Štrkovimvečerom.B. B. P.naslednika so izvolili Romana Štabuca iz Kmetijskogozdarskegazavoda Maribor.Na volilni skupščini so pregledali delovanje zvezev minulem letu, sprejeli programske smernicein podelili priznanja posameznikom za aktivno delovanjev vinogradniških društvih. Med dobitnikije bil tudi Franc Škrobar iz Društva vinogradnikovRadgonsko-Kapelskih goric. Priznanje mu je podelilStanko Šoster.N. Š.

– 16. april 2009 gospodarstvo7RLS Moda Gornji Petrovci v peto leto poslovanjaUspešno sledijozastavljenim ciljemIz proizvodnega podjetja, kjer zaenkrat prevladujejo klasični dodelavniposli, se bodo sčasoma razvijali v logistični center za matično firmoS 1. aprilom letos se je začelopeto poslovno leto družbeRLS Moda v Gornjih Petrovcih,ki sta jo leta 2005 ustanovilasoboška Mura in njendolgoletni nemški poslovnipartner Rene Lezard. V Murinihprostorih v Gornjih Petrovcih,ki so nekaj časa samevali,so kakšno leto predustanovitvijo nove družbe ponovnooživili proizvodnjo. Koje nemški partner kot 90-odstotnilastnik vstopil v novodružbo, so v njej obdržali polovicozaposlenih in z Murosklenili petletno najemno pogodbo,ki so jo letos ponovnopodaljšali za enako obdobje.Po besedah direktorja MiroslavaTopiča družba RLS Moda vesčas svojega delovanja uspešnouresničuje zastavljene cilje, ki sousmerjeni v to, da iz proizvodnegapodjetja prerastejo v logističnicenter. Zaenkrat proizvodnezmogljivosti v glavnem zapolnjujejos klasičnimi dodelavnimi posliza svojega nemškega lastnika,ki je njihov stoodstotni dobaviteljin odjemalec, postopoma paže prehajajo tudi na prodajo lastnegaznanja predvsem v modelarstvu.Minulo poslovno leto, ki prinjih traja od 1. aprila do 31. marca,so uspešno sklenili, z 1,260 milijonaevrov prihodkov pa so te vprimerjavi z letom prej povečaliza štiri odstotke, prihodki pa soza 50 do 60 tisoč evrov presegliodhodke. Čeprav jim delo zagotavljanemški lastnik, se cena njihovegadela ne razlikuje od cen,ki jih plačuje drugim slovenskimkooperantom, med katerimi statudi Mura in Elkroj. Slednji je bilv preteklosti velik partner družbeRene Lezard, vendar se je zaradizmanjšanja naročil znašel vtežavah in končal v stečaju. Tudiv družbi RLS Moda je obseg naročilza obdobje april–avgust nekolikomanjši kot lani v enakemV družbi RLS Moda v Gornjih Petrovcih se število zaposlenih od ustanovitve do zdaj ni bistvenospremenilo. V začetku jih je v tej tovarni delalo 79, zdaj jih zaposlujejo 80, 1. majapa bodo dodatno zaposlili še tri delavke. Foto: L. KovačDružba RLS Moda v Gornjih Petrovcih bo letos prvič pripravilaprodajo izdelkov blagovne znamke Rene Lezard, in sicer7., 8. in 9. maja v prostorih tamkajšnje osnovne šole, kupcempa bo na voljo več kot štiri tisoč kosov moških in ženskihoblačil visokega kakovostnega razreda po ugodnih cenah.obdobju, je pa na ravni lanskegaobdobja september–marec. Vendarzaradi tega niso pretirano zaskrbljeni,saj poslovno leto traja12 mesecev, delovni čas prilagajajopotrebam in ga temu primernotudi razporejajo. Lani, denimo, sobili v obdobju april–avgust domatri tedne, so pa izkoristili le dvadni letnega dopusta, saj so preostaledni zapolnili s presežnimiurami. Tudi za letošnji avgustnačrtujejo, da bodo za dva tednaprekinili proizvodnjo.Ker je bila družba RLS Modaustanovljena z namenom, da sesčasoma razvije v logistični center,aktivnosti v tej smeri nadaljujejo,del razvoja je Rene Lezard žeprenesel v Gornje Petrovce, s kadrovskimiokrepitvami pa bodože jeseni ta del dejavnosti še razširili.Prvega maja bodo v petrovskitovarni zaposlili tri nove delavcein so med redkimi, ki v tehkriznih časih povečujejo zaposlenost,o skrajševanju delovnegačasa pa sploh niso razmišljali.Z matično družbo dobro sodelujejoin izmenjujejo obiske, predzačetkom vsake sezone pa se rednodobivajo in skupaj načrtujejo.Sicer so pri poslovanju povsemsamostojni, tudi dobiček, kiga ustvarjajo, ostaja v družbi, namenjajopa ga za posodobitevproizvodnje. Decembra so kupiliavtomat za prikrojevanje terz njim prihranili pri delovnemčasu in delovni sili, za naložbe paletno namenijo od 60 do 70 tisočevrov.Na vprašanje, ali se jim v tehkriznih časih splača zaposlovatiin investirati v proizvodnjo, direktorMiroslav Topič odgovarja, dase za vse to odločajo na osnovi temeljiteanalize, vse načrtujejo dolgoročno,v zadovoljstvo in dobropočutje zaposlenih. Po njegovemje le zadovoljen delavec dober delavec,zadovoljstvo pa skušajo zagotovititudi z ustreznim nagrajevanjem.Namesto zakonskega1,9-odstotnega povprečnega povečanjaplač so najnižje s 1. januarjempovečali tudi do sedemodstotkov, tako da ima zdaj minimalnoplačo le še nekaj zaposlenih.Plače bodo tudi v prihodnjeusklajevali z rastjo minimalnihplač. Za uspešno delo so delavcidodatno nagrajeni, nagrajevanjepa je na osnovi skupinske in individualnenorme, dobri delavci paso tako kar dvakrat nagrajeni.Ludvik KovačMiroslav Topič, direktor družbe RLS Moda: »Skrbi za zaposlenein njihovemu zadovoljstvu posvečamo posebno skrb,saj se zavedamo, da je le zadovoljen delavec lahko tudiuspešen in ustvarjalen.«Veliko zanimanje za subvencije zakrajši delavnikPomurska podjetjaskromnoDoslej razdelili 1,6 milijona evrov, od tega zaPomurje 221 tisoč evrovZaradi velikega zanimanja delodajalcev za državno subvencioniranjepolnega delovnega časa so za javni razpis odobrenidodatni trije milijoni evrov sredstev ali do leta 2011 skupajštirje milijoni evrov. Zavod RS za zaposlovanje je namrečsamo do 9. aprila pogodbo o subvencioniranju polnega delovnegačasa sklenil s 370 delodajalci, ki so doslej za 23.813delavcev za februar že prejeli 1,6 milijona evrov subvencij.Pogodbo je sklenilo tudi 21 delodajalcev iz Pomurja, šest od teh paje že prejelo za 3145 delavcev 221.820 evrov subvencij. Četudi bodopomurski delodajalci po že sklenjeni pogodbi subvencijo prejeli šeza 330 delavcev, gre za zelo skromno bero. Toliko bolj, če vemo, daje podjetje Mura za 3004 delavce v dveh družbah prejelo skupno180.240 evrov subvencije.Objavljen seznam delodajalcev, podpisnikov pogodbe in prejemnikovsubvencij pa tudi razkrije, da prijavo niso oddala ali z njo bilauspešna vsa pomurska podjetja, ki so zaradi recesije in upada naročilmed prvimi napovedovala krajši delavnik.Subvencijo so tako že prejela podjetja Arcont IP v vrednosti 7.260evrov, Arcont 29.760, Elizabeta Dom starejših, Slavko Ficko, s. p., 300,Kleparstvo - krovstvo Tomi Kolmanič, s. p., 120, Mura 150.060, Muralist30.180 in Proconi 4.140 evrov.M. H.Novoizvoljeni direktor bolnišniceBojan Korošec zlorabil položaj?Žarko Bejek, vodja okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, jepotrdil, da je tožilstvo septembra 2007 vložilo obtožnico proti novoizvoljenemudirektorju murskosoboške bolnišnice Bojanu Korošcu zaradisuma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Korošec, ki bo popotrditvi na vladi vodenje bolnišnice prevzel maja, je obtožen domnevnonegospodarnega nakupa tehnične opreme, sistema AS-450 HM zaproizvodnjo kisika, v letu 2001, ko je enkrat že sedel na direktorskemstolčku bolnišnice. Zlorabe položaja je obtožen tudi njegov takratni najožjisodelavec Štefan Vučak, takrat pomočnik direktorja za poslovne zadeve.Kdaj se bo začelo sojenje, še ni znano. Na ministrstvo za zdravjesmo v tej zvezi naslovili vprašanje, ali vložena obtožnica in postopek nasodišču nista oviri pri ponovnem imenovanju Korošca za direktorja bolnišnice,vendar odgovora do sklepa redakcije nismo prejeli. A. B.Gold Award za Radenskinonovo dietno vodoRadenska Plus BodyShape je na mednarodnem ocenjevanjudietnih izdelkov in izdelkov za ohranjanje zdravja MondeSelection 2009 World Diet & Health Products Selection prejelazlato nagrado (Gold Award). Lani je nagrado Grand GoldAward prejela naravna mineralna voda Naturelle. RadenskaPlus BodyShape je tekmovala v kategoriji dietnih izdelkov in izdelkovza ohranjanje zdravja (Diet & Health Products), saj sodi med t.i. učinkovite oz. funkcionalne vode. Vsebuje hranilno snov L-karnitin,vitaminu podobno substanco, ki je naravno prisotna v telesu inbrez katere normalni življenjski procesi ne morejo potekati. L-karnitinima pomembno vlogo tudi pri presnovi maščob. Znanstvene študijeso dokazale, da maščobe veliko bolj izgorevajo ob dodatku L-karnitinak obrokom. L-karnitin se kot dodatek k prehrani in v kombinaciji s telesnoaktivnostjo (tek, kolesarjenje, hitra hoja) tako uporablja za nadzorovanjetelesne teže. Nagrado bo prejel predstavnik Radenske nasklepni slovesnosti Monde Selection, ki bo 31. maja in 1. junija 2009v Benetkah.B. B. P. Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutnorazpisanih več kot 90 prostih delovnih mest.Delodajalci imajo največje potrebe vgostinstvu, zavarovalništvu in gradbeništvu.Najbolj iskani delavci v tem tednu:osnovnošolska izobrazba – 26, kuhar – 8, natakar – 7, strojnik – 5, ekonomsko-komercialnitehnik – 3, delavec brez poklica – 2, gostinski tehnik – 2,monter vodovodnih naprav – 2, prodajalec – 2, tehnik zdravstvene nege – 2.Iščejo se tudi:Gostinsko-turistični tehnik – 1, univ. dipl. inž. agronomije – 1, univ. dipl.inž. strojništva – 1, univ. dipl. inž. zootehnike – 1.Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnihprostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdetena uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.

– 16. april 2009 (IZ)brano9BarometerMurski val =dobro naloženkapitalRadio Murski val je po zadnjih podatkih Radiometrije2009 na odličnem osmem mestu med vsemi radijskimiprogrami v državi, je najbolj poslušana regionalna radijskapostaja posebnega pomena v Sloveniji in v Pomurju dalečpred vsemi. Še več: Radio Murski val v slovenskem prostoruše nikoli ni imel tolikšnega deleža poslušalcev, da otem, da nas v Pomurju redno posluša vsak drugi občan odrojstva do visoke starosti, ne govorimo. Odločitev uredništvaRadia Murski val pred leti, da ustvarja program s kakovostnimi,resničnimi, aktualnimi in hitrimi informacijami,se je pokazala za dolgoročno pravilno. V kriznih časihpa je ta stabilnost obsega in strukture poslušalstva dobronaložen kapital tako za oglaševalce kot poslušalce.Dosegi poslušalcev v % in projekcija v tisočihDoseg v % Doseg v '0001. Val 202 12,6 % 2102. 1. program 10,4 % 1743. Radio 1 7,5 % 1254. Radio City 6,7 % 1125. Radio Veseljak 3,8 % 636. Radio Center 3,4 % 577. Radio Hit 3,4 % 578. Radio Murski val 2,8 % 479. Radio Koper 2,7 % 4510. Radio Ognjišče 2,6 % 4311. Radio Sraka 2,1 % 3512. Radio Krka 2,0 % 3313. Koroški radio 1,9 % 3214. Radio Fantasy 1,8 % 3015. Radio Maribor 1,8 % 3016. Radio Ptuj 1,8 % 3017. Radio Ekspres 1,7 % 2818. Radio Rogla 1,7 % 2819. Radio Antena 1,6 % 2720. Štajerski val 1,6 % 2721. Radio Celje 1,5 % 2522. Tuji programi 1,5 % 2523. Radio Maxi (Prleški val) 1,3 % 2224. Radio Net FM 1,3 % 2225. Radio Belvi 1,3 % 2226. Radio Aktual 1,1 % 18Radio Murski val, d. o. o., Ulica arh. Novaka 13, M. SobotaPomurka mesna industrija v stečajuPrednostna nalogareševanje socialnestiske delavcevPotem ko je Pomurka mesna industrija založila predujem zastroške začetka stečajnega postopka, je Okrožno sodišče v MurskiSoboti oklicalo začetek stečajnega postopka za to pravno oseboČeprav je nadzorni svetdružbe MIP že konec prejšnjegameseca soglašal s predlogomvodstva Skupine MIP, dase zaradi nesolventnosti zadružbe v okviru skupine nasodišču začne stečajni postopek,usoda nekaterih Pomurkinihdružb še ni dorečena.Okrožno sodišče v Novi Goricije stečajni postopek za novogoriškodružbo oklicalo že7. aprila, medtem ko Okrožnosodišče v Murski Soboti zadružbe, ki imajo sedež na njegovemobmočju, tega ni storilo,saj dolžniki niso zagotovilisredstev za objavo stečaja. Pomurkimesni industriji je sredstvakončno uspelo zagotovitiin sodišče je tako sprejelosklep o začetku stečajnega postopkate družbe.Sklep o začetku stečajnega postopkav Pomurki mesni industrijije soboško okrožno sodišče objavilo10. aprila, stečaj pa bo vodilastečajna upraviteljica Alenka Gril.Sodišče je hkrati pozvalo upnike,da v treh mesecih po objavi oklica,najpozneje pa do 10. julija, prijavijosvoje terjatve ter ločitvene in izločitvenepravice v stečajnem postopku.V stečaj so predlagane še tridružbe iz Pomurja, in sicer MIP– Pomurka reja, d. o. o., ABC PomurkaInternational – Mednarodnatrgovina, d. d., in PrašičerejaPodgrad, d. o. o., vendar sodiščeo njihovem stečaju še ni odločilo.Z Okrožnega sodišča v Murski Sobotiso nam sporočili, da so predlogza začetek stečajnega postopkav prvih dveh družbah prejeli2. aprila, medtem ko so predlogza stečaj Prašičereje Podgrad prejeli6. aprila, vsem družbam pa jesodišče poslalo pozive za plačilopredujma za poravnavo začetnihstroškov stečajnega postopka. Kersodišče predujmov še ni prejelo,stečajev ni oklicalo, stečajne postopkezoper omenjene družbe pabo začelo takoj, ko bodo predujmiplačani, so sporočili s soboškegaokrožnega sodišča.V Pomurki mesni industriji paže tečejo vse aktivnosti, s katerimiželijo predvsem pospešiti rešitevsocialne stiske za zaposlene, ki žetri mesece niso dobili plač, praktičnopa so že četrti mesec brezprihodkov. Kot nam je povedalastečajna upraviteljica Alenka Gril,je bilo ob uvedbi stečajnega postopkav Pomurki mesni industrijizaposlenih 236 delavcev, z njimise bodo sestali danes opoldne,večini pa bodo že izročili odpovedidelovnega razmerja. Seveda sepri tem delu srečujejo s težavami,saj je ostala Pomurka mesna industrijabrez elektrike, računalniškaoprema ne deluje in pisanje pogodbo odpovedi je oteženo. Kljubvsemu Grilova upa, da jim bo večinopogodb vendarle uspelo oddatidelavcem, ki jim teče še 15-dnevniodpovedni rok, tako da se bodolahko šele po prvomajskih praznikihprijavili kot brezposelni na zavoduza zaposlovanje. Skrb za reševanjesocialne stiske teh ljudije zdaj naša osnovna naloga, pravistečajna upraviteljica, o tem,kakšne bodo nadaljnje aktivnosti,pa zaenkrat ne govori. Vprašanjeo tem, ali bo Pomurka mesna industrijamed stečajem nadaljevalaproizvodnjo, ostaja odprto, razmerepa niso enostavne, saj je družbaz blokiranim računom in brez denarja,ostala pa je tudi brez plinain elektrike.Ludvik KovačSlavko Fartelj, veliki kadrovikin pravnik Term 3000 patudi prokurist, sedaj vabi soboškoelito na vrhunska kulturnadoživetja skupine Modrecone – gre za party rockband.Damir Rob, trener NK Nafte,še naprej niza slabe rezultate.Zaenkrat pa ne pove aliprizna razloga, da je moštvoslabo pripravljeno. Če pa toni razlog, bi moral jasno povedati,ali morda ne potiskajoNafte navzdol špekulativneigre nekoč razvpitega»Subanovega modela«, o temnamreč na veliko razpravljajopoznavalci zakulisja.Miroslav Topič, direktor RLSModa Gornji Petrovci, se nepritožuje nad zasedenostjozmogljivosti. Če ne bi bilotveganja s krizo, bi številozaposlenih močno povečalin ne le za tri, kot predvidevasedaj.Bolnišnica nimapredstavnikav VzajemniPoslovni Dnevnik, ki je konecprejšnjega tedna poročal o potekuskupščine zavarovalnice Vzajemne,je med drugim navajal,da naj bi bil pri konfliktu znotrajuprave med predsednikomBoštjanom Averjem in članomPetrom Pustatičnikom vpletentudi predstavnik murskosoboškebolnišnice. Slednji naj bi za Pustatičnikauspešno zbiral podpiseza zamenjavo člana nadzornegasveta Jožeta Benčine.Ernest Börc, direktor bolnišnice,pravi, da ga to preseneča, sajSplošna bolnišnica Murska Sobotav Vzajemni nima predstavnika,kar so jim po preverjanju potrdilitudi na Vzajemni OE MurskaSobota. Zato menijo, da zadevani povezana z murskosoboškobolnišnico.M. H.Ne nesreča, ampak poskus samomoraFoto: N. J.Danes zjutraj okoli devete ure se je v pokrajini ob reki Muri kot blisk razširila novica o nesrečina železniški progi med Ljutomerom in Radgono v Lukavcih, ko je vlak trčil v moškega.Policisti so med ogledom prizorišča nato ugotovili, da ni šlo za nesrečo, ampak zaposkus samomora štiriinpetdesetletnega varovanca lukavskega varstvenega doma. Taje težje ranjen končal v bolnišnici. A. B.Sedmimvlomilcemstopili na prsteMinula dva meseca so pomurskikriminalisti v sodelovanjuz drugimi policijskimienotami v svoje beležnice vpisalikar nekaj uspešnih akcij. Znatančnim delom so prišli nasled dvajsetletniku in njegovemudeset let starejšemu koleguiz okolice Lendave, ki stavlamlja v avte in celo v cerkve.Proti obema so napisali kar 32ovadb. V primežu policijskihpreiskovalcev sta se znašla tudiMadžara, ki sta na isti dan vlomilav najmanj štiri avte v Lendaviin Radencih. S kazenskoovadbo so ju privedli pred preiskovalnasodnika, ki je za obaodredil pripor. Razkrinkali paso še tri storilce, ki so vlomili vstanovanja, bencinsko črpalkoin zlatarno. Ovadili so jih.A. B.Jože Škrilec, predsednik komisijeza varnost v prometupri Avto-moto društvu ŠtefanaKovača Murska Sobota, začenjaakcijo Točka vzajemnosti,ko bodo starši, ki otroškihsedežev več ne potrebujejo,podarili otroške sedeže staršemotrok, ki otroški avtosedežpotrebujejo.Radovan Žerjav, poslanecv DZ, je ob kombinaciji zapredsednika SLS (o kandidaturise še odloča) že v novihkombinacijah, in sicer zapredsednika uprave Mure.Nenavadno.

10Kučan Valvasorja podarja PIŠK-uNa predvečer letošnjega dneva knjige, 22. aprila, bo nekdanjipredsednik Republike Slovenije in rojak Milan Kučan Pokrajinskiin študijski knjižnici Murska Sobota podaril sedemnajst zvezkov faksimilneganatisa grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja, ki joje izdala SAZU iz Ljubljane.Milan Kučan je PIŠK-u že pred letom in pol predal velik del knjigiz svoje knjižnice.kulturaŠedivyjeva in Zorkova za vitezinjoZnanih je dvanajst finalistov Pesniškega turnirja 2009, ki so nanatečaj poslali izvirno še neobjavljeno pesem z največ 60 verzi.Strokovna komisa je med osmimi finalisti izbrala tudi Marijo Šedivyin Lučko Zorko, občinstvo pa še štiri. Svoje pesmi bodo predstaviliv soboto v SNG Maribor, komisija pa bo izbrala viteza ali vitezinjoPesniškega turnirja. Pesmi finalistov bodo objavljene v literarni revijiRp./Lirikon 21.16. april 2009 –Kdo dobi knjižnično nadomestiloMinistrstvo za kulturo je objavilo seznam avtorjev, ki so upravičenido denarnega prispevka od izposoje knjižničnih gradiv. Pri izvirnimonografiji je še vedno na prvem mestu Desa Muck, od naših je najbližjevrhu Bogdan Novak na petem mestu, potem pa so še Feri Lainšček,Miki Muster, Saša Pergar, Karolina Kolmanič in drugi, na seznamumed likovnimi ustvarjalci in fotografi pa sta najvišje Miki Musterin Anton Buzeti.V soboški galeriji razstavlja Jožef MuhovičIz oči v oči s sedanjostjoIntimno slikarstvo velikih formatovObljubljena dežela v LjutomeruFoto: J. D.V ljutomerskem kulturnem domu, v Galeriji Anteja Trstenjaka, si lahko dokonca aprila ogledate dela akademske slikarke Barbare Kastelec iz Žirov.Barbara Kastelec je magistra umetnosti in dobitnica mnogih nagrad. Meddrugim je na 11. koloniji diplomantov Akademije za likovno umetnost leta2001 dobila drugo nagrado, leta 2006 so na Ex-temporu v Piranu njenodelo nagradili kot najboljše delo mladega avtorja, leta 2008 pa je bila izbranamed razstavljavci Bienala slik malega formata v Ljutomeru.Tokrat se je v Ljutomer vrnila s samostojno razstavo slik, s katerimi predstavljasladki svet. Ob naslikanih sladoledih, čokoladah in drugih sladkih dobrotahse tudi manj sladkosnedim pocedijo sline. Z rožnatimi, čokoladnimiin na sploh s toplimi barvami olj, ki jih je uporabila za oživitev platna, pa šeintenzivira občutenje sladkega in vabi v – če uporabim besede z ene od razstavljenihslik – »obljubljeno deželo«. J. D.Foto: A. P.Gledališčniki Dvojezične osnovne šole I Lendava so se udeležili minulegasrečanja otroških in mladinskih gledaliških skupin Hura za gledališče v Odrancih.Na srečanju se je predstavilo dvanajst gledaliških skupin, med njimijih je bilo kar sedem iz lendavske šole, ki so se dokazale s štirimi slovenskimiin tremi madžarskimi predstavami. Najmlajši igralci so uprizorili Morskodeklico in Grdega račka; starejši so se predstavili z igrami O čarovnici, ki jekradla letne čase, Če zmaj požre mamo in Drugačnost; najstarejši pa s predstavamaPa ne že spet o šoli in CARPE DIEM.Razpoloženje v nabito polni dvorani je bilo pravi izziv za nastopajoče, saj sobili med gledalci večinoma nastopajoči igralci, ki so z zanimanjem spremljalipredstave svojih kolegov. Apollonia PožgaiV Galeriji Murska Sobota soodprli razstavo del akademskegaslikarja, grafika in tudifilozofa Jožefa Muhoviča, ki jeredni profesor za likovno teorijona Akademiji za likovnoumetnost in oblikovaje. Muhovičabolj kot slikarja poznamokot teoretika, ki objavljačlanke in knjige s področja likovneteorije estetike in filozofijekulture ter besedila izdajatudi v tujih jezikih. »Čudime, da ga bolj poznamo kotteoretika in manj kot slikarja,pa čeprav je veliko njegovihdel v pomembnih galerijahpo Evropi. Kot slikar je boljpotegnjen vase in redko razstavlja,«je dejal direktor galerijeRobert Inhof. Predstavljase z velikimi platni in razstavoIz oči v oči s prezenco.Razstava ima naslov Iz oči v očis prezenco, ta naslov je skrbnopremišljen, saj nazorno izkazujebistvo njegovih razstavljenih del.»Izraz prezenca predstavlja časovniizsek, sedanjost. Sintagnaiz oči z oči pa pomeni soočanjes sedanjostjo, kar nas spomni naCiganskapoezijaČemu neutrudno srce v upu doni,čemu neskončno prehojene poti,če je vse sen samoin nič nima svoje veljave?Le čemu oči blodijo v daljave,le čemu trudne noge hitijočez nižave in planjavevse žive dni?Jože Baranja - Livijen,še neobjavljena pesemAkademski slikar Jožef Muhovič se v soboški galeriji na razstavi Iz oči v oči s prezenco predstavljaz velikimi formati. V četrtek ob 17.00 bo strokovno vodstvo po razstavi. Foto: A. N. R. R.stare ikone, božje podobe, ki soizražale negibnost, neposrednogledanje v oči opazovalca,« o njegovemdelu pove Inhof.Pri njegovem delu pa je posebnegapomena tudi senca. In česmo pri ogledu njegovih del pozorni,lahko vedno najdemo enofiguro, ki se tradicionalno razumekot spokorniška figura, naslikanapa je v obliki sence. Inhof dodaja:»Senca je nekaj, kar nas pritegne,očara, če se spomnimo, smo se žekot otroci ukvarjali s senco, hotelismo jo pohoditi, ujeti ali jo pokritis peskom, pa nam nikoli niuspelo.« Senca pa je imela vednotudi zlosluten karakter.In tisti tragični moment v Muhovičevemslikarstvu se razkrijetakrat, ugotavlja Inhof, ko ugotovimo,da nekaj takega, kot je sedanjostali prezenca, sploh neobstaja, ampak je to, kar je predstavilv svojih delih, zgolj projekcijapreteklosti, ki ne more živetidrugače kot v nesnovni formispomina. Razstavo si lahko ogledatedo konca aprila.Nana Rituper RodežKomorni pevski zbor Vita prejel zlato priznanjeKomorni pevski zbor Vitaiz Lendave z zborovodjemJožetom Gerenčerjem je namednarodnem zborovskemtekmovanju v Budimpeštiprejel zlato priznanje.Gre za eno izmed najbolj priznanihsvetovnih zborovskihtekmovanj, ki se ga je letos udeležilopetdeset zborov iz osemnajstihdržav, tekmovali pa so vdvanajstih kategorijah. KPZ Vitaje ob dvanajstih zborih tekmovalv kategoriji mešani pevski zbori.Po seštevku točk so pristali natretjem mestu v svoji kategoriji.Rezultat jih je presenetil, ker sonastopili v konkurenci zelo kakovostnihzborov. To je drugi velikuspeh zbora, saj so pred dvemaletoma v Pragi dobili srebrnopriznanje. Nastopili pa so tudi nabudimskem gradu.J. G., B. Š.Foto: A. N. R. R.42. koncert MePZ Štefana Kovača Murska Sobota Pomladni poklon ljudski pesmiV dvorani kina Park v Murski Soboti so pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote pripravili že svoj 42. pomladni koncert s pesmijodoma in po svetu. Vodi ga zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič, največji poudarek pa so tokrat dali domačim in tujim ljudskim pesmim. Kot solista sta nastopilaIztok Kodila in Klaudija Vöröš, kot tolkalisti pa so nastopili Tomi Došen ter Dominik in Erik Kranjc. A. N. R. R.Ljudska pesem nakoncertnem odru?Vsekakor obuja kot sestavnidel koncertnega programa, ki prispevak izvedbi koncerta drugačnostin svežino, delu poslušalcevtudi spomine na mladostna leta.Ljudska pesem pa v svoji glasbenistrukturi, priredbah oziromaharmonizacijah vendarle nimatiste umetniške potence, s katerose meri umetniška vrednost in skatero lahko izvajalci dokažejosvojo izvajalsko umetniško potenco.Zato je bil potreben svojevrstenpogum zborovodkinje inzbora, da je bil celoten večer razenštirih umetnih pesmi posvečenljudski pesmi.MePZ Štefana Kovača je edennosilcev kakovostnega zborovskegapetja ob bregovih Mure. Toje dokazal tudi z letošnjim letnimkoncertom. Zbor poje intenzivno,s čimer je zagotovljena čista intonacija,ki ni nihala tudi v kakšnihhitrejših in zahtevnejših priredbah.Sorazmerje med glasovnimiskupinami je lepo uravnoteženo,tako da ni bilo izstopanj posameznikovali pevskih skupin. Opazitije bilo posebno skrb za jasnoin razločno izgovorjavo, čepravbi lahko bile kakšne občutljivejšebesedne končnice še izrazitejše. Vinterpretacijah je še nekaj rezervev iskanju še bolj poglobljenepestrosti ter kontrastnosti v tempih,dinamiki in predvsem izrazu.Toda tudi take so bile dovoljprepričljive, saj so morale iz glasbenematerije, ki ne daje velikomožnosti, potegniti maksimum,ki poslušalce prepriča in s katerimzbor pokaže svojo kakovost.In to je tokrat uspelo tudi zaradidobrih izvedb obeh solistov, KlaudijeVöröš in Iztoka Kodile.Prisostvovali smo koncertu, kije bil nekoliko drugačen, ki nas jepopeljal v bogastvo ljudske glasbenekulture, na katero smo Slovencilahko ponosni.Mag. Ivan Vrbančič

– 16. april 2009 osebni pečat11Cilka Dimec Žerdin o bolj in manj sposobnih, prizadetih in o odnosu družbe do njihKjer ni dovolj ljubezni in sočutja,so zakoni in pravilaTrideset let so razvijali in gradili šolo za otroke s posebnimipotrebami v Gornji Radgoni, dvajset let uživali v sadovih dela in vzavetju sv. Petra, zdaj pa naj bi to šolo ukiniliCilka Dimec Žerdin še vednoustvarja. Piše – že 68 let piše dnevnik.Šahira. Zbira. Njena delovnasoba z znamenito zbirko šahov jenekaj posebnega, polna spominov.Seveda smo jo ob obisku našli za računalnikom.Ko se je pred več kotdvajsetimi leti upokojila, si verjetnoni predstavljala, da bo pri skoraj80 letih doživela zaprtje Osnovnešole Janka Šlebingerja. Ve, da nemore nič spremeniti, ker je ves sistemtako naravnan, toda vseeno seboji za bogato gradivo, ki je ostalo vstavbi, kajti tam so dragoceni zapisio razvoju tega šolstva, dopisi, napisaniz roko … Boji se, da ne bi doletelateh dokumentov enaka usodakot marsikje drugje, ko so prišlinovi lastniki, ki jim vse staro ni pomenilonič.Cilka Dimec, po rodu iz Žižkov, zdajpa je doma v Rodmošcih (nedaleč od Trstenjakovedomačije), je mednarodnopriznana strokovnjakinja za delo z manjsposobnimi otroki, ki so jih v zadnjih desetletjihrazlično imenovali, vedno pa sejih je družba nekako sramovala. Poleg»Tako ste dobri, da vas je škoda za te otroke,« so ji rekli po nekem predavanju. Na posnetku s predsednikomsveta za šolstvo v Gornji Radgoni Jožetom Bezjakom.učiteljišča in fakultete za defektologijoje končala še dve višji šoli. Poučevati jezačela 1952. leta v Stogovcih (z dekretom),po končanem študiju defektologijepa je želela dobiti službo v MurskiSoboti, a ji je načelnik rekel: »Pri nas nimamoprizadetih, pojdite k Bezjaku, onse nekaj toži, da ima take …«Je danes podoben odnos, ali še najrajegovorijo, da nimajo nesposobnih?»Takrat o tem res niso vedeli čistonič. Danes pa je drugače, danes pa velikovedo, vendar hočejo prikazati, kot dateh, ki se težje učijo, ni.«S kakšnimi občutki danes gledatena napovedano zaprtje?»Ob petdesetletnici šole so nam šezelo obljubljali, da bo šola ostala … Čezdvajset let bodo mogoče ugotovili napakoin spet vse začeli na novo. Ko semodšla, sem med drugim zapisala v šolskokroniko: Verjamem, da bo prišel dan,ko bodo naši otroci dobili nov svetel šolskihram. Mladi in sposobni ste, da bosteto dosegli. Jaz pa si ob koncu želim,da bi se spoštovali, da bi se razumeli,da bi uspešno nadaljevali to težko delo.Bodite srečni!Vem, da je razlog tudi, ker je povsodzelo upadalo število otrok, manj je bilorojstev, šole so izgubljale oddelke.Ko smo mi začeli s šolo 1957. leta venem prostoru v tej stavbi pri cerkvi, nibilo ne psihologa, ne logopeda, ne socialnegadelavca – takrat ni bilo ničesar.Veliko težje je bilo ozaveščati javnostkot razvijati šolo. Ljudje so se sramovalitega, da je njihov otrok drugačen, češ daimajo norega … nihče ni hotel dati otrokav to posebno šolo. Priznam, pomagalismo si z grožnjo s sodnikom za prekrške,le to je zaleglo, da so starši dali otrokav šolo.«Danes je veliko strokovnjakov,šole imajo primerne učitelje,ustrezne zakone, toda hočejo prikazati,kot da ti otroci ne potrebujejoveč posebne šole. Ali ti otrocires hočejo biti v teh normalnihšolah?desetih letih smo dosegli vrhunec, velikopredavanj sem imela po drugih šolah.Na primer tudi Brane Klun je prišelna šolo kot mlad učitelj telovadbe, imelismo delavnice za tehnični pouk in šiviljstvo,učili smo se o prehrani, vitaminih… vse, kar jim je koristilo. Starejšesmo že uvajali v podjetja, tja so hodili nadelovno prakso. Na primer Ida Šavel jeprišla k nam 1971. leta kot prva socialnadelavka, z njo in s psihologinjo SlobodankoKonšak smo hodile na teren poteh goricah, videle in spoznale marsikaj.Ljudje so se nam opravičevali … ker so živeliv taki revščini.Deca so peš hodila sem v šolo po šestsedem kilometrov. Ni bilo spluženihcest, ne asfalta … Prišli so mokri, tako dasmo jim obleko sušili pri velikih pečeh… O vsaki hiši bi lahko povedala zgodbo.V glavnem so bile to socialno ogroženedružine, brez ustreznih sanitarij. In mismo v šoli naredili kopalnico, ki smo jodobili od Unicefa s pomočjo Stanka Lebarja.Pa smo jih vse po telovadbi lepooprhali, da je bila cela stavba v pari.«Kakšna druga rešitev bi bila povašem mnenju boljša kot ta, da… nikoli ne utruja delo,utrujajo te odnosi.»Bila sem zraven, ko so pred 40 leti začeligraditi novo osnovno šolo v GornjiRadgoni. Takrat so me vprašali, ali želim,da bi bila naša šola tudi v tej novi šoli.Toda jaz nisem bila za to, kajti že takratsem iz izkušenj z našimi otroki vedela,da ni prav, da so skupaj. Naši pomožničarji(preden smo se imenovali posebnašola, smo bili pomožna šola) se niso znaliintelektualno braniti, zato so se večkratbranili s pestmi. Pa tudi vsi skupajsmo lažje delali, če smo bili nekako odtujeniod drugih.«Ta stavba radgonske posebne šoleje tudi na posebnem mestu, nekakov zavetju, ločena od preostalegasveta, dvignjena nad mestom…»Tu so se otroci res osamosvojili inosvobodili. Tu so z veseljem nastopali.Mi smo imeli čudovit kolektiv, vzorvsem drugim. Tako kot je rasla šola, jerasel kolektiv. V sedemdesetih in osembodostavbo izpraznili, da tu nebo več šole, čeprav je bila to pionirskašola na tem področju v slovenskemmerilu …»Zdaj o tem nihče ne premišljuje. Tumogoče sedaj res nihče nič ne more.Zdaj se v to nihče ne poglablja. O tem,kaj sedaj žrtvujejo, se nihče ne sprašuje.Govorila sem z učitelji na nekaterihšolah. Pravijo, da so otroci, ki so jih vpisalikar v neko osnovno šolo, vendar bimorali hoditi v posebno šolo, polpismeni,da ne znajo brati, da ne pridejo daljekot do petega razreda … ta šola jimda le parcialno izobraževanje. To se neda primerjati s tem, kako smo jih mi izobraževaliod prvega do osmega razreda.Pravzaprav smo jih pripravili na življenje,oblikovali smo osebnosti. TistiCilka Dimec Žerdin: »Mi smo s srcem živeli za te otroke.«blažji primeri so se popolnoma izgubiliv življenju, ustvarili so si družine in normalnozaživeli. V času mojega ravnateljevanjasmo pokrili vse potrebe: imeli smože predšolsko vzgoja, oddelke delovnegausposabljanja, varstveno delovnecentre, klube za odrasle, mobilno službona terenu. Pokrit smo imeli celotenčas od rojstva do starosti. Zdaj bodo v šolahs prilagojenim programom ostali letežki primeri. Nekaj lažjih bo na osnovnišoli, mogoče bodo še delali po našemprogramu, toda to ne bo enako …«Nikoli ne bodo mogli dosegati enakihuspehov kot drugi v razredu?… Veliko težje je biloozaveščati javnost kotrazvijati šolo.»Iz dolgoletnih izkušenj vem, da je integracijamožna pri glasbi, likovnem intehničnem pouku in pri telesni vzgoji.Na intelektualnem področju pa …, nikoline pri matematiki, jezikih, kemiji, fiziki.To ni dobro. Če našega otroka vključiš vrazred, kjer bodo vsi blesteli, on pa nikoli… To zanj ni dobro. Najboljši specialni pedagogiiz mobilne službe ne bodo moglinarediti tega, kar smo jim lahko dali mi.Pred našimi očmi se jih je veliko spremenilov osebnosti, ki so bile do neke merev življenju sposobne skrbeti same zase.«Ali to ustreza tudi staršem? Šolamje res interes, da imajo čim večučencev, toda starši bi morali mislititudi na otroke?»Zdaj so staršem dali možnost, da sesami odločijo … Meni so nekateri večkratrekli, naj bo raje osem let v prvem razredu,samo da bo v redni osnovni šoli. Takoso se bali tega, da bi prišel otrok k nam.Gre za lažje primere, ki smo jih mi uspelispraviti v življenje, čeprav so bili z nižjiminteligenčnim količnikom. Pri nas so selahko dokazali, so uživali, se nekaj naučili.Za te težje primere nihče nič ne reče,ker vedo, kako je z njimi. Toda ko otrokšele v četrtem in petem razredu pride vposebno šolo, ker starši takrat ugotovijo,da mu res ne gre, je že skoraj prepozno.Veste, v družbi so zdaj take nepravilnosti,da se sedaj res ne nameravam izpostavljati,ker ne bom mogla ničesarnarediti. Oni pač imajo svoj koncept …«Toda tudi učitelji v šolah ugotavljajo,da je imeti takšne otroke v… prišla neka k meni inmi rekla: »Joj, tako stedobri, kako vas je škodaza te otroke.« To pove,kako so ljudje gledali nato: če si sposoben in dober,te je škoda za to.razredu zanje dodaten napor, večkratso tudi moteči za ves razred?»Ko sem jaz začela učiti v Stogovcih,mi je ravnatelj dal napotke: lahko bošučila le, če bo eden od teh najbolj porednihstal v enem, drugi pa v drugemkotu. Jaz sem jih obvladala brez tega: zljubeznijo. Čez leta je eden od teh dvehnajtežjih prišel k meni v Gornji Radgonov policijski uniformi in se mi zahvalil:»Če ne bi bilo vas, ne bi nikoli v življenjuuspel.«Ko sem prvič predavala učiteljem nagradu v Gornji Radgoni o prizadetihotrocih, pa je prišla k meni neka elementarkain mi rekla: »Joj, tako ste dobri,kako vas je škoda za te otroke.« To pove,kako so ljudje takrat gledali na to: če sisposoben in dober, te je škoda za te otroke.Mi pa smo s srcem živeli za njih.Saj se zdaj gleda nanje na enaknačin kot tedaj: škoda je za teKot mlada učiteljica 1956. letaotroke žrtvovati proračunski denar,ohraniti šolo …»Morebiti bodo čez dvajset let res spetzačeli na novo. V svojem življenju semspoznala nekaj: da moraš biti diplomatv obdobju, ko hočeš nekaj doseči, ker sstrogostjo in zahtevami ne dosežeš nič,ne prideš nikamor. Ljudi moraš prepričati.Drugo pa je, da te nikoli ne utrujadelo, utrujajo te odnosi. In zato se moraštruditi za dobre odnose tam, kjer živišin delaš. Vedela sem, kaj se dogaja vkolektivu, pri njih doma. Zelo smo si biliblizu, radi smo se imeli in se v kolektivučudovito počutili.Pa še nekaj sem spoznala sedaj, kosem brala Evalda Flisarja: pomembno je,da se naučiš lotevati se stvari po korakih.Mi pa gledamo na stvari preveč globalnoin potem vidiš deset stvari naenkrat, kijih moraš narediti, in tudi problemi sopotem gromozanski.«Bernarda B. Peček

12 intervju16. april 2009 –Kako se recesija kaže v ambulanti psihiatra Jožefa Kocipra?Gospodarska kriza je lahkopriložnost, da obogatimomedčloveške odnosePo psihiatrično pomoč najtežje pridejo moški, ljudje s socialnega dna pa na tovrstno pomoč niti ne pomislijoGospodarska kriza, za katerose zdi, da se je zavlekla žev vse pore našega življenja,ljudi ne ogroža le v gmotnempoložaju, ampak načenja tudinjihovo počutje in zdravje. Izgubaslužbe, izgubljen občutekvarnosti, pomanjkanje somnoge pahnili v stanje brezvoljnosti,žalosti, jeze, celoobupa, številni, ki zaposlitevše imajo, pa trepetajo, kaj jimbo prinesel naslednji dan, inživijo v stalni negotovosti terpod hudim pritiskom. Strokovnipogled psihiatra JožefaKocipra, ki se v svoji psihiatričniambulanti v Radencihvsakodnevno srečuje z duševnimistiskami Pomurcev, potrjujenegativni vpliv recesijena duševnost ljudi, vendar iznjegovih odgovorov veje tudioptimizem, da bomo Pomurciiz te krize izšli močnejši intrdnejši.Se je v zadnjem času povečaloštevilo ljudi, ki iščejopomoč v vaši psihiatričniambulanti?Kar koli bi odgovoril, bi bilougibanje. Če bi imeli podatke,koliko je bilo obiskov v ambulantahin bolnišnicah, preden so segospodarske težave povečale, inkoliko jih je zdaj, potem bi lahkonaredili primerjavo, vendar teganihče ni raziskoval. V zadnjih letihobisk na splošno narašča takopri nas v ambulantah kot v bolnišnicah,kar pa je najbrž delomapovezano z večjo dostopnostjopsihiatrov in zdravstva, pa tudi stem, da ljudje bolj vedo, na kogase obrniti v duševni stiski. Manjse tudi sramujejo govoriti o svojihtežavah.Se pravi, da strahovi predpriznanjem, da imam problemez dušo, vendarle počasikopnijo in da obisk pripsihiatru ni več stigma?Mislim, da je stigme manj, vendarse mi zdi, da je med ljudminavzoč nekakšen splošen strahpred tem, da bi šli k nekomu, kibi jim pomagal na čustvenem področju.Sploh za moške je to znakponižanja in si zelo težko priznajo,da potrebujejo pomoč.stna. Mislim, da so pri marsikomfinančne težave bolj kazalec, kipokaže, da je nekaj narobe, nisopa same po sebi vzrok psihičnihtežav. Lahko so sprožilec, ki izzoveveliko duševnih stanj, od tesnobedo depresije in še drugihhujših bolezenskih stanj, ampakko se te duševne težave zgodijo,je sprožilec manj pomemben. Primarsikom so bile težave že prejin se zaradi zunanjega vpliva leše okrepijo, povod je torej zunaj,vzrok pa je v večji ali manjši občutljivostiposameznika.Lahko dejavniki, kot sokriza, stres, stalen pritisk,vplivajo na človekovo psihotudi spodbudno?Načelno vse to vpliva grozljivo.Včasih že samo to, da nekomugrozijo z odpustom, vpliva boljnegativno, kot če dejansko ostanebrez dela. Za marsikoga pa jeizguba službe lahko tudi odrešitev.Po neki raziskavi 80 odstotkovljudi ne opravlja dela, ki bi gaželeli, tako da lahko nekdo, ki nepo lastni krivdi ostane brez službe,šele takrat odkrije svoje talente,sposobnosti, za katere do tedajni vedel, da jih ima. Pri nas jemožnost iti delat čez mejo, kdodrug si bo skušal pridobiti novoznanje, česar prej zaradi preobilicedela ni mogel, veliko ljudise znajde po svoje in najde potiz težkega položaja. Tako da krizani nujno nekaj slabega, ampakpriložnost za spremembo, lahkocelo na bolje. A to so izjeme.Koliko pa je tistih, ki se vkrizi ne znajdejo in jih tatudi v zdravstvenem smisludotolče?Takih ni malo, pravzaprav jihje zelo dosti in večina jih potemišče pomoč. Tisti, ki so zelo šibki,socialno na tleh, brez finančnepodpore, po pomoč niti ne hodijo,ker se borijo za golo preživetjein niti ne pomislijo na to, da bi sipoiskali zdravniško pomoč. Tisti,ki so v malenkost boljšem gmotnempoložaju in se zavejo grozotepoložaja, v glavnem uvidijo, dapotrebujejo nekoga, ki jim lahkostrokovno pomaga prebroditi najhujše.Za določene ljudi pa postaneta zunanja gospodarska krizaStiske za človeka niso nič novega, vse našeživljenje je zaporedje stisk in kriz in tudi obzunanji situaciji, ki je bolj naporna za večinoljudi, ni to samo po sebi nič posebnega.Če je številčno težko oceniti,ali zaradi zaostrenih gospodarskihrazmer naraščaobisk pri psihiatrih, palahko poveste, ali so težaveljudi, ki hodijo k vam, povezanez bojaznijo pred odpuščanji,finančno stisko?Nič bolj kot pred leti, kajti gospodarskakriza je na našem koncuprisotna že dlje časa, več let,ne samo v zadnjih nekaj mesecih.Vsebina težav, zaradi katerihse ljudje zatekajo po psihiatričnopomoč, pa je zelo raznovrdelnjihovega življenja. Lahko sejezijo na vse, kar se dogaja, zanjeso dnevne novice najhujša morain ne vidijo več izhoda iz tega začaranegakroga. Recimo, da bokriza nekoč minila, ampak ti ljudjebodo tudi takrat ostali v notranjikrizi. Tak človek ne pomisli, da soše kakšne možnosti pomoči, da bise lahko še kam obrnil. Tu vidimnajvečji problem te situacije.Kje torej poiskati oporo,kadar nastopijo težave,iz katerih si ne znamo alizmoremo pomagati sami?Ko propade služba, razpadejosocialni sistemi, ko ni denarja,se rušijo tudi družinski in zakonskiodnosi. V takem trenutkulahko spoznamo, da ko vse drugoizgine, ostaneva samo ti in jaz.To je po eni strani grozljivo spoznanje,po drugi pa je odrešitev,da najdeš oporo v odnosu, kjer jeprej morda nisi iskal. V kriznihčasih se lahko partnerji začnejoPsihiater Jožef Kociper meni, da se zna vsak človek spoprijeti s krizami. Morda smo v zadnjih nekaj letih, ko so bile gospodarskerazmere boljše, ko smo živeli v večjem udobju, le malo pozabili, da imamo te sposobnosti. Foto: P. K.bolj ukvarjati drug z drugim, večdajo na bližino, bolj spoštujejotisto, kar jim je ostalo. Vse to somožnosti. Problem je, da so pogostozelo prizadete celotne družine,ker zaradi izgube službe alifinančnih težav enega člana trpikopica ljudi, ki so od njega odvisni.V takih primerih je potrebnoše več moči za izhod iz krize.Ali obstajajo razlike medljudmi, kako in kje iščejo izhodiz krize, glede na njihovostarost, izobrazbo, družbenistatus?Menim, da tako kot je vsak izmednas edinstven, tako tudina enkraten način išče pomoč.Američani so ugotovili, da 80 odstotkovljudi vsaj enkrat v življenjupotrebuje psihološko pomočoziroma pomoč od zunaj. Kakoto išče, je pa res odvisno od vsehnaštetih dejavnikov. Bogati ljudjeso močni, imajo glas, znajo se postavitizase in tudi kar hitro poiskatipomoč, če jo potrebujejo,vendar jih dosti niti ne želi iti vozadje svojih problemov. Enakovelja za tiste, ki so na socialnemdnu. Pri moških se največkratdogaja, da si ne zmorejo alinočejo priznati težav, in zato namestonjih v ambulanto kličejožene, kar je zame alarm, da takčlovek potrebuje še več pomoči.Tudi izobrazba je neke vrste zaščita,tisti, ki imajo višjo izobrazboin boljše službe, tudi običajnoprej sprevidijo, da potrebujejopomoč, kot tisti, ki nimajo informacijoziroma dostopa do njih.Stiske za človeka niso nič novega,vse naše življenje je zaporedjestisk in kriz in tudi ob zunanjisituaciji, ki je bolj naporna za večinoljudi, ni to samo po sebi ničposebnega. Velja pravilo, da karme ne uniči, me okrepi, vendarima vsak od nas svoj prag, kolikolahko prenese. Problem vsakenove krize je, da stare izkušnjene pomagajo dosti. Če gledamona krizo kot na nekaj negativnega,že vnaprej onemogočimo pozitivnemožnosti. Če pa jo vzamemokot izziv, je lahko igra, vkateri je mogoče zmagati. V partnerskih,družinskih odnosih palahko na krizo gledamo še drugače.Konflikt, ki nam je potrkalna vrata, nakazuje nekaj novega.Omogoča nam duhovno rast. Odposameznika pa je odvisno, alibo ta vrata odprl in nekaj spremenilv svojem življenju ali pa nebo storil ničesar.Pa je sodoben človek, vajennekega lagodja, sploh zmoženkrizo sprejeti kot izzivin se spopasti z njo?To lagodnost se v psihiatrijikaže na več načinov, pa naj ponazorimto s preprostim primerom.Mož je nasilen, žena se morapred njim zateči v varno hišo. Čebi naš sistem pravilno deloval, čebi država poskrbela za stvari, kotje treba, potem bi odstranili izvornasilja in bi moral mož oditiod doma, ne žena. Zdaj se pa pričakuje,da bo pretepena ženskaprišla k psihiatru in ta bo rešilsituacijo, kar je nemogoče. Ta lagodnostv razmišljanju se mi zdineetična, kajti družba ne morepričakovati, da bo psihiatrija reševalaprobleme, ki jih prinašatakšna ali drugačna kriza. Sposobnosti,da se spopade s krizo,pa ima po moje vsakdo, eni maloveč, drugi manj. Za zadnje je lahkozunanja pomoč zelo učinkovita,bodisi v ambulanti, bolnišniciali v vsakdanjih odnosih.Ali nas ne ovira preveč nekipodzavestni strah predspremembami?Strah pred spremembami naslahko zelo ogroža, ohromi, podrugi strani pa je to normalnostanje. Ne vemo, kdaj bo koneckrize, kako bodo stvari potekalenaprej, pa lahko kljub temu strahunekaj naredimo iz svojega življenja.Po mojem mnenju je človekbitje, ki se zna spoprijemati skrizami, to je naše bistvo, zaraditega smo kot vrsta preživeli. Mordasmo v zadnjih nekaj letih, koso bile gospodarske razmere boljše,ko smo živeli v večjem udobju,le malo pozabili, da te sposobnostiimamo. Veliko večja kriza kotzdajšnje negotovo gospodarskostanje je bila pred dvajsetimi letivojna pri nas in v sosedstvu. Takratso mnogi izgubili svoje drage,zapuščali domove, pa vendarso nekako preživeli. V kriznih razmerahso ljudje zmožni še pridobitiduševno trdnost, odpornost,ker skrivnost ni v krizi, ampak vnašem odzivu nanjo.Koliko se zdaj kažejo najboljnegativne poslediceduševnih stisk ljudi, begi vrazne omame, samomorilnost?Rekel bi, da teh negativnih pojavovni več kot prej, kajti iskanjeutehe v alkoholu, omami je zmerajobstajalo. Včasih je paradoksno,da imajo ljudje, ko nastopijofinančne težave, manj denarjaza cigarete, alkohol, pa več časaza dejavnosti, ki jih prej niso počeli,otroke, obiske sorodnikov.To je ena plat, marsikdo pa obupa,izgubi občutek za stvarnostin se popolnoma preda nekemuuničevalnemu ravnanju. Spet bito težko primerjal s prejšnjim stanjem,kajti večjo vlogo kot okoljetu igra naša volja, sposobnost,kako se odzivamo na zunanjevplive. Za zdaj po mojih opažanjihni več depresij, samomorov,bojim pa se, da je manj solidarnostimed ljudmi, zaradi katere posameznikiostanejo prepuščenisami sebi.Kako pa vi osebno prenašateobremenjenost z delom,za katero sicer pravite, dani nič večja, a tudi ne manjšakot v časih pred krizo?Osebno mi najbolj pomagajopodpora žene, družine, pogovoris kolegi psihiatri. Sproščam se stekom, sprehodi v naravo. Meditiramin molim. Dostikrat mi pomagajotudi malenkosti, kot je naprimer jutranje pitje vode ali telovadba.Večkrat mi pomaga, dapočnem stvari, ki jih sam priporočampacientom. Verjemite mi,da deluje.Petra Kranjec

– 16. april 2009 kmetijstvo13Poslovna enota Agrosaat za PomurjeTradicija semenarstvase nadaljujeV semenski pridelavi prevladujejo ozimna žita,ki so jih lani dodelali in prodali okoli 2.500 tonŠtefan Kranjec, vodja poslovne enote Agrosatza Pomurje: »V naši semenski proizvodnjiprevladujejo ozimna žita, saj smo jih vpretekli setveni sezoni pridelali, dodelali inna domačem tržišču prodali 2.500 ton.«murju se na srečo tudi z drugimstečajem ni končala, saj je Agrantov stečaju odkupila semenarskadružba Agrosaat, ki je z zadružnimpodjetjem Semenarstvozačela poslovno sodelovati že vletih 1994/95. Štefan Kranjec,vodja poslovne enote v Puconcih,pravi, da lastne semenskepridelave na tem območju nimajo,saj zemljišča nekdanjegaSemenarstva zdaj obdeluje drugnajemnik, sodelujejo pa s 50 do70 kmeti in kombinati, med večjimiso Panvita Kmetijsko gospodarstvoRakičan, KmetijstvoČrnci, JGZ Kozjak, ŽIPO Lenartin Jablje. Pri teh imajo organiziranosemensko proizvodnjo naveč kot 600 hektarjih, o lastnipridelavi pa ne razmišljajo, saj zato nimajo niti ustrezne mehanizacije.Za pridelavo, dodelavo in trženjesemenskega materiala vAgrosaatu skrbi 20 zaposlenih, vposlovni enoti v Puconcih je dis-Skladiščne zmogljivosti na Hodošu so pred dvema letoma posodobili in jih povečali za1.500 ton, v njih zdaj lahko skladiščijo nekaj čez 2.000 ton semenskega materiala, nekajskladiščnih zmogljivosti pa služnostno koristijo tudi pri pridelovalcih. Foto: L. KovačZačetki organiziranega semenarstvav Prekmurju segajov sredino prejšnjega stoletja,razcvet pa je doživelov sedemdesetih in osemdesetihletih, ko so se z organizacijotovrstne pridelave intenzivnoukvarjali v takratnikmetijski zadrugi Panonka.Zadružno podjetje Semenarstvo,ki se je po obsegu pridelaveuspešno kosalo s SemenarnoLjubljana, je sicerneslavno propadlo, po trditvahJožeta Vernerja, ki je vsemenarstvu že 23 let, pa jebil stečaj tega zadružnegapodjetja nepotreben, saj bi zzalogami zlahka pokrili vseobveznosti dobaviteljem. Obveznostipodjetja do KmetijstvaČrnci so takrat znašale14 milijonov tolarjev, medtemko je vrednost premoženjain zalog presegala 96 milijonovtolarjev.Na pogorišču nekdanjega Semenarstvaje nato zrasla Agranta,ki pa je vzdržala le slaba tri letain je leta 2003 prav tako končalav stečaju. Brez dela je takrat ostaloveč kot trideset zaposlenih, kiso obdelovali 214 hektarjev kmetijskihzemljišč, na katerih je potekalapridelava semen in okrasnihrastlin.Tradicija semenarstva v Prektribucijskoskladišče, ki so ga razširiliz novimi skladiščnimi prostori,medtem ko priprava blagain skladiščenje potekata na Hodošu.Tu so skladiščne prostorepred dvema letoma posodobiliin jih povečali za 1.500 ton,tako da zdaj znašajo čez 2.000ton, nekaj semenskega materialapa služnostno skladiščijo tudi pripridelovalcih. V semenski proizvodnjiprevladujejo žita, koruza,trave, detelje, oljne buče in drugeoljarice, v njihovi tržni ponudbipa je tudi semenski krompir,ki je iz uvoza, saj se v Sloveniji stovrstno pridelavo ne ukvarjajo.V svoji prodajni paleti imajo tudiokrasne rastline in program zavrt, vendar le kot zastopniki.Stečaj Panonkinega Semenarstva je bil nepotreben,je prepričan Jože Verner, ki se ssemenarstvom ukvarja že 23 let, zdaj pa jevodja dodelavnega centra na Hodošu.Agrosaat, ki se lahko pohvali znajvečjo semensko proizvodnjov Sloveniji, je hčerinska družbanajvečjega zadružnega koncernav Avstriji RWA, ki jih tudi oskrbujes semenskim materialom, kiga sami nimajo v proizvodnemprogramu. Najmočnejši segmentAgrosaatove lastne semenske proizvodnjeso ozimna žita, v zadnjisezoni so jih dodelali in na domačemtrgu prodali okoli 2.500 ton,medtem ko pri semenski koruzizastopajo štiri tuje žlahtniteljskehiše, lastne pridelave semenskekoruze pa nimajo. V okviru nekdanjePanonke je bila organiziranatudi tovrstna pridelava, zdajpa v manjši količini dodelujejole dve avtohtoni sorti koruze zaljubljansko biotehniško fakulteto.Semensko koruzo žlahtniteljskihhiš Limagrain, RAG, Dekalbin Eurealis na Hodošu le razkužujejoin pakirajo, dobršen del vnjihovem prodajnem programupa predstavljajo tudi semensketrave in detelje. Teh pripravijo letnookoli 250 ton, od tega 60 do70 ton iz domače proizvodnje.Ludvik KovačVinska ocenjevanjaV Beltincih 17 zlatih medaljV grajskem stolpu beltinskega gradu je pripravilo Društvo vinogradnikovBeltinci ocenjevanje vin lanskega letnika. Enologi, ki jihje vodil mag. Anton Vodovnik, so ocenili 53 vinskih vzorcev.Ocene: zvrst, Alojz Barbarič, Lipovci, 18,30 točke, šipon, ŠtefanZver, Beltinci, 17,73 točke, laški rizling, Stanislav Koroša, Beltinci,18,27 točke, chardonnay, Karel Makovecki, Beltinci, 18,40 točke,sivi pinot, Danilo Maglica, Beltinci, 18,23 točke, renski rizling,družina Žalik, Lendavske Gorice, 18,27 točke, sauvignon, družinaOlaj, Lipa, 18,53 točke; traminec, družina Zver, Gomilica, 18,40 točke;rumeni muškat, Stanislav Koroša, Beltinci, 18,33 točke; modrafrankinja, Martin Peterka, Beltinci, 17,20 točke; kabernet sovinjon,Martin Peterka, Beltinci, 17,20 točke. Med odličji so vinogradniki inkletarji na ocenjevanju »pobrali« 17 zlatih, 26 srebrnih in eno bronastomedaljo. Na ocenjevanju je bila povprečna ocena vin 17,93točke. J. Ž.V Veliki Polani ocenili 106 vzorcevNa vinsko ocenjevanje DV Velika Polana je prispelo 106 vzorcev,najvišjo oceno med normalnimi trgatvami je dobil beli pinot JožefaHorvata iz Male Polana s 18,53 točke, ki je tudi postal šampion ocenjevanja.Sledita mu Milan Krampač iz Gaberja s šardonejem, 18,50,in Boštjan Hozjan iz Velike Polana s sivim pinotom, 18,43 točke.Oceni 18,40 točke sta dobila Martin Lebar za traminec in Fran Šumenjakza laški rizling, oba z Hotize. Oceno 18,37 točke so dobiliBoštjan Hozjan iz Velike Polane za laški in renski rizling, družinaHorvat iz Male Polane za sovinjon, za največjo skupino belih mešanihvin pa Štefan Šimonka iz Velike Polane. Za izbor laškega rizlingaiz leta 2006 je dobil Štefan Kepe iz Gaberja 18,57 točke, poznatrgatev šipona iz leta 2007 Franca Smeja pa je bila ocenjena z 18,43točke. Letina je bila izredno kakovostna, saj je znašala povprečnaocena kar 18,09 točke, kar je največ doslej. J. Ž.Radgonsko-kapelskim vinogradnikom44 zlatih in dve veliki zlati medaljiTradicionalno društveno ocenjevanje vina so pripravili tudi vDruštvu vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, ki združujeskoraj 150 članov. Tokrat je komisija prejela v ocenitev 73 vzorcevvin (lani 102), manjše število vzorcev pa je posledica lanske toče, kije uničila dobršen del pridelka na tem območju. Skoraj dve tretjiniocenjenih vin je prejelo zlato (18,1 do 19,0) in veliko zlato medaljo(19,1 do 20), najvišjo oceno 19,50 točke pa je prejel laški rizling –ledeno vino družbe Steyer vino iz Plitvice.Zmagovalci po sortah so: suha vina, zvrst (belo mešano), MarijaLončarič, Lokavci (18,10); zeleni silvanec Anton Kreft, Blaguš(18,10); traminec, Zvonko Fleisinger, Sp. Ivanjci (18,53); šipon,Jože Vogrin, Sp. Ivanjci (17,87); sivi pinot, Franc Kupljen, Okoslavci(18,30); sovinjon, Franc Kupljen (18,30); renski rizling, Srečko& Slavko Grosman, Radenci (18,30); ranina, Simona Bratuša, AženskiVrh (18,37); rumeni muškat, Steyer vina (18,57); muškat otonel,Simona Bratuša (18,27); laški rizling, Milan Kolarič, Norički Vrh(18,07); kerner, Kranerjeva vina, Sv. Jurij ob Ščavnici (18,17); šardone,Zagorci (18,43); beli pinot, Ivan Satler, Sp. Ivanjci (18,20); šardonePT, Franc Kupljen (18,50); laški rizling LV, Steyer vina (19,50);traminec PT, Vinogradništvo Kocuvan, Sovjak (18,73) in traminec– JI, Steyer vina (19,30). O. B.Izobraževanje kmetovalcev17. 4. 2009: KGZS – Zavod M. Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 10.00, DAN ODPRTIH VRAT – predstavitev oddelkov, revijaplemenskih bikov21. in 22. 4. 2009: KGZS – Zavod M. Sobota, Ulica Štefana Kovača 40,9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za SKOP/KOP, Osnovni tečaj za izvajalcezdravstvenega varstva rastlin – 15-urni tečaj, predhodna prijava do17. 4. 2009 po telefonu 02 539 14 17 (od ponedeljka do petka od 7.00 do15.00)22. 4. 2009: dvorana gostilne Pri Zlatici, Gornji Petrovci 91 a, 9203 Petrovci,ob 9.00, predavanje SKOP/KOP KOL, Predstavitev kmetijsko okoljskihukrepov s poudarkom na ohranjanju kolobarja, Demonstracija vzorčenja talin rastlin po različnih metodahPrvo obiranje špargljev v PanvitiSledijo željam slovenskega kupcaV Skupini Panvita, kjer obtradicionalni kmetijski pridelaviv zadnjih letih uvajajotudi nove kulture, so že jesenileta 2006 zasnovali poskusninasad špargljev, ki so jihspomladi leta 2007 na enemhektarju zasadili, včeraj pa sojih tudi uradno začeli obirati.Nasad s šparglji na površinienega hektarja je eden oduspešnih projektov lastnegarazvojnega centra SkupinePanvita, ki tako sledi potrebamin željam slovenskegakupca ter mu ponuja kakovostnein sveže domače vrtnines kratko logistično potjo.Po besedah Andreja Smodiča,izvršnega direktorja RC Panonskivrt, so se za šparglje odločili,ko so iskali kulture, ki so prilagojeneklimatskim spremembam.Odločili so se, da potrošnikomponudijo okusne zelene in blagebeljene šparglje, nasad bodo obiralisproti in tako kupcem ponudilivedno sveže obrani pridelek.Predsednik uprave SkupinePanvita mag. Dejan Židan je obtem dogodku povedal: »SkupinaPanvita s svojim razvojem sledipotrebam slovenskega kupcapo kakovostni in domači hrani,na sonaraven način pridelani vSloveniji. Proizvodnja Panvitinihšpargljev zadovoljuje stroga merilaintegrirane poljedelske proizvodnje.Razvojni center, ki jedel Skupine Panvita, pa z vsakimnovim uspešnim projektom dodatnopridobiva veljavo in potrjujepravilnost odločitve, da soustvarjalnost, inovativnost in razvojpogoji za uspešnost delovanjagospodarskih družb.«Kot zatrjujejo v Panviti, so svežišparglji zelo iskani, saj nisoznani le kot kulinarična dobrota,pač pa so tudi zdravilni, saj vsebujejoveliko dobrodejnih sestavin,razna eterična olja, vitaminein elemente.L. KovačFotografija: Silva E.

14 iz naših krajev16. april 2009 –Pozdrav pomladi v PuconcihGlasbene zarje na predvečerFoto: O. M.Ko Nemakistopijo na oderV zadnjih letih je v Prekmurju vzniknilo kar nekaj dramskohumorističnih skupin, ki znajo v vsakem trenutku nasmejatiljudi, tudi iz tistih ne tako veselih, banalnih, predvsem pa vsakodnevnihsituacij. Ena takih skupin je tudi skupina Nemaki,ki deluje kot sekcija Pevskega društva Selo.Skupino sestavljajo: Marina Balajc, Gimnazija M. Sobota, Rok Šebokje na kmetijski šoli, Sara Šebok bo frizerka, Mario Nemec je dijakzdravstvene šole v Rakičanu, Oskar Makari pa je največji in najstarejšinemak, ki obenem tudi sestavlja večino skečev in vodi skupino. Skupinadeluje tretje leto in ima pripravljenih več kot dvajset humorističnihskečev na različne aktualne teme, kot so lekarna, sodišče, gostilna,hišni prepir, tute, komentar nogometne tekme, ki znajo nasmejatiobčinstvo. Nastopajo v bližnjih in tudi oddaljenih krajih pa tudi v Monoštruin Banjšicah pri Novi Gorici. Še posebno jih radi povabijo obkoncih tedna na kakšne prireditve ali tudi za praznike. Tri svoje skečeso posneli na DVD, želijo pa si, da bi posneli še druge skeče.A. N. R. R.V puconski večnamenskidvorani so letos že četrtičpripravili koncert z naslovomPozdrav pomladi, kjerse je predstavilo več izvajalcevvečglasnega petja.Za uvod je nastopila mladaglasbenica Mojca Hazl iz Moščanec,ki je iz prečne flavte privabilaprijetne zvoke pomladnihmelodij. Upokojenski ženski pevskizbor Püngrad iz Kroga je natoz ubranim petjem dokazal, da šezdaleč ni za staro šaro. Vse tri njegovepesmi Teče mi vodica, So tičicein Škrjanček so pričarale pomladniživžav. Vokalna skupinaPrekmurci s Tišine je stara znankateh koncertov iz prejšnjih let.Predstavila se je s pesmijo Potnik,s priredbo Ladislava GyörekaV tišinskoj fari in s Planinskopovabila na izlet v gore.Prijetno presenečenje so bilenovinke koncerta – vokalna skupinaVijolice iz Kobilja. Pet nadobudnihdeklet je s čistimi mladimiglasovi »objelo« dvorano. Vpesmih so spomnile na materinskidan, predstavile slovensko deklein koroške doline. Moški pevskizbor Društva vinogradnikovMPZ Društva vinogradnikov Goričko Foto: S. Č.Goričko je pozdravil pomlad zvenčkom prekmurskih napitnic,Pesmijo o rojstvu in dalmatinskoSinoč, kad san ti proša. Domačavokalna skupina Zarja pa je nastopilaz Majskimi večeri, Gondoljerjevopesmijo in skladbo Nečakaj na maj.Koncert je s pomladnimi mislimiin predstavitvami nastopajočihpovezovala Tamara Šiftar.Pevsko društvo Puconci jeuspešno izpeljalo koncert kljubmanjšemu obisku in se zahvalilotako povezovalki programa kotRazvojnemu zavodu Občine Puconci,ki sta bila v veliko pomočpri organizaciji in promociji prireditve,ter krajevni skupnosti zauporabo dvorane.T. K., T. Č.Brat DžoužiMi, živeči eti na sončnon kraji Alp, kakoli delamo, sigdarsmo raztalani bar na dva tala, či nej na več. Telkose svajüvlemo pa štenkamo pa njefkamo, ka dostapejnez na ton ta zapravimo. Posebno gda v te štükarajprijdejo naši zvoljeni, najčednejši. Je pa nevola v ton,ka je sakši Slovenec za sebe najčednejši, či je pata stvar od lüdstva potrjena, te pa takšomi do krajanemreš priti, je gor prišo moj pajdaš Bela. Pa tou jenajvekši vzrok, ka se v parlamenti na priliko pri kakšojinterpelaciji dogaja takše, kak smo lejko čüli pa vidli nateleviziji. Pa si je Bela na vse tou spopejvo:Pa ka se zdaj pri nas dogaja,ge negda bilou je lipou,tü človik človeki nagaja,obnašamo vsi se grdou.Bi sakši sebé rad gor zdignopa drüjge poklačo bi doj,tak vse bi si k sebi rad skopo,bogastvo nagrabo si kcoj.Pohlep je bolezen že velka,je zgrabila tiste lidi,ka vzor bi naj lüdstvi ponižnonpa dober tüj vzgled njin bili.Za božo pomouč se lovijo,vsen Boug naj pomaga liden,pri ton je pa Boug malo čüden,bogatin pomaga predvsen.Vitezi svetegaGellérta v LendaviNa povabilo lendavskega župnikaTomislava Šantaka so se vcerkvi v Lendavi že drugič zbraličlani viteškega reda svetega Gellértain v svoje vrste sprejeli novečlane. Red svetega Gellérta je bilustanovljen leta 2002, za svojegazaveznika pa si je izbral misijonarja,ki je širil krščansko veromed madžarskim narodom. SvetiGerard Sagredo, kot je njegovopravo ime, je na Madžarsko prišelkot italijanski škof baskovskihkorenin. Konec desetega in v začetkuenajstega stoletja je bil obkralju svetem Štefanu ključnimož Madžarske. Umrl je mučeniškesmrti v Budimpešti, na hribu,ki nosi ime prav po njem.Viteški red sledi njegovim naukom,zapovedim in teži k ohranjanjutradicionalnosti, predvsemv verskih obredih. Pravzato je sveta maša v lendavskižupnijski cerkvi po dolgem časupotekala v latinskem jeziku. Obprepevanju latinskih pesmi zboraiz Letenyja so k slovesnemurazpoloženju prispevala še viteškaoblačila, v katera so bili opravljeničlani reda.Matej VučkoDeseta obletnica folklorne skupine Lipa MünchenSlovensko kulturno društvo Lipa München jebilo ustanovljeno leta 1992, folklorna skupinadruštva pa je od leta 1999, ko so začeli vaje podvodstvom Darinke Žgeč. Temu je sledil prvi nastopmarca 1999, na katerem so se predstavili zgorenjskimi plesi, kmalu pa so se naučili še prekmurskihin štajerskih plesov. Leta 2003 je prevzelavodstvo folklorne skupine Daniela Zver, skupinopa na vsakem nastopu spremlja Tone Debeljaks harmoniko.Foto: M. T.Biserna poroka zakoncev Tkalec iz LjutomeraV cerkvi svetega Janeza Krstnika v Ljutomeru sta proslavila skupaj ssvojimi najdražjimi 60 let zakonskega življenja Štefan in Marija Tkalec izLjutomera. Štefan, ki je bil rojen leta 1922 na Dolnji Bistrici, in Marija, rojenaŠumenjak leta 1924 na Hotizi, sta se poročila leta 1949, leto dni potem, ko se je Štefan vrnil iz vojske. Ustvarila sta si veliko družino, saj sejima je v zakonu rodilo kar šest otrok. Štefana se bodo mnogi spomnilikot fotografa, ki je imel od leta 1968 do upokojitve leta 1984 svoj fotografskiatelje v Črenšovcih in je v času, ko so bili fotografski aparati pohišah še redki, spremljal pomembne dogodke v življenju številnih ljudi.Danes se zakonca Tkalec najbolj veselita obiskov svojih otrok, vnukov inpravnukinje, ki živi v Angliji. J. Ž.Doslej je skupina nastopila na številnih prireditvahv Münchnu, kot so Folklore International,Oktoberfest, Europa Union, BUGA in Musikantenstadl,pa tudi na folklorijadah po drugih krajihv Nemčiji, Ljubljani, Rogašovcih, Gauder Festu vZillertalu v Avstriji, Trachtenmarktu v Gredinguitd. Nastop folklorne skupine Lipa München bostelahko doživeli na 56. svetovnem prvenstvu vMoravskih Toplicah.T. M.Z Druženjem obtabornem ognjuzačetek kresovanjv Gornji RadgoniRadgonski ribiči tudi letos ob svojem ribniku v Podgraduin v Lisjakovi strugi načrtujejo različne tradicionalne prireditve,s katerimi precej popestrijo družabno življenje v GornjiRadgoni in okolici.Ena prvih tovrstnih družabnih prireditev je bila minulo soboto,ko so pripravili na predvečer velike noči v Lisjaki strugi že tradicionalnokresovanje, ki so ga poimenovali Druženje ob tabornemognju. Veselo druženje v lepem pomladnem vremenu so popestrilitudi s pečenimi ribami in podobnimi dobrotami. Tako se je na radgonskemobmočju začela sezona kresovanj, naslednje bodo večerpred dnevom upora proti okupatorju pripravili lovci v Hercegovščaku,največja tovrstna prireditev v organizaciji Zavoda za turizem, kulturoin promocijo bo pred praznikom dela v ŠRC Trate, prav na praznikpa bodo kres zakurili tudi ribiči v Podgradu. O. B.

iz naših krajev– 16. april 2009 15Tišinska učenka Kaja Tuškei potuje na LEFO v EstonijoMotivacija za matematikoNajboljši tišinski četrtošolci in bogojinski šestošolci – Kaja si je s hitrim in zanesljivimračunanjem priborila udeležbo na mednarodnem tekmovanjuV začetku aprila je potekalv organizaciji Zavoda RS zašolstvo v Črnomlju finale državnegatekmovanja v hitremin zanesljivem računanju, kiga v tujini poznajo pod imenomLEFO. V letošnjem šolskemletu se je tekmovanjaudeležilo že 3551 udeležencevv šestih starostnih skupinah. Vfinale se je uvrstilo 63 tekmovalcev,med njimi kar 12 udeleženceviz šol v murskosoboškiObmočni enoti Zavoda RSza šolstvo, za kar si vsi tekmovalciin njihovi mentorji zaslužijoiskreno pohvalo in čestitke.Tekmovalna komisija je zaudeležbo na mednarodnemtekmovanju, ki bo v Estoniji,izbrala dve učenki, četrtošolkoKajo Tuškei iz OŠ Tišina insrednješolko Aleksandro Lozar.Omenjeno tekmovanje spodbujaračunsko in digitalno pismenostter motivira za matematiko. Potekaloje po spletni strani http://sl.lefo.net/ v treh tekmovalnih krogih,ki so trajali po dva tedna, z začetkomv mesecu novembru. Najboljšitekmovalci so se uvrstili vfinale državnega tekmovanja, ki jepotekal v Črnomlju. Nekoliko drugačnotekmovanje od že uveljavljenihje bilo prvič v šolskem letu2005/2006, ko je po svetovnemspletu tekmovalo 200 slovenskihKaja Tuškei, učenka 4. razreda OŠ Tišina, se bo kot edinaslovenska osnovnošolka udeležila mednarodnega tekmovanjaLEFO v Estoniji. Foto: Nataša JuhnovProgram oskrbe s pitno vodo v Občini Beltinciučencev. Naslednje leto je številotekmovalcev naraslo, zato jebil finale »v živo«. V šolskem letu2007/2008 je tekmovalo že večkot 1500 učencev in prvič se jezmagovalka državnega finala udeležilamednarodnega tekmovanja,ki je bilo v Litvi. Slovenijo je zastopaladevetošolka Aleksandra Lozariz OŠ Črnomelj, ki nas bo zastopalatudi letos v Estoniji, tokrat kotsrednješolka; v Litvi pa je zasedlaodlično 5. mesto med učenkamiod 7. do 12. razreda.Tekmovalna komisija je izbralatudi najboljše razrede, udeležencetekmovanja, tako da je seštela rezultatenajboljših osmih učencevposameznega razreda na sodelujočišoli. Tako so med četrtošolci na1. mestu učenci iz OŠ Tišina, medšestošolci pa so najboljši učenci OŠBogojina. Izbrane so bile tudi najboljšešole, ki se udeležujejo tekmovanja.Med njimi je odlično 3.mesto med šolami v Sloveniji zasedlaOŠ Tišina. Še posebno izjemendosežek pa je prvo mesto učenkeKaje Tuškei v svoji starostni kategorijipa tudi 2. mesto v absolutnirazvrstitvi, saj je več točk od njezbrala le srednješolka AleksandraLozar. Obe se bosta 2. maja 2009v Estonskem mestu Tartu udeležilimednarodnega tekmovanja Hitroin zanesljivo računanje – Tekmuj sseboj, s časom in sošolci.B. B. P.Rezerve vode ne zadoščajoRok Lainšček, Mitja Celec in Blaž Lainšček, ravnateljicaOŠ Šalovci Jolanda Lazar, mentorica Darja Farič in direktorPEC Milan Bogataj. Foto: J. L.Šalovska ekotrojka najboljša v PomurjuSpletno tekmovanjepritegniloEkokviz je letos s pomočjo Telekoma prvič potekal pospletu in dosegel izjemen odziv mladih, kar dokazuje, da jesplet res njihov priljubljeni medij.Minuli teden je ekipa OŠ Šalovci, ki jo sestavljajo Rok Lainšček,Mitja Celec in Blaž Lainšček, prejela priznanje za prvo mesto v regiji,ki jim ga je podelil Milan Bogataj, direktor zavoda Pomurski ekološkicenter. Na letošnjem spomladanskem šolskem ekokvizu je sodelovalo176 slovenskih osnovnih šol oziroma čez tri tisoč učencevšestih, sedmih in osmih razredov, med pomurskimi osnovnošolcipa so bili najboljši prav fantje iz šalovske šole.Iz Pomurja se je tekmovanja udeležilo 163 osnovnošolcev. Medpomurskimi tekmovalci so največ znanja o odpadkih, energiji inpodnebnih spremembah pokazali učenci iz OŠ Šalovci, drugo mestopa je dosegla ekipa OŠ Dobrovnik, tretje pa OŠ Turnišče. Učenciso se lahko na ekokviz pripravljali že od januarja naprej, ko je spletnastran http://eko.telekom.si združevala vse slovenske tekmovalce.Po tej spletni strani so potekala tudi tekmovanja, v odgovarjanjuna vprašanja pa se lahko preizkusijo vsi, ki želijo svoje znanje primerjatis tekmovalci. Fantje Rok, Mitja in Blaž iz OŠ Šalovci se bodoudeležili sklepnega državnega tekmovanja, ki bo 22. aprila v Ljubljani.Darja Farič, mentorica pomurske zmagovalne ekipe iz Šalovec,je povedala, da so otroci z navdušenjem sprejeli novost, da tokrattekmovanje poteka po spletu. Njihova šola že pet let sodelujev programu Ekošola – otroke ekološko ozaveščajo že od prvega razredanaprej, ločeno zbirajo odpadke, zasadili so zeliščni vrt, za kateregaskrbijo učenci, prvošolčki pa ob vstopu v šolo skupaj s staršiposadijo svoje drevo.B. B. P.Javno komunalno podjetjeKomuna Beltinci izvaja gospodarskojavno službo oskrbes pitno vodo. Z njo oskrbujejo6.891 prebivalcev naposelitvenih območjih naselijBeltinci, Bratonci, Gančani,Ižakovci, Lipa in Lipovci,kar predstavlja 78,67 odstotkavseh prebivalcev v beltinskiobčini. Poleg tega delujetalokalna vodovodna sistema vnaseljih Melinci in Dokležovje.Načrtujejo novvodovodni stolpv BeltincihSicer pa deluje vodovodni sistemObčine Beltinci od leta2002, ko je začelo obratovati črpališčeHraščice in so bili zgrajenipotrebni primarni vodi, na katereso bili navezani obstoječi sekundarnivodovodi v oskrbovalnihnaseljih, pri čemer celotna oskrbapoteka v eni tlačni coni. Medobjekti in napravami v sklopu vodovodnegasistema občine imaTudi v domu oskrbovancev Elizabeta priSvetem Juriju na Goričkem si prizadevajoza to, da bi svojim varovancem polepšalibivanje v domu. Nedavno so v goste povabiliskupino pevk iz Černelavcev podvodstvom Marjane Škrilec, ki je za zbranestarostnike pripravila koncert slovenskihljudskih pesmi. Njihovo petje je občinstvotako prevzelo, da je marsikatero pesem zapeloskupaj z njimi. Po tem uspelem glasbenemnastopu černelavskih pevk v domuvabijo tudi druge ljudi dobre volje, naj sodelujejopri pripravi podobnih dogodkovza njihove oskrbovance.posebno mesto črpališče Hraščice,ki deluje lokalno avtonomnoin v navezavi z vodovodnim stolpomv Beltincih, zgrajenim že leta1972, ki danes nima zadostnih rezervvode, zato ga bodo porušiliin zgradili novega z zmogljivostjo400 kubičnih metrov. Ob črpališčuHraščice je klorirna postaja,namenjena dezinfekciji vode,ki se iz črpališča odvaja v omrežje.Vodovodno omrežje pa zajema27.640 metrov primarnegaomrežja in približno 55.717 metrovsekundarnega omrežja.V letošnjem letu načrtujejo večvzdrževalnih in investicijskih del.Tako naj bi obnovili vodovodnistolp v Beltincih, priključili vodovodnoomrežje v Melincih in Dokležovjuna primarno vodovodnoomrežje, obnovili 15 obstoječihhidrantov v beltinski občini, izdelalikataster javnega vodovoda,vgradili nove oz. obnovili ventilena vodovodnih vozliščih in ponaseljih ter obnovili vodomere vjaških v krajevnih skupnostih invgradili nove. Ob vodnem viru jezgrajen črpalni vodnjak, ki omogočapretok 20 litrov vode na sekundo.Z novimi vodnjaki je načrtovanoizkoriščanje tega vodnegavira pitne vode do 80 litrov na sekundo.Ocena tveganjaza zdravje ljudiIn kako je z zdravstveno ustreznostjopitne vode v javnem vodovodnemsistemu? Kot navajajo,izvajajo notranji nadzor sami in vsodelovanju z Zavodom za zdravstvenovarstvo Murska Sobota.Sami opravljajo redne sanitarnopreventivnepreglede, sprotnačiščenja in vzdrževanje objektovza oskrbo s pitno vodo, meritveparametrov vode in spremljajovizualne lastnosti vode (barva,motnost, vonj) ter meritve parametrovčrpališča, s katerimi nadzorujejovarnost oskrbe in posrednotudi kakovost vode.Leta 2008 je bila v pitni vodi izvodovodnega sistema ugotovljenapovečana vsebnost metolaklora-ESA,ki je razgradni produkt pesticidametolaklor, zato bodo leta2009 dodatno spremljali še vsebnostmetolaklora v pitni vodi. Kerse ta pojavlja tudi v drugih pomurskihvodovodnih sistemih, sose upravljavci vodovodnih sistemovdogovorili za izdelavo ocenetveganja za zdravje ljudi in jo ženaročili pri Zavodu za zdravstvenovarstvo Murska Sobota.V letošnjem letu je predvidenodvzem 21 vzorcev pitne vode zamikrobiološke preiskave, od tega11 v črpališču Hraščice in desetna omrežju pa tudi deset vzorcevza kemijske preiskave, od tegašest v črpališču Hraščice in štirina omrežju. Prav tako so sprejeliveč ukrepov za zmanjševanjevodnih izgub, rezervni vodni virpa je vodovod v Murski Soboti,s katerim je povezan vodovodnisistem Občine Beltinci in iz kateregaje možno pokrivati običajnoporabo vode. Znano pa je, dabodo novi vodni viri za oskrbo spitno vodo zagotovljeni v okvirupomurskega vodovoda, s katerimbo povezan tudi vodovodni sistembeltinske občine.Milan JeršePesem v domu oskrbovancev ElizabetaFoto: Miša HorvatDobrodelna prireditev v LjutomeruZbrali 2400evrov zaaparaturo vporodnišniciKaritas župnije Ljutomerje pripravil v kulturnemdomu dobrodelno kulturnoprireditev, na kateri sonastopili domači izvajalciin pevka Nuška Drašček, gostjapa je bila Lilijana KornhauserCerar, Slovenka leta2007.Izkupiček prireditve, 2400evrov, je bil namenjen za nakupaparature za zdravljenje innego novorojenčkov v ljubljanskiporodnišnici, kjer se zdravijonovorojenčki iz vse Slovenije.Ob predaji izkupička LilijaniKornhauser Cerar je bila navzočatudi Stela, ki je preživela trimesece kot nedonošenka naoddelku bolnišnice, ki ga vodiPevka Nuška Drašček je zveseljem prispevala svoj deleždobrodelnosti. Foto: zvplravno dr. Kornhauserjeva. V kulturnem programu so nastopili TihijaBabič, Lilijana Fajdiga, Cirila in Mateja Štrabuc, trio flavtistkGlasbene šole Ljutomer, otroci iz vrtca Ljutomer, mladinska skupinaDar, posebna zvezda večera pa je bila pevka Nuška Drašček,znana tudi kot članica orkestra Perpetuum Jazzile. Člani Karitas soposkrbeli tudi za presenečenje za obiskovalke, namreč lična darilca,vsi navzoči pa so bili kasneje povabljeni na druženje ob pecivuin kapljici v galerijo kulturnega doma.T. K.

16 reportaža16. april 2009 –Linz 09 – kulturna prestolnica Evrope tri leta pred Mursko SobotoNekoč pekel, zdaj nebesaVzorčni primer spreobrnitve št. 1Linz bi bil privlačno turističnomesto tudi brez tega,da je letos evropska kulturnaprestolnica. Ampak dejstvo,da je poleg litovskega glavnegamesta Vilne trenutnonajpomembnejše kulturnomesto v Evropi, vsekakor pomaga.In to na vseh ravneh.Le malokatero mesto je v zadnjihletih doživelo takšne spremembekot Linz. Ta kraj je dolgoveljal za enega najgrših na staricelini in še nedavno za enegaod najbolj onesnaženih v Evropi.Njegov slab sloves je šel tako daleč,da je nekoč še Hitlerjev Dolfeizjavil: »Če bi Bog iskal nebesana Zemlji, bi si za svoje bivališčePromenada ob Donavi, ki je z zelenimi površinami za poležavanjeizredno priljubljena med mladimi.niške delavnice, koncertne in prireditveneprostore. Mesto je vsesvoje sile vrglo v ozelenitev nekočsivih površin in tako je danesv Linzu od celotnega območja kar60 odstotkov zelenih površin. Zaraditega so pridobile tudi določeneživalske in rastlinske vrste,ki se jih da ponovno opaziti samov Linzu. Danes je prestolnica avstrijskezvezne dežele Zgornja Avstrija(Oberösterreich) uspešenspoj kulture, narave in znanosti.Tako uspešen, da ga je EU razglasilaza najboljši primer spreobrnitveiz slabega v dobro na vsej celini.Linz je tretje največje avstrijskomesto z 200 tisoč prebivalkujejonajvečjih koristi samo letos,ko naj bi mesto obiskalo nasto tisoče ljudi, ampak naj bi se tobolj obrestovalo še v naslednjihletih, ko bodo vsi ti ljudje in njihoviznanci na podlagi letošnjegaprojekta vedeli, da je Linz najboljzanimivo mesto Avstrije. Vprojektu evropske kulturne prestolnicese bo letos tu tako zvrstilona desettisoče dogodkov inprireditev vseh žanrov – duhoviskladatelja Antona Brucknerja,astronoma Johannesa Keplerja inpripovednika Adalberta Stifterja,ki so vsi delovali tukaj, bodo znovaoživeli. Vendar v tem projektusodelujejo prav vsi, od prvegaumetnika do zadnjega komunalnegadelavca, ki ulice mesta čistiže ob treh popoldne. Še na vinskikarti pivskega vrta Klosterhofsta dve posebni vrsti vina posvečeniletošnji kulturni prestolnici.»Ni dovolj samo, da si prijazen inustrežljiv, gostje morajo tudi priV projekt evropske kulturneprestolnice so se vključilitudi lokali s svojimi stoli.V projektu evropske prestolnice kulture sodeluje tudi mestnipromet.Soboški kino Park, kjer naj bi leta 2012 množično potekalegledališke, koncertne in druge prireditve – prst obnove sega ni še niti enkrat dotaknil, čeprav so ga uradno zaprli žepred letom dni.izbral Dunaj, če bi iskal pekel, paLinz.« In to je dejal človek, ki je bilsam Mefisto in ki je v Linzu preživelcelo del svoje mladosti.Toda v zadnjih letih je Linz doživelpopolno spremembo svojegavideza in miselnosti svojih prebivalcev.Industrijski, pristaniškiin propadajoči objekti so dobilidrugo namembnost ter se spremeniliv muzeje, galerije, računalci.Od Murske Sobote je oddaljendobrih tristo kilometrov oziromadve uri in pol vožnje po avtocestiA9 od Gradca dalje. Evropska kulturnaprestolnica je od 1. januarjaletos in bo vse do začetka leta2010. Pridobitev tega naslova ješe kako pomagala k novim impulzomin še bolj bleščečemu videzumesta. Vendar odgovorni za projektLinz 09 pravijo, da ne priča-Center Ars Electronica, ki je svetovno znan po svoji prireditviGrand Prix Ars Eectronica vsako leto v septembru – tokratje center aktiven vse leto.Dejstvo, na katerega pozablja tudi mnogo Avstrijcev: Mariendomv Linzu je največja katedrala v Avstriji, ki v svojeprostore lahko sprejme do 20 tisoč ljudi – ni pa to najvišjakatedrala, saj je Stephansdom na Dunaju po ukazu nekdanjegacesarja za dva metra višji.Velika informacijska tabla projekta Linz 09na glavnem trgu, kjer kraljuje spomenikSvete trojice.Samo delček informacijskegacentra,v katerem je na kilogramegradiva oprojektu Linz 09.Nekdanjo propadajočo zgradbo ob Donavi so spremenili vsodoben umetniški muzej Lentos, ki magično privlači obiskovalcevseh generacij.Pivski vrt Klosterhof, ki je bil leta 2006 razglašen za najboljšipivski vrt Avstrije, je dal letos v svojo vinsko ponudbotudi vini cuvee in rose Linz 09.Glavni trg v Linzu je eden od največjih trgov v Evropi.Del projekta Linz – Führer City, ki kažena mračno nacistično zgodovino Linza,od koder so v smrt odpeljali na tisoče Judov– eden glavnih krivcev je bil tudi AdolfEichmann. Foto: T. K.nas vedeti, da so v nekem posebnemmestu,« pravi vedno dobrorazpoloženi natakar Franz.In mi? Murska Sobota, ki bo leta2012 spremljevalno mesto evropskekulturne prestolnice Maribor,se z Linzem seveda ne more primerjati.Ampak že po tem, kolikorje bilo narejenega doslej prinas za projekt, ki bo čez tri leta,se vse bolj dozdeva, da je zadnjivlak že odpeljal. In vse bolj kaže,da se bomo s ponudbo »folklore,ljudskega petja in bograča« samoosmešili. Ampak Linz bi bil privlačnoturistično mesto tudi breznaslova evropska prestolnica kulture.Tomo Köleš

– 16. april 2009 kronika17Gasilci iz puconske občine razpravljalio preteklem letu: neurje in skrb za mlade»Ne poznamo meja«Gasilska zveza Puconci, ki josestavlja 23 prostovoljnih gasilskihdruštev, je imela skupščino.Na njej so pregledaliopravljeno delo v lanskem letuin si zadali načrte za letos. Gasilskazveza je lani praznovaladeset let delovanja, obletnicopa so proslavili na tradicionalnemsrečanju gasilcev veteranovv Beznovcih.Ena osnovnih nalog Gasilskezveze Puconci je reševanje ob nesrečah.Tudi lani, ko je občino prizadelohudo neurje, so gasilci priskočilina pomoč. Pomagali so pričiščenju podrtih dreves s cest,sanaciji objektov in prekrivanjuIzobraževanje gasilskih sodnikovstreh krajanom ter na puconskiosnovni šoli.Poleg pomoči je ena glavnih naloggasilcev še skrb za mlade in njihovoizobraževanje, čeprav predsednikGasilske zveze PuconciŠtefan Sočič priznava, da vsa gasilskadruštva na tem področju nisodejavna, kar bo imelo negativneposledice v prihodnosti. »Bojimse, da bo dolgoročno zaradi tegaupadlo članstvo v društvih, ker čene bodo zaživeli z mladimi, je srednjoali starejšo generacijo zelotežko vključiti v gasilske vrste.«Gasilska zveza Puconci je letosv izobraževanje že vključila večkot 70 mladih. Lani so organiziralitudi tridnevni tabor gasilskemladine, ki so se ga v Predanovcihudeležili poleg mladih gasilcev izPuconec še mladi gasilci iz hrvaškeGasilske zveze Zabok, s katerosodelujejo. Letos bo tabor gasilskemladine poleti na Hrvaškem. »Gasilcine poznamo meja. Če bi se midogovarjali o mejah, bi te spore žezdavnaj rešili,« dodaja Sočič. Letosbodo prav tako nadaljevali številnagasilska izobraževanja in imeli večgasilskih vaj. Za delovanje Gasilskazveza Puconci letos potrebuje96.000 evrov, in sicer 60.000 za rednodejavnost in 36.000 za nakupopreme in investicije.Lidija MagdičFoto: J. Ž.Gasilska zveza Slovenije je pripravila v sodelovanjuz regijskim gasilskim poveljstvom za Pomurjegasilsko izobraževanje za pomurske gasilske sodnike.Izobraževanje je potekalo v prostorih vojašniceMurska Sobota in v športnorekreacijskem centruv Bratoncih. Skupnega izobraževanja se je udeležilo21 bodočih gasilskih sodnikov iz gasilskih zvezČrenšovci, Ljutomer, Lendava, Beltinci, Murska Sobota,Velika Polana, Puconci, Tišina in Sveti Jurij obŠčavnici. Usposabljanje je trajalo 45 ur. Ob koncutečaja so udeleženci dobili naziv sodnik gasilskošportnih tekmovanj in disciplin. Nad bodočimi sodnikiso bdeli gasilski inštruktorji Gasilske zvezeSlovenije Ivan Jezernik, Vinko Sentočnik in ZvonkoGlažar, pomagal pa jim je Štefan Flisar iz Korovec.J. Ž.Mednarodni projekt PasavčekRed je vedno paspripet – tudi vGornjih PetrovcihV letošnjem šolskem letuučenci prvega razreda OŠGornji Petrovci in otrociIII VVZ Jurček sodelujejo vmednarodnem projektu Pasavček,katerega namen jespodbujanje ustrezne uporabeotroških varnostnih sedeževmed vožnjo v osebnihavtomobilih pri otrocih vstarosti od štirih do 12 let terpovečati ozaveščenost in informiranostotrok ter njihovihstaršev o uporabi otroškihvarnostnih sedežev inpripenjanju z varnostnimipasovi.Projekt je potekal od novembra2008 do aprila 2009. Pri projektuso sodelovali otroci, staršiin mentorji, policisti, občinskiSPV in drugi. V tem času so izvajalirazne dejavnosti: otroci sobarvali, slikali, risali pasavčke,izdelovali trganko, naučili so sepesmico, ustvarjali so likovno,zbirali material in izdelali plakat,risali na majčke, starši pa so reševalivprašalnike, zbirali podatkeo pripetosti učencev, praktičnodemonstrirali pravilno uporabovarnostnega sedeža in pravilnopripenjanje s pomočjo DEMOsedežev(SPV). Vključili so setudi v akcijo Pripni svoje življenjein tako opozarjali voznike nauporabo varnostnih pasov ter jimdelili simbolne letake in risbice.Projekt je bil končan ta teden.V šolski jedilnici je bila njegovakratka predstavitev. Nekaj besedje staršem namenil tudi predstavnikpolicije. Vodja projekta TadejaBencak je v imenu Jožeta Vöröša(monociklista) predala varnostnečelade in svetlobne trakove skupinivrtca. Skupaj z ekipo SPV, ki se jeprišla predstavit z DEMO-sedeži intehtnicami, je na obisk prišel še pasavček.Predstavitve so se udeležilistarši, ravnatelj Johann Laco, županFranc Šlihthuber, prevoznikišolskih otrok in drugi. Otroci obehskupin so se predstavili s pesmicami,ki so jih sami sestavili. V telovadniciso bili pripravljeni likovna inšportna delavnica ter kviz. Na koncuje sledilo še presenečenje – torta.Mentorici projekta sta bili učiteljicaTadeja Bencak in vzgojiteljicaMateja Meško. V veliko pomoč paso bile še učiteljica Barbara, vzgojiteljicaBrigita, Sandra in Mateja.Ker je nastalo med projektom velikozanimivih izdelkov, si želijo, dabi lahko to razstavili tudi v kakšnibližnji inštituciji, kjer bi si delo vprojektu lahko ogledalo več občanovObčine Gornji Petrovci.T. B., T. K.Pasavec je zelo dobro izbrana maskota projekta, saj je otrokekar vleklo k njemu. Foto: T. K.Pomurka in Pomurec meseca aprilaZačeli smo izbor Pomurke inPomurca meseca aprila. Za trikandidatke in tri kandidate steposlušalci Radia Murski val v ponedeljekoddali prvih 20 glasov,s pošiljanjem SMS-sporočil inglasovanjem z glasovnico, objavljenov tej številki Vestnika, pabomo izbrali kandidatko in kandidataza Pomurko in Pomurcaleta, ki jih bomo med mesečnimizmagovalci izbirali v decembrskemfinalu. In kako ste se odločiliprejšnji mesec? Skupno vasje glasovalo 138.Pomurka meseca marca je postalaz 68 zbranimi glasovi atletinjaSONJA ROMAN, ki je naevropskem dvoranskem prvenstvuv atletiki v Torinu osvojilabronasto medaljo. Pomurec mesecamarca pa je postal ANTONSTRNIŠA z Janževega Vrha, ki jeiz vodnjaka, polnega ledeno mrzlevode, rešil šestletno deklico.Prejel je 90 glasov.Kandidatkeza Pomurkomeseca aprilaUporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljeteSMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Pogojiglasovanja so objavljeni na internetni strani Murskega vala.Za Viktorijo Bencik glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMVP A. Za Sonjo Ano Hoyer glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo:RMV P B. Za Anico Kondrič pošljite na 2929 SMS-sporočilo: RMV P C. Za JozsefaMursicsa oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P D. Za LudvikaŠinka oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P E. Za Branka Pintaričaglasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P F.1. VIKTORIJA BENCIK, rojenaLendavčanka, mlada gledališkaigralka, ki je diplomirala naAkademiji za gledališče, radio,film in televizijo v Ljubljani, in letosdobila študentsko Prešernovonagrado za vlogo Polly v predstaviOpera za tri groše BertoldaBrechta in Kurta Weilla. Je tudiletošnja dobitnica viktorja za televizijskooddajo 11. šola. Je izjemennov obraz na slovenskemgledališkem odru, ki je še kototrok svoje prve korake javneganastopanja začela na Radiu Murskival v oddaji Mali radio.2. Profesorica doktorica SO-NJA ANA HOYER, rojena Sobočanka,ki živi v Piranu in kot umetnostnazgodovinarka predavav Ljubljani, je letošnja dobitnicaSteletove nagrade, najvišjega priznanjas področja konzervatorstva,za življenjsko delo in vrhunskedosežke. Je strokovnjakinja,ki je s svojim izjemnim strokovnim,raziskovalnim in pedagoškimdelovanjem pomembnoprispevala k ohranjanju in predstavljanjukulturne dediščine vSloveniji.3. ANICA KONDRIČ, ki je naobčnem zboru Društva upokojencevRadenci prejela najvišjedruštveno priznanje – listino častnečlanice. Bila je dolgoletnapredsednica društva, ki se ponašaz izjemno pestro dejavnostjotudi po njeni zaslugi. Druženjaso lepša od lanske jeseni, odkarso najemniki prijetnih prostorovv novem domu za starejše vP O K R O V I T E L JSlovenska ul. 52, Murska SobotaRadencih. Anica Kondrič je bilanekoč slavistka na šoli pri Graduna Goričkem, po preselitvi v Radencepa vzgojiteljica v dijaškemdomu in povsod neutrudna kulturnain društvena aktivistka, karje še danes.Kandidati za Pomurcameseca aprila1. Magister JOZSEF MURSI-CS, tehnični direktor družbe NaftaPetrochem, ki je eden od ključnihljudi, da je nova tovarna formalinaF-2 v Nafti Lendava, d. d., uspešnoprestala poskusni zagon in dobilazeleno luč za enoletno poskusnoobratovanje. Deluje s polnozmogljivostjo. Investicija znaša blizusedem milijonov evrov, za zaokrožitevproizvodnje formalina indoseganje sinergijskih učinkov paso v Nafti Lendava že pripravili investicijskoštudijo za naslednjo tovarnoformalina. Med recesijo enaIzpolnjene glasovnice, ki bodo objavljenev Vestniku, pošljite najkasnejedo petka, 8. maja, na naslov: Vestnik,Ulica arh. Novaka 13, 9000Murska Sobota, s pripisom Za Pomurkoin Pomurca leta. SMS-sporočilapošiljajte prav tako do 8. maja.redkih svetlih točk!2. LUDVIK ŠINKO, predsednikorganizacijskega odbora terpodpredsednik sekcije kleparjevin krovcev pri Obrtni zbornici Slovenije,sicer podjetnik iz Skakovec,ki je dokazal, da smo Pomurci kotodlični organizatorji sposobni izpeljatitudi državne dogodke. Desetodržavno tekmovanje mladihkleparjev in krovcev je tehnično inorganizacijsko izjemno zahtevnaprireditev. Ludvik Šinko zaposlujeveč kot 30 delavcev, ki so sprotipoučeni o novostih v naštetih strokah.Veliko vlaga tudi v opremo inPomurka in pomurec meseca aprilaPomurka meseca:Pomurec meseca:Moj naslov:sodobne delovne stroje.3. BRANKO PINTARIČ, režiser,ki je s skupino amaterskihigralcev v okviru KUD-a ŠtefanaKovača v Murski Soboti uspel navdušitipubliko s predstavo Elizabetaje zagreta Robina Hawdina. Kotrežiser se je dobro znašel v situacijskikomediji, polni komičnihzapletov in nepričakovanih preobratov.V nabito polni dvorani jepredstava svoj tempo stopnjevalain bolj je bila Elizabeta zagreta,bolj so bili zagreti igralci pa tudipublika, ki je igralsko ekipo in režiserjaBranka Pintariča nagradila zbučnim aplavzom.Opozorilo: Upoštevli bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice.

Turistični Po naših znanih vodnik potehTuristične prireditveIžakovci – V nedeljo, 19. aprila, ob 10. uri bo tretji pohod obdnevu Zemlje, ki bo potekal od Otoka ljubezni v Ižakovcih doCiglarskega naselja v Melincih. Pohod pripravljata Zavod za turizemin kulturo Beltinci in murskosoboška območna enota Zavodaza gozdove Slovenije.Ljutomer – V soboto, 18. aprila, od 8. do 13. ure bo na Glavnemtrgu Turistična tržnica, na kateri se bodo predstavili in prodajalisvoje izdelke ljudski obrtniki, turistična društva ter turistični ponudnikiiz Prlekije in Prekmurja.Gornja Radgona – V petek, 17. aprila, ob 15.30 se bodo zbralipred TIC-em udeleženci ogleda mesta Bad Radkersburg in slovenskegadoma v Laafeldu.Radenci – V soboto, 18. aprila, ob 10. uri bo deseti pohod Radenskekonjenice po Radgonsko-Kapelskih goricah in ob bregovihreke Mure.Razkrižje – V nedeljo, 19. aprila, ob 13.30 se bodo zbrali pri kulturnemdomu pohodniki letošnjega dvanajstega pohoda v okviruprograma Živimo zdravo. Pohodniki se bodo ob 14. uri odpraviliod kapelice sv. Ane v Podgradju proti Ljutomerskim goricam, doIlovec in ljutomerskih ribnikov. Koordinatorka pohoda je AlmaMuršič.Rački Vrh – V nedeljo, 19. aprila, ob 14. uri bo Kletarski pohodz dnevom odprtih vrat vinskih kleti na relaciji Rački Vrh–HrašenskiVrh, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov in ljubiteljevvina Kapela.Gornja Radgona – V sredo, 22. aprila, ob 9.30 bo v Lisjakovistrugi prireditev ob dnevu Zemlje, ko bo tudi otvoritev priveza.Ob 12. uri bo predavanje o reki Muri.Murska Sobota – V soboškem gradu je na ogled razstava Vezemo… sodobno pravljično tkanino, ki sta jo pripravila Pokrajinskimuzej Murska Sobota in Oddelek za tekstilstvo NTF Univerze vLjubljani. Razstavljene tekstilije so stik tradicionalnega tehniškegaznanja pomurskih vezilj in sodobnega oblikovanja študentovOddelka za tekstilstvo. Razstava bo na ogled do 4. junija.Beltinci – V soboto, 18. aprila, ob 9. uri bo začetek akcije Spomladanskourejanje okolja v Občini Beltinci, ki jo pripravljajokrajevne skupnosti občine v sodelovanju z društvi. Ob slabemvremenu bodo akcijo preložili na naslednjo soboto.Veržej – V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum je na ogledprva razstava tradicionalnih in novodobnih pirhov ter velikonočnihvoščilnic slovenskih pokrajin z velikonočnimi motivi od 19.stoletja dalje. Razstava je na ogled do 5. maja, in sicer vsak danmed 8. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Razstavljeni so tudi izdelkivrtcev in osnovnih šol Severovzhodne Slovenije.Grad – V predprostoru poročne dvorane si obiskovalci gradulahko ogledajo razstavo Grad Gornja Lendava in njegov prostorv času.Spomladanskačistilna akcijana KapeliTuristično društvo Klopotec Kapela jeorganiziralo v soboto v sodelovanju zdrugimi društvi iz Občine Radenci terz delavci Zavoda za šport in turizemRadenci spomladansko čistilno akcijo.Predsednica TD Klopotec JasnaKoren je na zbirnem mestu pri Prešina Kapeli pozdravila sodelujoče. Potemso ločeno po skupinah pod vodstvomFranca Ivaniča očistili okolicoturistično-vinogradniške hišice, turističnopot Strmec, okolico avtobusnegapostajališča in plato pri spominskemznamenju.Tako so okolico naredili lepšo in prijetnejšoter se pripravili na obisk turistov.D. M.Foto: L. Kr.V petek bodo v Gornji Radgoni odprli sejem LovPredstavitev lovstva, ribištva,turizma in aktivnosti v naraviStaro Goro jelani obiskalo2785 turistovNa občnem zboru Turističnega društvaSv. Jurij ob Ščavnici je o deludruštva poročal njegov predsednikJanez Mir, ki je povedal, da so bilizelo aktivni.Posebno skrb so namenili vzdrževanjunjihove znamenitosti mlina naveter in urejanju društvenih prostorovter muzeja v stari šoli. Društvo je vpreteklem letu urejalo muzej na prostem,kjer so zbrali veliko kmečkegaorodja. Lani si je znamenitosti StareGore, to so mlin na veter, kmečkimuzej in baročno cerkev Sv. duha,ogledalo 2785 obiskovalcev, od tega734 tujcev. Na občnem zboru so zaslužnimčlanom izročili nagrade inpriznanja (na fotografiji). L. Kr.Foto: D. M.Prijavnica1. Prijavljam družino:Naslov:2 0 0 9NAJ... DOMAČIJAPosebej omenite, kaj je pri prijavljeni družini vredno posnemanja(življenjski slog, kmetijstvo, urejenost okolice, arhitektura,ohranjanje tradicije), in utemeljite:Pod motom Zagledani vnaravo bo od petka, 17. aprila,do nedelje, 19. aprila, naPomurskem sejmu v GornjiRadgoni šesti mednarodnisejem lovstva, ribištva, turizmain aktivnosti v naravi.Otvoritev sejma bo v petek ob10. uri. Razstavljavci na sejmubodo tudi letos predstavljali inponujali opremo, pripomočke,oblačila in obutev za lov, ribolovin aktivnosti v naravi. Poudarekbo tudi na ribiškem in lovnemturizmu s ponudbo strokovne literature,darilnega programa,orožja, streliva, optike, opremeza kinologijo in podobno. Novostpa je letos oprema za rejo konj inkonjeništvo. Organizator sejma jepripravil skupaj z naravovarstvenimiorganizacijami tudi različnestrokovne posvete in razstave, katerihzelena nit bo v skladu z motomsejma Zagledani v naravo, poudarekpa bo na sožitju narave inčloveka, naravovarstvu in izobraževanjumladih. Med drugim bov soboto, 18. aprila, ob 9.30 Simpozijakvakulture. S strokovnimiposveti in razstavami sodelujejoše Planinska zveza, Ribiška zveza,Lovska zveza in Zavod za gozdoveSlovenije, Slovenska zveza za sokolarstvoin zaščito ptic ujed, Jamarskodruštvo Planina in drugi. Takobo Ribiška zveza Slovenije skupajz lokalnimi ribiškimi družinamiin Tehniškim muzejem Slovenijepredstavljala pomen reke Mure inzavarovanih ribjih vrst v njej.Veliko bo tudi spremljajočegadružabnega programa, v kateremso novost konjeniške prireditve,med katerimi je tudi v soboto ob10. uri pohod konjenice po okoliškihkrajih, v popoldanskih invečernih urah pa bo isti dan zabavnaprireditev z glasbo. V sobotobo tudi ribiško tekmovanjev metu vabe v daljavo, v nedeljopo 10. uri pa bo konjeniška prireditevz viteškimi igrami, prodajokonj, prikazi dela s konji in lovskopredstavitvijo. Vsak dan ob 14. uribo pred halo A tudi predstavitevsokolarjenja. Na sejmu Lov dajejozadnja leta poudarek tudi kinologijiin tako bodo v petek in nedeljopotekale predstavitve lovskihpsov s strokovnim komentarjem.V soboto med 9. in 17. uro pa bostadržavna razstava psov vseh lovskihpasem – CAC ter državnoprvenstvo v agilityju. V programsejma so vsak dan vključili tudinastope lovskih rogistov in pevskihzborov, v nedeljo med 9. in13. uro pa bo potekalo tekmovanjev kuhanju lovskega golaža, ribječorbe in gobove juhe.J. G.2. Prijava za priznanje v kategoriji zunanji bivalni prostorIme in priimek ter kratka predstavitev:Izpolnite prijavnico in jo pošljite do srede, 8. aprila, na naslov: Vestnik,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali na elektronski naslovjoze.gabor@vestnik.si. Prijavnico bomo v Vestniku objavili večkrat.Tudi letos izbiramo v Vestnikoviakciji naj… domačijo,zato vas vabimo, da izpolnitepriloženo prijavnico innanjo napišete naslov tistedomačije, za katero menite,da si to zasluži zaradi zunanjegavideza, še bolj pa zaradiljudi, ki v njej bivajo.Najvišji naslov, torej naj…domačija2009, bo prejela ena odprijavljenih domačij z levega alidesnega brega Mure, v kateri živijoprijazni, prizadevni in družinskopovezani ljudje.Vaše prijave bomo zbirali doIzbiramo naj… domačijo 2009Domačije, kjer živijo zadovoljni ljudjekonca aprila. Potem pa se bomaja in junija strokovna komisijaodpravila na teren in prijavljenedomačije tudi obiskala ter sepogovorila z njihovimi lastniki indrugimi družinskimi člani. Takobosta življenjski slog ocenjevaliTanja Buzeti in Marija Sraka Šadl,arhitekturo Robert Recek, kmetijstvoZita Flisar Novak in SlavkoPetovar, urejenost okolice OlgaVarga in ohranjanje tradicije BoštjanRous. Čeprav so člani komisijevsi strokovnjakih na svojihpodročjih, pravijo, da se ob tejakciji od ljudi, ki jih srečujejo obobiskih domačij, naučijo velikonovega. Zato vas vabimo, da seozrete po svoji soseščini in izpolniteprijavnico. Naj vas ne moti,če opažate, da domačija, kateroželite prijaviti, katerega od kriterijevna izpolnjuje, za eno odpriznanj je dovolj tudi, če domačijaposebej izstopa denimo poživljenjskem slogu, ohranjanjutradicije, urejenosti okolice, arhitekturiali kmetijstvu.Vsako leto pa še posebej podelimopriznanje za dodatno, tretjokategorijo. Letos smo se odločili,da bomo v okviru te kategorijeizbirali naj... zunanji bivalni prostor,torej prostor ob hiši, na kateremv toplejših dneh radi posedimoin se družimo s sorodniki,prijatelji in znanci.Jože Gabor

– 16. april 2009 ŠPORT19Tiskovna konferenca pred 29. Maratonom treh srcV Radencih ponovnopraznik teka in rekreacijeV soboto, 16. maja, bodo v tem znanem zdraviliškem kraju zopet tekli maratonci –Polmaraton na 21 km šteje tudi za slovensko prvenstvoStart 29. Maratona treh srcbo ob 9.30, ko se bodo na progopodali tudi tekači na 21 km.Pet minut prej bodo začeli paraplegikiv vozičkih na 21 km(ob 9.25), ob 9.40 pa bomo lahkopozdravili tekače na 5,5 in10 km. Še pred startom tekov29. Maratona treh src se bo žeob 8. uri začel 19. pohod, ko bogodba na pihala zaigrala popotnico.Tisoči pohodnikovod blizu in daleč bodo pešačilipreko vinorodnih gričev Kapelein dežele treh src. Ob 15. uribo humanitarni tek, ob 16. uriveveričkin in srčkov tek najmlajših,ob 21. uri pa bodo dogajanjev Radencih na glavnemodru sklenili s koncertom skupineCrvena Jabuka.11. maj – zadnji rokza oddajo prijavMilan Hojnik, Marko Potočnik, Mladen Kučiš, Mojca Marovič in Sabina Barbarič Foto: M. J.Organizatorji zaradi zapore cest,ki bodo na progi tekov zaprte uropred začetkom starta, priporočajo,da se udeleženci v Radence odpravijopravočasno. Pot bo letos mnogimprijaznejša zaradi nove avtocesteMaribor–Lendava; izvoz protiRadencem pa je v Vučji vasi. Udeležencemin obiskovalcem bodo vRadencih zagotovili kar največ parkirnihprostorov in olajšali vstopna prireditveni prostor.Proga polmaratona in maratonaje iz Radenec speljana prek rekeMure v sosednjo Občino Tišina. Obvsej progi pripravljajo lep sprejemin dodatno popestritev teka. Pomembnoobvestilo za vse tekmovalceje prav gotovo, da so obveznepreprijave za vse teke, saj bodo nadan prireditve zbirali samo prijaveza humanitarni tek. Zadnji dan zaoddajo prijav je do vključno ponedeljka,11. maja. Kasnejših prijav zateke na 42 km, 21 km, 10 km in 5,5km namreč organizatorji ne bodoupoštevali. Podrobnosti in prijaveso na spletni strani www.maratonradenci.siin www.radenska.si Nagradnisklad znaša 4.000 evrov.Vsak udeleženec 29. Maratonatreh src s plačano startnino dobispominsko majico, diplomo inpraktično darilo ter napitke Radenskepri okrepčevalnicah obprogi in v startno-ciljnem prostoru.Tekače na 42 in 21 km čaka šeposebno presenečenje. Na prireditvenemprostoru pred hotelomRadin pa bo ob tem prazniku poskrbljenoza pisano ponudbo indruženje.Zagotovila, dabo prireditev nazavidljivi ravni»Prepričan sem, da bomo skupajs pokrovitelji in že prekaljenimi organizatorjitudi letošnjo prireditevizpeljali na zavidljivi ravni. Zahvalagre vsem prirediteljem, ki jih jena dan prireditve že blizu 800, lokalnimdruštvom in navsezadnjeprebivalcem ob progi,« je o letošnjiprireditvi povedal Marko Pintarič,novi sekretar organizacijskegaodbora, ki je opravičil obolelegapredsednika Marjana Hladna.Najpomembnejši gesli Tekmujsam s seboj in Vsak je zmagovalecostajata. Na lanski prireditvi je bilo6989 udeležencev iz desetih držav,raste pa tudi število najmlajših tekačevin pohodnikov. Na lanskem28. maratonu je teklo 1100 otrok,pohodnikov pa je bilo 3099.»Gospodarske razmere niso pisanena kožo organizatorjem velikihprireditev. Kljub temu je večinapokroviteljev ostala zvestihin zagotovila potrebnih 200.000evrov za izvedbo maratona. Ta jedoživel nekaj manjših sprememb,ki pa ne bodo ogrozile množičnosti.Po temeljitem razmisleku smose v organizacijskem odboru odločili,da ne bomo vabili tujih boljšihtekačev, ker predstavljajo velikfinančni zalogaj. To pa seveda nepomeni, da se jim bomo odrekli vprihodnje, ko bodo okoliščine ugodnejše.Maraton smo letos povezalitudi z okroglim jubilejem glavnegapokrovitelja Radenske, ki slavi 140let svojega delovanja. To bo dalo šeposeben čar,« je zatrdil Milan Hojnik,član OO, odgovoren za marketing.Poslali pa so 10.400 razpisov sprijavnicami na naslove tekačev, kiso bili lani v Radencih in na maratonuv Ljubljani. S tem pa so »pokriti«tudi najboljši slovenski tekmovalci.42,198 km dolgo progomaratona je uradno izmerila AIMS,mednarodna organizacija maratonskihin cestnih tekov. V sodelovanjuz Atletsko zvezo Slovenije bopolmaraton na 21,098 km štelza državno prvenstvo Slovenije.Tudi letos bo 29. Maraton trehsrc štel za pokal CERR CUP, to jetek treh dežel – Avstrije, Madžarskein Slovenije, s čimer si obetajovečje število udeležencev iz sosednjihdežel.»Prizadevamo si, da radenskimaraton ne le ohrani sloves vrhunskeprireditve, ampak da kakovostnoraste. Prav osnovno sporočilomaratona v skrbi za psihofizičnokondicijo ljudi sovpada z osnovnimposlanstvom zdravilišča, hojoin gibanjem. Vesel sem, da prihajavedno več mladih in vztrajnihljudi. Ravno maraton pa je gotovoeden najboljših promotorjevtega okolja in njegovih produktov.Zame bo to prvi maraton v življenju,čeprav bom ostal le na humanitarniravni s pretečenimi 300metri. Verjamem v uspešno izvedboprireditve,« je bil optimističendirektor Zdravilišča Radenci MladenKučiš.Ne pozabljajona humanostUvod v popoldanski del prireditvebo humanitarni tek, kateregastartnina je namenjena za dober inplemenit namen v Občini Radenci.Po besedah direktorice občinskeuprave Mojce Marovič so nalanskem humanitarnem teku zbrali3.446 evrov, kar je doslej dalečnajveč. Denar so namenili za letovanjeotrok na morju iz socialnošibkejših družin. Letos pa bodo pomagalištiričlanski družini z dvemamladoletnima otrokoma, ki ji je zemeljskiplaz porušil dom, saj bodoomogočili postavitev nove stanovanjskehiše.Kot pravi članica organizacijskegaodbora Sabina Barbarič, bopester tudi spremljajoči program.Tako bo v sejni sobi Vrelec v hoteluRadin od 8. do 14. ure organiziranotroški vrtec, pred hotelom pa sebodo od 11. ure dalje zvrstile otroškedelavnice, lutkovna predstava,jahalni kotiček in otroški glasbeninastopi. Ne bo pa manjkalo tudi humorističnihin plesnih nastopov.Milan Jeršen a m i z n i t e n i sMešaniobčutkiPravkar končano tekmovanjev 1. SNTL za člane jeprineslo pomurskima ekipamaKemi Puconci in Sobotirazlično zadovoljstvo. Pucončaniso dosegli s tretjimmestom svojo najslabšo uvrstitevv zadnjih treh letih, Sobočanipa trdno držijo četrtopozicijo.Realno Pucončani niso imelimožnosti za prvo mesto, ker sobili Mariborčani z dvema tujcemapremočni. Presenečata padva poraza z Krko, ki je igrala visti postavi kot v lanski sezoni.Ne moremo se znebiti vtisa, daje bila ekipa Keme letos slabšepripravljena kot lani, kar kažejotudi posamezni rezultati igralcev.Državni reprezentant MitjaHorvat je bil pred dvema letomanajboljši igralec lige (36 :2), lani tretji (30 : 6), letos pa komajdeseti (21 : 9). Njegov reprezentančnikolega Uroš Slatinšekiz Krke, ki je bil najboljši igraleclige, je imel rezultat 41 : 1. TudiZvonko Plohl je dosegel slabširezultat kot v lanski sezoni, saj jebil deveti (22 : 9), kar velja tudiza Bojana Ropošo (19 : 14). Najmlajšičlan ekipe Dominik Škrabanje bil soliden (16 : 4).Sobočani so ponovili uvrstiteviz lanske sezone, kar je zanjeodlična uvrstitev. Tudi protiprvim trem ekipam so odigraliodlično in bili v treh dvobojihcelo blizu presenečenja. Najmlajšičlan ekipe, 16-letni JanŽibrat, ki mu je to druga prvoligaškasezona, je dozorel in serazvil v kakovostnega igralca.Bil je nosilec ekipe in na velikopresenečenje peti najuspešnejšiigralec v ligi (31 : 7), kar je vsamostojni Sloveniji prvič, da jetako mlad igralec uvrščen zelovisoko v ligi. Bil je tudi uspešnejšiod vseh treh Pucončanov, karkaže na njegov izredni talent.Tudi najstarejši igralec v ekipiGregor Kocuvan je bil odličenin boljši kot v lanski sezoni (25 :11). Tomož Roudi je bil na ravnilanske sezone (20 : 16), vendarse je od njega pričakovalo nekolikoveč.Kaj si lahko od pomurskihekip obetamo v novi sezoni, jedanes še nemogoče napovedati.To lahko predvidevamo šele obkoncu prestopnega roka, ki bokonec junija.Mirko UngerTiskovna konferenca za pomurski tekaški pokal 2009Od pomladi do jeseni 18 rekreativnih tekovOaza zdravja v Tešanovcih jebila prizorišče tiskovne konference,na kateri so podrobnejepredstavili program prireditevza pomurski pokal v rekreativnihtekih 2009. Koordinatorrekreativnih tekov za pomurskipokal Vitomir Fujs in vodjaregijske pisarne Olimpijskegakomiteja Branko Recek sta izrazilazadovoljstvo, da bo tudiletošnji koledar prireditev poustaljenem obrazcu.»Prevzel sem operativne nalogein s tem nekoliko razbremenil BrankaRecka, ki je v preteklosti uspešnovodil tekmovanja za pomurski pokal.Omogočamo tudi hitrejšo povezavoorganizatorjev z Olimpijskimkomitejem Slovenije in predstavnikijavnega obveščanja. To je dodatnapopestritev mojega dela v športnemklubu, hkrati pa tudi razširitevtekaške dejavnosti, ki mi spričo večletnegasodelovanja z Olimpijskimkomitejem Slovenije ni tuje in z veseljemvlagam svoje znanje tudi nato področje,« dodaja Vitomir Fujs.»Skupno z vrlimi organizatorjibomo letos pripravili 18 tekov zapomurski pokal, ki se bodo zvrstiliod pomladi do jeseni. Prvi bo že vsoboto, 18. aprila, okoli Blaguškegajezera. Konec vseh letošnjih tekovpa bo 17. oktobra v Murski Soboti.Med novostmi moram omeniti, dasmo uvedli operativnega koordinatorja,to je marljivi športni delaveciz Predanovec Vitomir Fujs, kibo bdel nad tekmovanji in logističnospremljal vse teke. V lanski sezonije bilo okrog 2.800 udeležencev,kar je za našo pokrajino zavidljivoštevilo, saj smo precej oddaljeni odsredišča države. Z novo avtocestopa se nadejamo, da bomo privabiliše več rekreativnih tekačev,« pravivodja regijske pisarne Olimpijskegakomiteja Branko Recek, kije pohvalil tudi dobro sodelovanjez Združenjem atletskih sodnikovMurska Sobota.Treba je dodati, da je ideja o računalniškemvodenju slovenskihin regijskih pokalov vznikla pravpri slednjem, izvedbo programa paVitomir Fujs, Branko Recek in Peter Trbuc Foto: M. J.je opravila Edita Eöry.»Uvodoma bo ob 10. uri start pohodana 5 km, ob 13. uri se bodona progah od 300 do 2000 metrovpomerili osnovnošolci, ob 15. uribodo na 9 km tekli člani, na 6 kmpa članice. Ob 16. uri bo še občinskitek. Priprave na tek so bile intenzivneže od novega leta naprej,saj je bilo treba urediti tudi vso infrastrukturo.To je že sedmi tekokoli Blaguškega jezera. Spočetkaje bilo le 70 tekačev, vsako naslednjeleto jih je bilo več, lani pa že310,« je dejal predsednik ŠD VidemPeter Trbuc.Seznam preostalihtekov za pomurskipokal4. pečarovski tek in pohod – 25.aprila ob 14. uri v Pečarovcih4. moravski tek – 2. maja ob15.30 v Moravskih Toplicah6. pokal Občine Gornji Petrovciv krosu in pohod – 9. maja ob14. uri v Križevcih7. Triglavov tek, nordijska hojain pohod (slovenski pokal) – 23.maja ob 17. uri v Predanovcih24. tek na Grad in 7. pohod naGrad z okolico – 30. maja ob 13.uri pri Gradu na Goričkem6. rogaševski tek (olimpijski tek)– 6. junija ob 14. uri pri Sv. Jurijuna GoričkemTek okoli Bukovniškega jezera –13. junija ob 18. uri v DobrovnikuPokal Občine Tišina v rekreativnihtekih in pohod – 20. junijaob 15. uri v Gradišču8. tek prijateljstva – 27. junija ob18. uri na Razkrižju (Štrigova)14. taborski tek v Ljutomeru inpohod (slovenski pokal) – 14. avgustaob 17. uri v Ljutomeru23. nočni tek po ulicah Kobilja– 29. avgusta ob 18. uri v Kobilju.5. tek z naravo – 5. septembra ob13. uri v Stari Novi vasi8. sobočki tek, pohod in nordijskahoja – 12. septembra ob 13.uri v soboški FazanerijiRadgona teče (slovenski pokal) –19. septembra ob 14. uri v GornjiRadgoni8. bakovski tek za pokal Murafina– 26. septembra ob 14. uri vBakovcih6. tek po poti sprostitve in užitka– 3. oktobra ob 13. uri pri Španovidomačiji v Moščancih44. Panvitin ulični tek po mestu– 17. oktobra ob 11.30 v Murski Sobotiz razglasitvijo končnih rezultatovtekov za pomurski pokal 2009.Milan Jerše

20 ŠPORT16. april 2009 –MINULI TEDENAtletikaSonja Roman, dobitnica bronaste medaljena evropskem dvoranskem prvenstvuv Torinu v teku na 1500 metrov in večkratnapomurska športnica, se za novosezono že nekaj časa pripravlja v JužniAfriki, kjer ima izjemne možnosti za vadbona prostem. Tam trenirajo tudi atletiin atletinje iz številnih evropskih držav,od Slovencev pa še Marija Šestak in MaticOsovnikar.Na odprtem prvenstvu Slovenije v dolgihtekih v Novem mestu se je med predstavnikiAK Panvita najbolje uvrstila KatjaVrdjuka, ki je bila s časom 11:17,53 četrtamed pionirkami U-16 na 3 km. Peta je bilaAnja Benko, 11:23,31, deveta pa Mateja Bukvič,12:21,13. Med pionirkami U-14 na 2km je bila Simona Sedonja, 7:35,15, sedma,Urška Šantl, 7:53,34, pa deveta.Na Kanarskih otokih je v teku na 21 km vsvoji starostni kategoriji zmagala JožicaŠiftar (TS Radenska), v absolutni konkurencipa je bila deseta. (M. J.)KolesarstvoV nedeljski 107. dirki na trasi Pariz–Roubaix(259 km) je imel ognjeni krst SimonŠpilak (Lampre). V dirki, ki ji pravijo»severni pekel«, je z zaostankom 19:51zasedel 103. mesto. Zmagal je BelgijecTom Boonen. (M. J.)TenisV osmini finala turnirja WTA v španskiMarbelli, vrednega 500.000 dolarjev, jeAndreja Klepač (TK Radenci), 134. nasvetovni jakostni lestvici, dosegla velikuspeh z zmago nad 68. igralko sveta, FrancozinjoSeverino Bremond. Izid je bil 5 : 7,6 : 2 in 6 : 2. V četrtfinalu pa jo je izločila7. nosilka Romunka Sorana Cirsta s 4 : 6,6 : 1, 6 : 1. V 1. krogu kvalifikacij turnirjaWTA v Barceloni je Klepačeva klonila protiRusinji Bovini z 2 : 6, 7 : 6, 3 : 6. (M. J.)Na mednarodnem turnirju U-14 v Vinkovcihje med 150 tekmovalci iz 20 državnastopil tudi Žiga Gaber iz Černelavec. V3. krogu kvalifikacij ga je z 2 : 0 izločil VedranBakalović (BiH). (T. G.)RokoborbaNa mednarodnem tekmovanju v slovaškemModraniju, kjer je nastopilo 139tekmovalcev iz 5 držav, je med deklicamido 26 kg Laura Kodela, predstavnica RKKD Finančna točka, zasedla tretje mesto,Tomaž Kodela je bil četrti, Miha Štamparpa peti.Na mednarodnem turnirju v Utrechtuje bil v konkurenci st. dečkov Mitja Sečko(do 69 kg) četrti, Danijel Kočar peti, JureKoudila (vsi RD Sobota) pa šesti. (M. J.)TrapNa olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskemje bil 1. krog slovenske ligevzhod v streljanju na glinaste golobe.Zmagalo je SD Štefana Kovača MurskaSobota (Boštjan Maček, Evgen Pap, DenisPojbič), 199, pred Radljami, 187, in Ormožem,182. Posamezno, A-liga: 1. BoštjanMaček in Evgen Pap, oba 92 zadetkov.Jasmina Maček je bila v B-ligi šesta s 60golobi. (M. J.)KošarkaPrva tekma končnice 1. italijanske ligeza članice: Benetke (Jokićeva 7) – SanGiovanni 62 : 46. (T. G.)26. (zadnji) krog v 1. B SKL: Rogla Zreče– Radenska Creativ Sobota 0 : 20 b. b.Končni vrstni red: 1. Parklji, 50 (uvrstitev v1. A-ligo), 2. Rudar, 48, 3. Rogaška, 47 (dodatnekvalifikacije), 13. Radenska CreativSobota, 30 (izpadla v 2. SKL), 14. Rogla Zreče,30 (po izstopu iz lige se seli v 3. SKL).Na mednarodnem košarkarskem turnirjukadetinj v Koprivnici so bileigralke Pomurja Skinyja druge. V predtekmovanjuso premagale Dravo (51 : 39)in izgubile z Vindijo (37 : 40). V tekmi zaprvo mesto so Sobočanke izgubile z zagrebškoDubravo (45 : 59). Najboljša strelkaturnirja: Alja Samec, 47.3. krog 1. SKL, U-14 st. pionirke, vzhod:Pomurje Skiny – Janina 86 : 25 (Vrbančič31).3. krog 1. SKL, U-14 pionirji, vzhod: RadenskaCreativ – Dravograd 84 : 44 (Sedonja26). (M. J.)Šotokan karateNa mednarodnem turnirju v italijanskemmestu Giaveno so nastopile reprezentanceItalije, Madžarske, Romunije,Srbije in Slovenije. V slednji se je z drugimmestom v katah izkazala PoloncaHüll. Slovenska moška ekipa, v kateri jebil tudi Marko Bunderla (oba TromejnikKuzma), pa je bila v kumiteju tretja.Na turnirju za pokal Radelj je nastopalo169 tekmovalcev in tekmovalk iz 11klubov, nosilcev šolskih pasov. Zmagalje Atom Domžale, 1855, pred Igom, 450,in Mariborom, 435. Tromejnik Kuzma jebil deseti, Cankova pa enajsta, oba po 20točk. Četrti so bili: ml. dečko Sandi Benko,st. deklica Tara Šantavec (oba Kuzma),st. dečko Nejc Lovenjak in st. deklicaLara Recek (oba Cankova). (M. J.)Hokej na traviTekma DP: Pliva – M. Toplice 5 : 2 (R.,D. in M. Mesarič, Vrbnjak, F. Maučec;Horvat, Kučan). Vodi Pliva, 6, pred M.Toplicami, 3. Turnir DP U-14: M. Toplice– Triglav I 2 : 5, Triglav I – Pliva 9 : 1,Triglav II – Pliva 3 : 3, Triglav II – M. Toplice5 : 3. (T. G.)SpidvejNa uvodnih dirkah za skupno DP mladincevv Ljubljani in Krškem je zmagalMadžar Jozsef Tabaka, ki je zbral 40točk. V Ljubljani je bil 11. Ladislav Vida(5), 12. pa Dalibor Bot (oba ST Lendava),4, v Krškem pa 12. Bot (4) in 15.Vida (1). Skupno: 12. Bot, 14, 13. Vida,12. V nedeljo ob 16. uri bo 3. dirka v Petišovcih.(M. J.)KasaštvoNa avstrijskem hipodromu Krieau jekonj Lester na vajetih Jožeta Sagaja ml.(KK Ljutomer) zasedel tretje mesto s kilometrskimčasom 1:15,2. (N. Š.)GolfNa otvoritvenem turnirju GK Radenciv M. Toplicah sta v bruto točkah zmagalaAljaž Puklavec in Jadranka Šimonka,v neto točkah pa Boštjan Novak,Herbert Šefer in Marina Ivanuša.Najdaljši udarec: Aljaž Puklavec (263 m),Jadranka Šimonka (195 m). (T. G.)Namizni tenisPrva tekma kvalifikacij za 2. SNTL:Sobota II – Žogica (G. Radgona) 5 : 2.Dominik Maček (Sobota II) je zmagal trikrat.(M. J.)Na sklepnem turnirju rekreativne ligeŠZ Puconci je naslov prvaka osvojilAndrej Sapač (Kema veterani), ki je vfinalu s 3 : 0 premagal Robija Benkoviča(Jelenov hram Beznovci). V tekmi za tretjemesto je bil Vlado Veren (Kema veterani)s 3 : 1 boljši od Tomija Tratnjeka(Čobi bar Beltinci). (T. G.)SkvošV Veržeju je bil 6. turnir za odprto prvenstvoPomurja. Zmagal je ZoranRepija, ki je z 2 : 0 ugnal Bena Štornika(oba MS), tretji pa je Rok Podgornik(MB). Ženske: 1. Andreja Kovač,2. Nataša Vogrinec, 3. Ljubica Štornik(vse MS). Naslov pomurskega prvaka staosvojila Zoran Repija, 500 točk, in NatašaVogrinec, 340. Pri članih je drugiGorazd Zelko, 375, tretji pa Beno Štornik,325. Članice: 2. Andreja Kovač, 300,3. Tanja Tomšič (LJ) 290. (T. G.)ŠahNa 15. mednarodnem velikonočnemturnirju v Sladkem Vrhu je sodelovalo116 šahistov iz Slovenije, Hrvaške inAvstrije. Zmagal je Jure Škoberne (ŽŠKMaribor), 7,5, 9. Jernej Buzeti, 6,5, 13.Denis Gjuran, 6, 44. Štefan Režonja (vsiRadenska Pomgrad), 49. Jože Vučko(Lendava), oba po 5. (M. J.)Športni ribolovRD Lendava je ob Bukovniškem jezerupripravila tekmovanje za ribiškega carja.Nastopilo je 88 ribičev, ki so ulovili skupno95 kg rib. Prvi je Ivan Marič (3,99kg) pred Viljemom Kikcem (3,10 kg),oba Odranci, in Štefanom Gjerkešem(3,08 kg), Turnišče. (T. G.)Začetek nove kasaške sezone na ljutomerskem hipodromuSlavičev Saxon MS kljubpoškodbi slavil v finišuOkrog 1.300 gledalcev si je na ljutomerskemhipodromu na velikonočniponedeljek v lepem, a malce vetrovnemvremenu lahko ogledalo šest zanimivihdirk, v katerih je nastopilo54 kasačev, od tega večina iz KK Ljutomer.Med njimi pa ni bilo obolelega zmagovalcalanskega slovenskega derbija DawsonaMS na vajetih Marka Slaviča, ki pa je vendarleslavil s Saxonom MS v konkurencinajboljših slovenskih kasačev.»Mislim, da je bila dirka pisana na kožoSaxonu in meni, saj sva zadnjih dvesto metrovuprizorila silovit finiš. To je bila načrtovanataktika, ki se je zares obnesla. Z rutiniranovožnjo sva prišla do zmage. Moram papovedati, da je Saxon poškodovan že tri leta,Marko Slavič prejema pokal iz rok mag. Janeza Slaviča. Foto: Jure Zaunekerzato bo nastopil povsod tam, kjer mu bo dopuščalozdravje, in bo skušal vnovič zmagati,«je bil uspeha zelo vesel Marko Slavič.V zadnji dirki pa se je predstavilo tudinekaj tujih kasačev in novincev, lastnikipa so slovenski državljani. Z najboljšim časomdneva (1:14,9) se je izkazal Tubbe Bez voznikom Dejanom Katanićem (KK Komenda).Rezultati 3- do 14-letnih kasačev na1600 m z avtoštartom, 1. dirka: 1. Digedo(Ja. Sagaj, Ljutomer), 1:20,7, 2. Lucca (Dolinšek,Ljubljana), 1:21,6, 3. Filly (Slana,Ljutomer), 1:21,6; 2. dirka: 1. Arisa (Šonaja,Ljutomer), 1:17,6, 2. Enej C (Krhač, Komenda),1:18,3, 3. Lady Luna (Hanžekovič,Ljutomer), 1:18,6; 3. dirka: 1. Prince November(Osterc, Ljutomer), 1:18,3, 2. Ardonion(Košak), 1:19,1, 3. Piton I (Franko,oba Šentjernej), 1:19,1; 4. dirka: 1. Profit(T. Slavič, Ljutomer), 1:17,8, 2. Lucky Fonz(Kosec, Komenda), 1:17,9, 3. Maxi Gerd(Babič, Ljutomer), 1:18,1; 5. dirka, zaslužekdo 15.000 evrov: 1. Saxon MS (M. Slavič,Ljutomer), 1:16,0, 2. Jo HV (Gregorc,Domžale), 1:16,2, 3. Alain Delon (Zorko,Ljutomer), 1:16,3; 6. dirka z mednarodnoudeležbo: 1. Tubbe Be (Katanić),1:14,9, 2. Topmaker Limburgia (M. Žan,oba Komenda), 1:15,8, 3. La Luna (Hanžekovič,Ljutomer), 1:15,9.Milan JeršeŠportno društvo Turbo MSVisokih ciljev jim ne manjkaNogometVodja tekmovanja v 2. SNL Aldo Knafelc jepodal uradno obvestilo, da Bonifika zaradineopravičeno odigranih dveh tekem vligi ne more več tekmovati. Tako se rezultatiprvih dveh tretjin prvenstva priznajo,rezultati zadnje tretjine pa ne. (M. J.)Prijateljski tekmi: Sloboda Varaždin –Mura 05 1 : 4 (Bingo, Kovač, Jerebič, Flisar),Nemško zunanje ministrstvo (Berlin)– Slovenski župani 0 : 3. Igrala sta tudiŠkalič (Kuzma) in Gjerkeš (Lendava), ki jedal tretji zadetek. (M. J., F. H. M.)24. krog 1. SML: Rudar – Mura 05 0 : 1(Kranjc). Vodi Interblock (57), 8. Mura05 (37).24. krog 1. SKL: Rudar – Mura 05 3 : 1(Barbič). Vodi Maribor (56), 10. Mura 05(34).22. krog lige U-14 vzhod: Železničar MB– Nafta 4 : 3, Mura 05 – Tehnostroj Veržej4 : 1, Maribor – Radgona 12 : 0, Drava –Člani ŠD Turbo MS Foto: N. N.Športno društvo Turbo MS s sedežemv Mestni občini Murska Sobotaje bilo ustanovljeno konec leta 2008.V društvu se je zbralo 9 kolesarjev intriatloncev iz Pomurja (8 moških in 1ženska), ki so v zadnjih letih treniraliin tekmovali na lastno pest in brez finančnepodpore. Cilj društva je svojimčlanom zagotoviti primerne delovnerazmere in jim omogočiti, da tekmujejoza slovenski pokal v kolesarstvu, duatlonuin triatlonu, njegova vizija paje dosegati najvišje uvrstitve na državnemin mednarodnem nivoju.Med člani ŠD Turbo MS so tudi bivši tekmovalci,ki so v mladih letih že dosegali zavidljiverezultate in veljali za zelo perspektivnešportnike. Na državnih tekmovanjih so seuvrščali na visoka mesta, nastopali so tudi vslovenski reprezentanci. Kasneje, v članskihletih, pa se je zgodilo marsikaj. Eni so svojošportno pot začasno prekinili zaradi šolanja,drugi zaradi službe in/ali finančnih okoliščin,tretji zaradi bolezni ali poškodb.Večina članov je v zadnjih letih spet aktivnotrenirala in se pripravljala za tekmovanjana državnem nivoju. Nekateri izmednjih so v letu 2008 že posegali po najvišjihmestih na državnih in mednarodnih tekmovanjih.Društvo je član KZS Slovenije inTriatlonske zveze Slovenije. Vsi njegovi članiimajo tekmovalne licence za leto 2009in se (poleg tekmovanj, ki štejejo za pokalSlovenije) nameravajo udeležiti tudi nekaterihmednarodnih tekmovanj, kot so npr.večdnevna mednarodna kolesarska dirkav Deutschlandsbergu, svetovno prvenstvorekreativnih kolesarjev v St. Johannu, maratonv Dolomitih in tekma za svetovni pokalv dvojnem ironmanu (7,6 km plavanja,380 km kolesarjenja, 84 km teka), ki naj bibila avgusta v Murski Soboti.Aktivnosti ŠD Turbo MS so predstavljenetudi na spletni strani www.turboms.net. Tekmovalci so se februarja že udeležiliLjutomer 3 : 0. Vodi Dravograd (57), 3.Mura 05 (51).14. krog 1. MNL Murska Sobota: Beltinci– Apače 1 : 4, Kema Puconci – Radgona3 : 0, Dokležovje – Goričanka 1 : 0, Ljutomer– Slatina 1 : 2, Cankova – Bakovci 1: 5, Serdica Kl. Šinko – Hodoš 0 : 2. Vrstnired: Kema, 35, Apače, 30, Slatina, 28.13. krog 2. MNL Murska Sobota: Križevci– Bratonci 2 : 5, Lipa – Pušča 1 : 0,Rotunda – Cven 2 : 5. Vrstni red: Lipa,27, Cven, 24, Pušča, 23.13 krog 1. MNL Lendava: Kapca – VeteraniTurnišče 3 : 2, Virs Bistrica – Nedelica1 : 1, Kobilje – Čentiba 0 : 4, Renkovci– Panonija 6 : 1. Vrstni red: Čentiba,29, Renkovci in Bistrica, po 26.12. krog 2. MNL Lendava: Mostje – Žitkovci1 : 2, Nafta veterani – Graničar 2 :1, prosta Olimpija Dolga vas. Vrstni red:Žitkovci, 28, Olimpija, 25, Nafta veterani,19. (M. J.)priprav v Poreču, zdaj pa nadaljujejo vadbodoma. Prva tekmovanja jih čakajo aprila.Upajo, da bodo njihovi rezultati dovoljzgovorni in da bodo upravičili ime, ki sosi ga izbrali. To je pred dnevi dokazala MelitaHajdinjak, ki je na duatlonu (5 kmteka, 20 km kolesarjenja, 2,5 km teka) zaslovenski pokal v Šaredu nad Izolo s časom1:13,54 zasedla drugo mesto med članicamiII in 5. mesto v absolutni konkurenci.Milan Jeršep i k a d oNa turnirju v Vanči vasi je zmagal DamirHajdinjak (Friends team), ki je v finalu odpravilPoldeta Slaniča (Top Gun), tretji paje bil Sašo Horvat ((Bad Boys). (M. J.)p o p r av e kOb množici uspešnih rezultatov pomurskihpredstavnikov na mladinskem državnemprvenstvu v judu, ki je bilo v Ljubljani,se nam je prikradel tiskarski škrat. JanJurgec, član JK Lendava, je prejel srebrnoin ne bronasto medaljo, kot se nam je zapisalo.Za napako se iskreno opravičujemo!www.

– 16. april 2009 ŠPORT21V derbiju 3. SNL vzhod sta se ekipi Odranci in Šmartno ob Paki razšli z neodločenim izidom.Gledalci so videli kar štiri zadetke. Foto: Jure Zaunekern o g o m e t Osmica Mure 05Mali nogometIgrišče v Zagorju ob Savi, 300gledalcev, sodnik: Roberto Ponis(Koper), strelci: 0 : 1 Kulčar(4), 0 : 2 Kljajič (21), 0 : 3 Kmetec(29), 0 : 4 Kmetec (37), 0 : 5Vogrinčič (40), 0 : 6 Gerenčer(67), 0 : 7 Balažic (71), 0 : 8 Flisar(77).Zagorje: Urigelj, Lulić, Sotenšek,Krajnc, Vozelj, Fabjan, Ljatifi,Milan Marič (Nikolić, 46), Božičič,Kračan (Nahtigal, 46), Kremenovič(Bokal, 46).Mura 05: Kamnik, Kljajič, MilidragMarič, Bingo (Balažic, 65),Maruško, Prettner, Slavic, Kulčar,Gerenčer (Kovač, 68), Vogrinčič,Kmetec (Flisar, 68).Soboški nogometaši so se tokratz učinkovitostjo res izkazali. Že vprvem polčasu so dali gostiteljempet zadetkov in srečanje je bilo odločeno.V drugem delu so nato zadeliše trikrat in Zagorjane popolnomanadigrali.Zelo zadovoljen je bil sevedatudi trener Bojan Jančar: »Že odprve minute smo narekovali tempoin po lepi kombinaciji povedli. Vesčas smo kontrolirali igro, domačinipa so le redko prišli na našo polovicoigrišča. Tudi v drugem polčasusmo začeli z enako postavo in z napadalnousmeritvijo. Dosegli smoše tri zadetke. V nadaljevanju smoopravili tudi nekaj menjav, tako daso dobili priložnost tudi drugi igralci.Na koncu lahko rečem, da je bilavisoka zmaga povsem zaslužena,pri čemer je bila polovica zadetkovres lepih iz izdelanih akcij. Pohvalilbi tudi naše zveste navijače, ki sonas množično spodbujali.«Milan Jerše10. krog PL: Old Boys – Suhi Vrh 1 : 7, Meteor – Trnje 5 : 3, Bulls Apače –Večeslavci 6 : 0, BTC Nemčavci – Lissa Dokležovje 2 : 1, Videm – Kupšinci10 : 2. Vrstni red: Suhi Vrh, 27, Old Boys, 22.14. krog lige TA: Gerlinci – Mladost Pertoča 1 : 3, Bakovci – Pertoča 11 : 5, JezeroKrašči – Sotina 1 : 6, Inter Dolič – Inter Črenšovci 1 : 3. Veščica 2000 –Haminovi 6 : 3. Vrstni red: Veščica 2000, 29, Inter Črenšovci, 28, Bakovci, 25.12. krog asfaltne A-lige: Beltinci – Turnišče 3 : 1, Odranci – Mura Krog2 : 4, Lipovci – NK 13 2 : 0, Slovan – Rakičan 3 : 3, Kerenčičeva – Piko Ropoča10 : 4. Vrstni red: Lipovci, 28, Mura Krog, 25, Turnišče, 23.12. krog LMN M. Toplice: Noršinci – Čarda 3 : 3, Filovci – Ivanci 1 : 7,Tešanovci – Sebeborci 1 : 6, Motvarjevci – Mlajtinci 3 : 0, Prosenjakovci –Vučja Gomila 3 : 2. Vrstni red: Ivanci, 28, Mlajtinci, 25, Vučja Gomila, 21.132. krog KMN Puconci, skupina A: Puževci – Mačkovci 2 : 0, Vaneča– Breza 1 : 5, Strukovci – Poznanovci 4 : 1, Otovci – Pečarovci 3 : 6, Košarovci– Šalamenci 6 : 1. Vrstni red: Breza, 33, Pečarovci, 31, Poznanovci,26. Skupina B: Wolf Skakovci – Dolina 4 : 4, Moščanci – Beznovci 0 : 2,Lemerje – Bodonci 4 : 3, Triglav – Radovci 1 : 0, Vadarci – Dankovci 2 : 0,Vidonci – Zenkovci 9 : 1. Vrstni red: Vidonci, 31, Vadarci, 28, Radovci, 26.12. krog 1. goričke lige: Lucova – Matjaševci 5 : 1, Neradnovci – Srebrnibreg 6 : 4, G. Petrovci – Domanjševci 10 : 2; Adrijanci – Dolič 2 : 4. Vodi Lucovapred Neradnovci. 2. gorička liga: Stanjevci – Budinci 5 : 1, G. Slaveči –Šulinci 11 : 1, Pizzeria Kučan – Carioke 3 : 0. Vodijo Stanjevci pred G. Slaveči.15. krog veteranske lige MS: Nemčavci – Rakičan 5 : 5, Čarda – Rogašovci8 : 6, Dokležovje – Bakovci 1 : 4, Noršinci – Sebeborci 3 : 5, MladostPertoča – Borejci 2 : 2, Old Boys – Cankova 6 : 1. Vrstni red: Bakovci, 40,Old Boys, 34, Černelavci, 35.12. krog mednarodne veteranske lige: Grad – Srebrni breg 8 : 1, Stanjevci– G. Senik 7 : 5, Šulinci – G. Slaveči 3 : 2, All Stars Monošter – Neradnovci6 : 1, Tromejnik Oldys – Slovenska ves 3 : 2. Vrstni red: All StarsMonošter, 28, Slovenska ves, 25, Tromejnik Oldys, 24. (M. J.)12. krog Dolinske veteranske lige: Melinci – Torcida Lakoš 4 : 4, TropicanoBistrica – Črenšovci 1 : 4, Ižakovci – Polana 9 : 6, Odranci – Lipa 4 :5, Gančani – Beltinci 3 : 8. Vrstni red: Torcida Lakoš, 29, Lipa, 23. (J. P.)Sobota, 18. aprila: 7. tek okoli Blaguškega jezera in pohod. Start pohoda ob10. uri, start osnovnošolcev ob 13. uri, člani na 9 km in članice na 6 km bodostartali ob 15. uri. Organizator: ŠD Videm. Kontaktna oseba: Peter Trbuc, 070860 544.Nedelja, 19. aprila: Pohod v Bistriški Vintgar. Organizator: PD Matica MurskaSobota in PD Mura. Dodatne informacije: 02 542 10 53.Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.n o g o m e t Še zadnji boljšiMestni stadion na Ptuju,600 gledalcev, sodnik: BorisTošeski (Medvode), strelci: 1: 0 Kelenc (8), 1 : 1 Drevenšek(43, avtogol), 2 : 1 Ošlaj (53,avtogol), 3 : 1 Da Silva (75), 4: 1 Semler (85). Rumeni kartoni:Semler, Čeh; Medved,Ošlaj, Bogdanović.Labod Drava: Jozić, Prejac(Filipović, 46), Grižonič, Žilić,Andjelković, Ogu (Zilić, 80),Drevenšek, Čeh, Semler, Kronaveter(Da Silva, 56), Kelenc.Nafta: Luk, Matjašec, Bunc,Ošlaj, Bogdanović, Vaš, Medved,Janković, Adilović (Gerenčer,46), Vassiljev, Lo Duca.Lendavčani nadaljujejo razprodajotočk. Tekmo so nekolikobolje začeli domačini, kiso imeli v 6. minuti prvo priložnost,ko je bil po podaji Kelencaz leve strani prekratek Kronaveter.Dve minuti kasneje sodomači igralci povedli z zadetkomKelenca, ki je unovčil lepopodajo Semlerja. Po zadetku sož e n s k i n o g o m e tPomurkesedme vFrancijiNogometašice Pomurja iz Filovecso tri dni sodelovale na 37.mednarodnem velikonočnemtur nirju v francoskem Mentonu,najmočnejšem ženskem turnirjuv Evropi. Med 10 povabljenimiekipami iz 10 držav, nekatere soprišle celo s popolnimi reprezentancami,so v tekmi za 7. mestoz 2 : 1 (Mateja Zver, Staša Špur)premagale Maksimir iz Zagreba.V predtekmovanju so Pomurkepremagale danski Aarhus z 1 : 0(Zver) ter izgubile z Mentonom0 : 2, kanadskim Quebecom z 1 :4 (Tjaša Tibaut) in Universitetom(Belorusija) z 1 : 4 (Tanja Vrabel).T. G.se gostje le prebudili. Tako sta prvazagrozila Lo Duca, ki je v 17. minutiz glavo streljal čez vrata, in Bogdanović,ki je v 40. minuti z glavostreljal mimo gola. V 43. minuti paso Lendavčani izenačili. Po podajiz leve strani je žogo dobil Vaš, ki jestreljal in zadel Drevenška, od kateregase je žoga odbila v mrežo nemočnegaJozića.V nadaljevanju se je v 50. minutipo slabem posredovanju Filipovićaznašel pred domačim vratarjemsam Lo Duca, vendar je bil Dravinvratar uspešnejši. Dve minuti zatempa je Dravo v vodstvo popeljalNaftin branilec Ošlaj, ki je pri izbijanjužoge matiral kar svojega vratarjaLuka. V končnici tekme so gostiteljipovsem prevladovali in igro začiniliše z dvema goloma. Najprej je bilv 75. minuti uspešen Da Silva z lepimstrelom z 20 metrov. Žoga je napoti v gol oplazila desno vratnico.Dobrih pet minut pred koncem paje zmago potrdil še Semler, ki je izkoristillepo podajo Drevenška.Feri Horvat M.n o g o m e t Knapi uspešnejšiStadion ob jezeru v Velenju,1.200 gledalcev, sodnik:Peter Šart (Prevalje), strelca:1 : 0 Cipot (9), 2 : 0 Perič (69).Rumeni kartoni: Mujakovič,Dedič, Renato, Grbič; Bogdanović,Brezovački, Caban.Rudar: Savič, Golob, Cipot,Sulejmanovič, Dedič, Kolsi, Mujakovič(Trifkovič), Grbič, Renato(Tolomir). Omladič, Perič(Zajc).Nafta: Luk, Matjašec, Caban,Bogdanović, Bunc, Brezovački,Vassiljev (Dodlek), Vaš (Buzeti),Janković, Pekič, Lo Duca (Gerenčer).Še en poraz Nafte, ki je v Velenjunastopila brez stebra obrambe Ošlaja.Gostitelji so povedli po podajiOmladiča v kazenski prostor. V gnečipred vrati je bil najvišji Cipot, ki ježogo z glavo poslal mimo Luka v levispodnji kot. Domači igralci so rezultatpovišali po hitrem protinapadu.Sulejmanovič je z dolgo podajo poslalv »ogenj« Periča, ki je z močnimstrelom z roba kazenskega prostoraugnal lendavskega vratarja.F. H. M.Pomurska nogometna liga Tromejnik popušča18. krog: Grad – Turnišče 4 : 2 (Horvat, Kovač, Šiško, Krpič; Milivojev,Verbančič), Rakičan – Hotiza - la Storia 3 : 0 (Škerlak 2, Godvajs),ZMG Gančani – Bogojina 0 : 2 (Gregorec, Sovič), Dobrovnik– Petišovci 1 : 5 (Laslo; Mavriček 3, Šooš, Doma), Roma – TromejnikGoričanka Kalamar 2 : 1 (S. Baranja 2; Bokan), Velika Polana – AquaIžakovci 1 : 0 (Časar), Šalovci – Tišina 2 : 1 (Lepoša, Vuzem; Kovač).Pari 19. kroga: Šalovci – Grad, Tišina – Velika Polana, Aqua Ižakovci– Roma, Tromejnik Goričanka Kalamar – Dobrovnik, Petišovci –ZMG Gančani, Bogojina – Rakičan, Hotiza - la Storia – Turnišče.Petišovci 18 14 3 1 52 : 13 45Tromejnik 18 12 2 4 53 : 24 38Grad 18 10 5 3 42 : 25 35Šalovci 18 9 4 5 28 : 21 31Turnišče 18 9 2 7 38 : 36 29Bogojina 18 9 2 7 34 : 33 29Hotiza 18 7 5 6 31 : 26 26Rakičan 18 7 2 9 33 : 37 23Ižakovci 18 6 5 8 24 : 31 20V. Polana 18 6 5 8 17 : 30 20Dobrovnik 18 6 1 11 30 : 37 19Gančani 18 3 5 10 16 : 24 14Roma 18 4 2 12 23 : 60 14Tišina 18 4 1 13 22 : 46 13NOGOMET1. SNL Telekom Slovenije Celje bliže Mariboru27. krog: Rudar – Nafta 2 : 0 (1 : 0), Interblock – Maribor 4 :1 (1 : 0),Luka Koper – MIK CM Celje 3 : 2 (2 : 2), Labod Drava – Domžale 0 : 2 (0: 1), Hit Gorica – Primorje 3 : 3. 28. krog: Labod Drava – Nafta 4 : 1 (1: 1), Primorje – Domžale 0 : 0, Rudar – MIK CM Celje 0 : 1 (0 : 0), LukaKoper – Maribor 0 : 0, Interblock – Hit Gorica 1 : 2 (1 : 1). 29. krog:Nafta – Domžale (sobota ob 16. uri).Maribor 28 14 11 3 53 : 34 53Celje 28 13 8 7 40 : 27 47Rudar 28 13 4 11 37 : 30 43Domžale 28 10 11 7 36 : 29 41Gorica 28 12 5 11 46 : 45 41Nafta 28 10 8 10 31 : 40 38Interblock 28 10 7 11 42 : 39 37Koper 28 6 11 11 29 : 42 29Primorje 28 5 12 11 27 : 41 27Drava 28 6 5 17 29 : 43 232. SNL Ogromna prednost Olimpije20. krog: Zagorje – Mura 05 0 : 8 (0 : 5), Krško – MU Šentjur 2 : 3 (1 :2), B. krajina – Aluminij 2 : 1 (1 : 1), Livar – Olimpija Ljubljana 0 : 5 (0 :2), Triglav prost. Pari 21. kroga: Mura 05 – Krško (nedelja ob 17. uri),MU Šentjur – Livar, Olimpija Ljubljana – Bela krajina, Triglav Gorenjska– Zagorje, Aluminij prost.Olimpija 20 13 5 2 43 : 15 44Aluminij 20 10 3 7 47 : 33 33Triglav 19 9 5 5 33 : 27 32Mura 05 19 8 6 5 43 : 30 30Krško 20 7 6 7 30 : 33 27Šentjur 20 6 6 8 24 : 38 24Livar 20 5 8 7 24 : 31 23B. krajina 20 5 7 8 20 : 27 22Bonifika 18 5 3 10 32 : 30 18Zagorje 20 2 7 11 14 : 46 133. SNL vzhod Dravinja zanesljivo19. krog: Tehnostroj Veržej – Kovinar Štore 1 : 4, Odranci – Šmartnoob Paki 2 : 2, Paloma – Črenšovci 1 : 1, Malečnik – Čarda 1 : 0,Dravinja Kostroj – Mons Claudius 6 : 0, Stojnci – Koroška Dravograd 0 :1, Trgovine Jager – Simer šampion 0 : 1. 20. krog: Čarda – TehnostrojVeržej, Črenšovci – Dravinja Kostroj, Mons Claudius – Odranci.Remi ČrenšovecIgrišče v Sladkem Vrhu, 150 gledalcev, sodnik: Želimirko Pavlović (Krško),strelca: 0 : 1 P. Zver (8), 1 : 1 Žabota (10). Rumeni kartoni: Burian,Glavar, Unger; Virag, Krajnc. Rdeči karton: Unger (89). Črenšovci:Pečelin, J. Gönc, T. Horvat, Slana, J. Tkalec, P. Zver, Kulčar, Virag(Vinko, 73), Krajnc, Kustec, M. Ivanič.Visok poraz VeržejaIgrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik: Tadej Mežnar (MB), strelci: 0 :1 Perpar (14), 0 : 2 Krljanovič (17), 0 : 3 Korun (38), 0 : 4 Perpar (68),1 : 4 Karnet (80). Rumeni karton: Baler. Tehnostroj Veržej: M. Gönc,Baler, Osterc (Duh, 81), Pučko, Živič, Hodnik, Kaučič, Grah, Vogrinčič,Karnet, Kous (Titan, 70).Čarda klonila v finišuIgrišče v Malečniku, 90 gledalcev, sodnik: Bojan Mertik (Odranci),strelec: 1 : 0 Peša (79). Rumeni kartoni: Bosilj; Flisar, B. Horvat, Puhan,Atanasov. Čarda: Špilak, Flisar, B. Horvat, Gomboc (Cotter, 46), V.Horvat, L. Horvat, Grabar (Atanasov, 62), Puhan (Legenič, 79), U. Recek,Z. Horvat, Banfi.Točka v derbijuIgrišče v Odrancih, 300 gledalcev, sodnik: Štefan Fekonja (Beltinci),strelci: 0 : 1 Plesnik (37), 1 : 1 Balažic 58), 2 : 1 J. Tkalec (74), 2 : 2 Podbrežnik(77). Rumeni kartoni: D. Horvat; Volk, Podgoršek. Rdeči karton:Volk (85). Odranci: Ščančar, Škafar (Krauthaker, 33), Erjavec,Gostan (A. Zver, 76), Radikovič, D. Horvat, Balažic, J. Tkalec, A. Kerec(Žerdin, 61), Zlatar, Zelko.Dravinja 19 16 1 2 47 : 8 49Kovinar 19 13 3 3 38 19 42Dravograd 19 12 2 5 41 : 20 38Šmartno 19 11 2 6 49 : 43 35Odranci 19 9 5 5 34 : 22 32Malečnik 19 9 3 7 37 : 33 30Stojnci 19 8 3 8 38 : 36 27Veržej 19 7 4 8 31 : 32 25S. šampion 19 7 3 9 29 : 38 24Claudius 19 6 0 13 23 : 45 18Paloma 19 5 2 12 22 : 39 17Čarda 19 4 3 12 25 : 39 15Črenšovci 19 2 9 8 19 : 35 15T. Jager 19 3 2 14 23 : 47 111. ŽNL Premoč Krke15. krog: Rudar Škale – Ptuj 3 : 0, Krka – Senožeti - VODE 7 : 0 (4 : 0),Maribor – Dornava 10 : 0 (5 : 0). 16. krog: Senožeti - VODE – Pomurje.Krka 15 14 1 0 117 : 8 43Sl. Gradec 14 10 1 3 69 : 21 31Pomurje 14 9 0 5 94 : 28 27Senožeti 15 8 1 6 40 : 27 25Maribor 15 7 2 6 60 : 45 23Rudar 15 5 3 7 17 : 43 18Ptuj 15 2 0 13 9 : 95 6Dornava 15 0 0 15 6 : 145 0

22Z gumpiči se učimo tujih jezikovNožNož je najostrejši in najnevarnejšidel jedilnega pribora, imaostro rezilo in konico. Ali veste,da so nože uporabljali že pred 2,5milijona leti, šele pred pet tisočleti pa so nože iz lesa, kamna inkosti zamenjali noži iz železa. Danesimamo celo paleto različnihnožev, za meso, pa za ribe, kruh,za mazanje masla in neostre, ki jihuporabljajo otroci. Imamo tudi pipec,ki ga lahko nosimo v žepu inse rezilo skrije v ročaj. Nož pa selahko spremeni tudi v orožje, čega v roke dobi nepridiprav. Gumpičipravijo, da se z noži lahko šalijosamo v cirkusu.Prevode besed pripravljajoučitelji tujih jezikov z Ljudskeuniverze Murska Sobota,za esperanto skrbi JovanMirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskemvalu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtekod 18. do 19. ure.Zakaj je trebaotroke žgečkati?Mnogi odrasli si ne morejo kaj, da ne bi »skočili« v otroka.Verjetno se vam ni le enkrat zgodilo, da srečate znanca,ki se pogovarja za vami in začne ob tem žgečkati vašegaotroka, drezati vanj in od njega pričakuje, da se bootrok, star komaj kakšno leto, veselo smejal in se odzvalna njegove grimase. In če se otrok ne odziva z nasmehomali se celo skriva, potem ga znanec oceni, da otrok pač nidružaben.Pa kako nekateri odrasli ne razumejo, da otrokom takvsiljiv nastop neznanca, ki je več kot enkrat večji od njih,ni ravno prijeten. In četudi se otrok zvija v naročju, karseveda od mame zahteva dodaten napor, da ga obdrži vnaročju, in se smeji, to običajno ni smeh veselja ali ugodja.Pa kako bi se počutili sami, če bi jih nekdo ob srečanjuzačel žgečkati, zbadati s prstom ali kaj podobnega? Zotrokom moramo vzpostaviti normalen odnos, samo takodobimo pravi odziv in pravi odgovor. Podobno je tudi privzgojiteljih, učiteljih, zdravnikih in pri drugih, ki delajo zotroki. Treba je znati, kako vzpostaviti stik z otroki.A. Nana Rituper RodežPrispevke, komentarje in menja o vsebinah pošiljajtepo elektronski pošti na naslov nana.rr@vestnik.siali po pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulicaarh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Angleški jezik: knife (najf)Nemški jezik: Das Messer (das meser)Madžarski jezik: kés (kéš)Španski jezik: cuchhillo (kučiljo)Italijanski jezik: il coltello (il koltelo)Francoski jezik: couteau (kuto)Esperanto: trancilo (trancilo)Na podstrešjuNašli smo jo na podstrešju,Tekli smo za njo, a nam je ušla.Le kam nam je ušla,ta drobna miška?Ana Žižek in Nastja Žižek,3. c, OŠ BeltinciZajček je že opravil svoje delo16. april 2009 –Velikonočni zajček je letos že opravil svoje delo in pazil, da so res vsi otroci in še kakšen odrasel dobilipisanico. Tudi zajčka so marsikje veselo pričakali. Otroci iz vrtca Mavrica v Odrancih so z vzgojiteljicamiMatejo, Natašo in Sonjo letos pripravili posebno velikonočno dekoracijo za vrtec. Kaširali so zajčke, jih pobarvalis tempero, privezali pentljice in jih skupaj s posejano pšenico dekorirali v garderobi vrtca.M. N. S.Foto: Petra CiganAtiji in otroci za mamiceOddelek otrok iz vrtca Turnišče, starih od tri do pet let, je zvzgojiteljicama Petro in Cilko pripravil prav poseben dan. Odločiliso se, da medse povabijo atije, ki bodo pomagali izdelatidarilo za mamice. In tako je počasi na delavnici začela nastajatiskrivnostna skrinjica, kot so jo poimenovali, ki prav nobenemuni povzročala prevelikih težav, poročata vzgojiteljici. Atiji so pokazali,da so prav spretni in da je marsikateri odkril pri sebi lastnostiin ročne spretnosti, za katere sploh ni vedel. Dobro uro inpol trajajoča delavnica je potekala v sproščenem duhu, polnemsmeha in dobre volje, zato so sklenili, da bodo atije še večkrat povabili.Otroci in atiji so skupaj z veliko truda in ljubezni izdelaliskrivnostno skrinjico, s kateroso razveselili mamice.A. N. R. R.Sem oblakKadar dežuje, sem vesel insonce je moj najboljši prijatelj.Ko sonce sije, nastane mavrica.Jaz ne dežujem, ampakdelam senco.Erik GregoričJaz sem moder oblak. Radse igram s soncem. Včasih ses soncem spreva. A ko sva siprijatelja, narediva mavrico inpokukava na zemljo.Vita VitezJaz sem oblak in rad imamsonce. Sonce me včasih prosi,da bi sijalo, jaz pa naj spuščamdež. Rad se igram s svojimiprijatelji.Tadej IfkoJaz sem oblak, ki zelo zelorad dežuje. Moj najboljši prijateljje sonce. Ko jaz dežujemin sonce sije, nastane mavrica.Potem sem zelo vesel, davidim mavrico. Žalosten pa,ko mavrica izgine.Jan Kocet, učenci 2. a,OŠ BogojinaS. P. in A. P.Reši labirint in pomagaj Maji najti izgubljen čevelj.Klemen Žnidarič in njegova učiteljica Mira Petek sta jurjevskimotrokom omogočila veliko veselje. Foto: M. K.Zmagovalna šola od Sv. Jurijaob Ščavnici v PlaniciKlemen izdelalzmagovalni plakatTudi taki uspehi, kakršnega sta dosegla Klemen Žnidarič innjegova šola od Sv. Jurija ob Ščavnici, so izjemno pomembniza celotno občino in vse otroke. Prav gotovo bo to, da so zaradilikovnega natečaja brezplačno potovali na ogled smučarskihskokov, vsem ostalo za vse življenje v spominu.Osnovna šola sv. Jurij ob Ščavnici je sodelovala na likovnem natečaju»Planica in otroci«, ki sta ga razpisala Ministrstvo za šolstvo in športRS ter Organizacijski komite Planice. Tema likovnega natečaja so bilismučarski skoki. Po oceni strokovne komisije je prišla jurjevska šolav ožji izbor dvajsetih osnovnih šol, ki so izdelale najboljše plakate. Zanagrado so poln avtobus učencev brezplačno odpeljali na ogled smučarskihpoletov v Planico. Ta dan pa so na koncu prireditve razglasilitudi šolo kot zmagovalko z zmagovalnim plakatom, ki ga je izdelalučenec 7. razreda Klemen Žnidarič. Klemen je prejel za nagradoLCD-televizor, šola pa stacionarni računalnik. Učiteljica likovne vzgojena šoli je gospa Mira Petek, ki je zaslužna za prejeti nagradi.B. B. P.

– 16. april 2009 23KnjigoberGaja RossPaglavčkigredo v šoloAlba 2000 založbaOsem paglavčkov obiskujeosnovno šolo, v kateri je poučevalstari žabec. Paglavčki se kar ne morejonačuditi videzu starega žabca, njegovim ušesom in krakom.Blazno smešno se jim zdi, da je lahko nekdo iste vrste tako zelodrugačen. Razposajenost pa se neha, ko pridejo do spoznanja, dabodo tudi sami nekoč postali takšni, s tem pa se spremeni tudinjihov odnos do starega učitelja. Knjiga, ki nosi sporočilo, da moramospoštovati vse in vsakogar, prihaja ravno v času, ko so »tla«plodna za nestrpnosti vseh oblik, in predstavlja lepo oblikovanoprotiutež slikanicam, ki ob pomoči zastarelih zgodb marsikdaj pomagajopri ponotranjanju raznih delitev. Delo je opremljeno z zanimivimiilustracijami Nine Rupel in je lepo darilo za najmlajše, kibodo odrasli v bolj pisan in drugačnosti poln svet kot tisti, ki jimbodo to zgodbo brali. Prav je, da se otroci že od malega zavedajo,da gre za pozitivno dejstvo, ki ga bodo lažje sprejeli, če bodo sposobnipresegati ustaljene stereotipe.T. M.GlasbosluhSurfaholicsMonsters & MenPrincipal Studios, 2009Surfaholics je kvartet, ki prihaja iz mestaBregenz v avstrijski zvezni deželi Vorarlberg. Sestavljajo ga pevec in kitaristS'Berndle, kitarist in vokalist Stevo, basistka in vokalistka Franziska terbobnar Faebl. Najbližje našim krajem so bili minulo soboto, ko so nastopilina tradicionalnem, že četrtem festivalu Wenn Die Musi Rockt v krajuTieschen blizu Klöcha skupaj z indie rokerji Velojet in zvezdami FM4dunajske scene, disko alternativci Bunny Lake. Za Surfoholiki sta že dvaEP-ja, Knee Deep In Gasoline in On The Rocks ter leta 2005 izdani albumThe Sugar Smile On Candy Faces, ki je pritegnil poglede poslušalcev s privlačnimovitkom s fotografijo lepotice iz šestdesetih let. Monsters&Men jepravkar izdani album skupine, ki igra heavy power rock in punk rock z elementarnobazo energičnega rock'n'rolla. Tukaj ni nobenih preigravanj aliodstopanj, 13 komadov se v 41 minutah hitro zvrsti v brezkompromisnemenakomernem stilu rokerskega izbruha, ki vas lahko ob glasnem poslušanjuvrže s stola. Skupina Surfaholics nadaljuje tradicijo bendov, kot so biliThe Cramps, Jason & The Scorchers in Reverend Horton Heat, potencialnihit s plošče pa bi lahko bila skladba Alienation, čeprav sami precej »forsirajo«komad Pink Lady, na You Tubeu pa se vrti pesem Undercover Lover.Zadnja beseda, izrečena na albumu, je »rock'n'roll«. Pika.T. K.MIKK že tretjič zapored ocenil svoje deloNovi val etna, džeza in filmaMladinski informativni inkulturni klub Murska Sobotaje z anketami že tretje leto zaporedopravil evalvacijo svojegadela in ugotovil, da souporabniki dokaj zadovoljnis programom. Na seji svetazavoda pa je direktor MI-KK-a, mag. Dominik Šteiner,predstavil finančno poročiloza leto 2008 in finančni načrtza leto 2009, ki ga je svet tudisprejel. V prihodnje bo MIKKše več pozornosti namenjalotrokom.Programsko leto 2008 so uspešnosklenili. Mladinski center jeostal zvest načelom širše avtorskenekomercialne mladinske inkulturne produkcije. Dejavnostmladinskega kluba pa so razširilitako po količini kot kakovosti.Mislišče: trendiPirsing je lahko nevarenPred kratkim sem pred bolniško ordinacijoslišal godrnjanje sedemnajstletnice, kije dobila vnetje zaradi pirsinga: »Kdo pa jevedel, da se bo to vnelo?« Nadirala je svojomamo, ki je bila zaradi vnetja prsi besna nahčer, a vseeno ne tako zelo, saj jo je pospremilak zdravniku. Kot mi je zaupala njenamama, se je zdravnik odločil, da bo moralprsi operirati, morda pa celo odstraniti. Hčipa je kar naprej tožila in mi zraven smo poslušali:»Kako lep pirsing sem imela na prsnibradavici.« Zdaj pa ga nima več in tudi svojihprsi ne bo imela. »Nihče me ne razume!«je bila nejevoljna.Toda, ali Polona, kot bom poimenovalmlado Pomurko, razume sama sebe? Poloncase je v ordinaciji razgovorila o tem, kakosi je dala s pirsingom predreti svoje telo. Zakajse je pustila skrivaj polepšati na ta načinin po ugodni ceni na stranišču diskoteke?»Ker to delajo vsi, ker je to zdaj 'in',« jepovedala. Ker se ji zdi super zabavno, da galahko pokaže kateremu od fantov.Kako nevarni modi se v tem času vdajajomladi obeh spolov! Temelj temu trenduje verjetno želja po nenavadnem, po tveganiigri z zdravjem, po nečem drugačnem, potistem, kar izstopa iz monotonosti življenjav obilju. »Zaradi bolečine občutim, da splohProgramski vodja Ivor Knafelj in direktor MIKK-a DominikŠteiner obljubljata več programa za otroke. Foto: T. K.Leta 2008 je MIKK zabeležil 251tisoč evrov prihodkov in 240 tisočevrov odhodkov, s čimer jebilo ustvarjenih slabih 11 tisočevrov presežka, ki se je preneselv finančni načrt za letos. Za leto2009 je v načrtu 294 tisoč evrovprihodkov in 280 tisoč odhodkov.MIKK si bo še naprej prizadevalponujati žanrsko različne inkakovostne koncerte z glasbenimigosti z vseh koncev sveta. Polegpopularnih zvrsti, kot so rock,metal in hip hop, pa ne bosta izostalaniti etno in džez. Pripravilibodo tudi kar nekaj gledališkihpredstav, večerov stand-up komedijein razstav s področij fotografije,likovne umetnosti in streetarta. Po novem so ob četrtkihuvedli tudi redna tedenska predvajanjafilmov za sladokusce, kjersi lahko obiskovalci brezplačnoogledajo filme evropske, azijskein ameriške produkcije.Na področju neformalnega izobraževanjatradicionalno nadaljujejoceloletne delavnice, kot stanpr. glasbeni delavnici Govorečibobni in Prvi prijemi za kitaro terlikovna delavnica. Pripravili bodoše delavnico fotografije in streetarta. Posebej za otroke bodo tudigledališke in lutkovne predstave,vsako sredo pa predvajajo tudinekatere kultne risanke, ki jih nenajdemo več na televizijskih programih.Konec meseca aprila seza osnovnošolce obeta že drugišahovski turnir. Drugo leto zaporedbo jeseni potekal natečaj2. mednarodnega festivala kratkegafilma MIKKrofilm. Ponovnobodo organizirali mednarodnifotografski natečaj digitalnefotografije z naslovom Digitalnaabstrakcija in multimedijski projektMoje mesto, moj svet. Organiziralibodo tudi prireditve obdnevu mladih v okviru Soboškihdni in Festival mladih Pomurja,ki je namenjen srednješolcem.T. K.obstajam,« je svoje početje utemeljila mladapacientka. Zakaj se stvar ni ustavila le priprevrtanih ušesih, obrveh, ustnicah in jezikuali pri obročkih v nosu? Ampak so občasnoizpostavljene celo prsi, nožnica, moda inpenis. Medicinsko dokazano je, da lahko pirsingpovzroči celo vrsto tehtnih komplikacij,od okužb do poškodb živcev in vnetij. Polegtega so bile dokazane že okužbe s hepatitisomC, HIV-om, sifilisom, tuberkolozo, gobavostjoin tetanusom. Nemški zdravnik HansRudolph je opisal posledice pirsinga: »Izgubacelotnega vnetega uhlja, konice nosu, poškodbeobraznih živcev, vse do ohromitvejezika s težkim dihanjem, deformacije genitalijzaradi pirsinga v tem predelu.«Ministrstvo za zdravje bi nujno moraloukrepati, da se pirsing pri mladoletnikihlahko vstavi le s privolitvijo staršev in da najpremislijo, kako škodljivi so novi trendi. Pogostostarši o tem nimajo dovolj informacij.V večini primerov ga mladi prikrivajo predstarši, čeprav je pri mladih do osemnajst letže kar običajen. Ko enkrat izvedo, da imanjihov otrok pirsing, pa kar popustijo in sevdajo v usodo.Piercing je eden izmed škodljivih trendov,ki se je pojavil v modi, ki v današnji družbidopušča dremavo neodgovornost do mlajšepopulacije.Če starši otrokedo osemnajstegaleta, ko postanejopolnoletni,uspejo odvrnitiod pircinga, tudipo tej starosti šenikakor niso dovoljodgovorni,da bi lahko razmišljalio nevarnostih,ki jih lahko povzroči modni trend.Ravno obratno. Že zdavnaj se je izkazalo,da je bilo znižanje starosti za polnoletnostod enaindvajsetega na osemnajst let škodljivukrep. Če starši sedemnajstletniku prepovedopirsing, jim ta zavpije: »Bom pa počakalše eno leto, da bom star osemnajst let.«Ta način čisto nepotrebno, a pogosto skaliodnose s starši. Ne bi zato preudarni mladikljub svoji polnoletnosti morali prisluhnitipredlogom in nasvetom svojih staršev? Pirsingspada med uničujoče navade, ob katerese danes opotekajo nedorasli ljudje. Te slabenavade večajo nesoglasja v družinah inimajo za mlade neugodne posledice. Za Polončinodojko je bilo žal že prepozno.Bojan ZadravecFilmogledFrost/NixonZDA, VB, Francija 2009Režija: Ron HowardIgrajo: Frank Langella, MichaelSheen, Sam Rockwell, KevinBacon, Matthew Macfadyen,Oliver Platt, Rebecca Hall Žanr: DramaZanimivo, če pogledamo originalni intervju med Davidom Frostomin Richardom Nixonom iz leta 1977, nam takoj postane jasno, kolikoigralskega balasta prinaša film o tem dogodku. Če že nič drugega, poogledu originalnega intervjuja izpade smešno že samo igralec FrankLangella, ki je Nixona upodobil kot brundajoče okornega skoraj polčloveka pol medveda, in res ne vem, od kod vse te nominacije. Je patudi res, da če ne bi bilo te hollywoodske verzije, si tudi pravega intervjujamarsikdo ne bi ogledal. To pa velja tudi za številne druge zgodovinskedogodke, za katere nam vzbudijo zanimanje visokoproračunskifilmski izdelki. Gre torej za upodobitev legendarnega intervjuja in vsegaza njim, v katerem angleškemu talk show voditelju Frostu uspe odstopljenegaameriškega predsednika Nixona sprovocirati do te mere,da si z impulzivnimi priznanji zapečati vsako možnost politične rehabilitacije.Dramatičen prikaz enega najbolj razvpitih dogodkov v sodobnipolitiki, zaradi katerega, kot je poudarjeno že v filmu, vsaka afera v političnemprostoru nemudoma dobi pripono -gate. V Star Maxu.T. M.Oto L. Meškodel 55Vmes je minilo nekaj let. Čakal sem na višje poslanstvo, a tega nibilo od nikoder. Medtem sem delal vse in marsikaj ter ob tem zamenjalvrsto poklicev. Bil sem slaščičar, boksar, prodajalec časopisov,rudar, kmetijski nadzornik, poklicni komentator na forumu judenburg.info, kamerman, zoolog, iskalec nafte, estetik, optik, cinik, carinik,mehanik, kurjač na parniku, državni tajnik za finance, svetovalec malavijskevlade za izkoriščanje energetskega potenciala, lovec na polarnelisice, fizioterapevt nogometnega kluba Vasas, pisatelj, dvojnikv partizanskih filmih, basist v bendu Is This Really Music?, govorec prinaturalističnih serijah, stand-up komik na Poljskem, lastnik ragbi klubana Irskem, prodajalec vstopnic na avtomobilskem sejmu, poklicnioblikovalec mesa na žaru, astronavt, dva meseca brezposeln, grafik,gimnastik, kavboj, brezžični telegrafist, arheološki tehnik, akademskislikar, kovinar, igralec domina in filozof. V glavnem pa sem posedal alistal ob točilni mizi v mojem priljubljenem (in edinem) baru v Orleansu,kjer je veter večkrat dvigoval prah s ceste po več deževnih dnevih. ZLimeto sva medtem dobila dva otroka, čeprav mi je še zdaj čudno, dase je en rodil že tri mesece potem, ko sva z Limeto prišla skupaj. Najprejsem pomislil, da bi Limeto prijavil v Guinnessovo knjigo rekordovkot žensko, ki je imela najkrajšo nosečnost, a nekaj mi ni dalo miruin se zato nisem odločil za to potezo. Vse bolj sem začel sumiti, daje Limeta doživela kakšno nenavadno izkušnjo že prej, in ne vem, zakajse mi je v mislih vedno bolj začela prikazovati podoba RichardaBransona. »Je…ti, ta Branson mi je že od začetka deloval sumljivo ins tem svojim 'ja, jaz pa imam Virgin Records' je vedno hotel očaratiženske,« so razmišljali moji možgani. No, kakorkoli že, potem ko mije rodila dva otroka, je Limeta, ki je bila že prej dodobra izpopolnjenana vseh telesnih koncih, postala prava »debeljuca«, kot se to ponavadidogaja v takšnih primerih. Bila je takšen »fatso«, da me je bilosram celo, ko sva šla v ameriški McDonald's, kjer so bili že tako alitako okoli naju pravi valjarji. Jasno, posteljno me več ni privlačila, zatosem zabijal svoje ure v baru v Orleansu. Vse dokler me nekega dne ssosednjega stola ni pogledal lokalni pijanček v razcapanem suknjičuin krvavo podplutimi očmi ter v mene uperil prst in izjecljal: »Ti imašvišje poslanstvo …«

24 dobro je vedeti16. april 2009 –Prometni kotičekAvtocesta in cestarezervirani zamotorna vozilaMnogi menijo, da je avtocesta poligon za norenje in sproščanjeadrenalinskih strasti, drugi spet, da je to cesta, na kateri se spočiješ.Ne eno ne drugo ne drži.Statistika pravi, da se na avtocestah zgodi manj prometnih nesreč,kar drži, so pa te zato veliko težje kot na cestah nižjega ranga, posledicepa toliko hujše. Posledice so velike materialne škode, smrtnostpa je glede na število nesreč neprimerno večja.V Sloveniji imamo avtocesto že kar lep čas, a smo jo v naše krajedobili pred kratkim, zato se nekateri v vožnji po njej še ne znajdejoprav dobro. Ni odveč, če se še enkrat seznanimo s predpisi o vožnjipo njej in opozorimo tudi na etiko vožnje.Ob vključevanju na avtocesto se temeljito prepričajmo, ali jeto možno in predvsem varno. Pogledamo v vsa ogledala in še »čezlevo ramo«, če je to res mogoče varno storiti, vključimo levismernik, potem pa odločno pospešimo, da bi ujeli hitrost vozil,ki so že na avtocesti in jih z našo mlahavostjo ne bi ovirali. Pogledev ogledala večkrat ponovimo, saj nas drugi vozniki s svojo velikokratpreveliko hitrostjo lahko presenetijo. V avtošolah smo včasih učili,da se med vožnjo po avtocesti več gleda v ogledala, tudi in predvsemzunanja, kot naprej in to je v praksi res. Brez opazovanja prometa zaseboj na avtocesti enostavno ni varne vožnje. Verjetno je že marsikdodoživel, da je za njim pridrvelo vozilo in nenadoma švignilomimo, zaradi česar se je kar ustrašil. To je lahko izredno nevarno, sajse tedaj voznik lahko nepravilno odzove z volanom, premočno stopina zavoro, nenadoma zamenja smer vožnje ... in nesreča je tu. Čese med vožnjo pogovarjamo, naj voznik ne obrača glave k sopotniku,in se zavedajmo, da pri hitrosti 130 kilometrov na uro vozilo prevozipribližno 36 metrov na sekundo. Naša pomurska avtocesta imažal le dva pasa, zato vozimo po desnem pasu, levi je za prehitevanje,sicer pa moramo na tripasovni avtocesti voziti po sredinskem,voznem pasu.Ko se približujemo priključku avtoceste, s katerega se vključujejona avtocesto druga vozila, moramo biti previdni, opazovati prometv tem delu in s previdnim umikanjem na levi prometni pas omogočitivozilom varno vključitev na avtocesto. Spet so tu ogledala pripomočekza varni manever, predvsem levo ogledalo. Na sliki nazornovidimo nepravilni in pravilni manever rumenega in modrega vozila.Ob izvozu z avtoceste velikokrat delamo napako, ker smernikvključimo prepozno. Svoj namen moramo najprej pokazati drugim,zato najprej vklopimo smernik, nato z nezmanjšanohitrostjo zapeljemo na začetek zaviralnega pasu, šele tu zmanjšujemohitrost in po izvozu zapustimo avtocesto. Ob zapuščanju avtocestemoramo biti previdni, saj po daljši vožnji po avtocesti nismoimeli nasprotnih vozil pa tudi občutek za hitrost je v nas še nepravilen(kot neke vrste statična elektrika po ugasnitvi izvora energije),zato poglejmo na kazalnik hitrosti in zadostimo postavljeni prometnisignalizaciji.Najpogostejše napake voznikov na avtocesti so:- stalna vožnja po prehitevalnem pasu (tisti z boljšimi vozili),- ob izhodu z avtoceste zmanjšujemo hitrost že na voznem pasu intako oviramo druge voznike,- nepravilno vključevanje po pospeševalnem pasu (neprevidno inprepočasi),- premajhna varnostna razdalja (glede na hitrost je pot ustavljanjadaljša),- prevelika hitrost vožnje po avtocesti (krepko preko 130 km/h),Po AC ni dovoljeno: voziti po odstavnem – desnem pasu (razen vsili), voziti v nasprotno smer, obračati, vleči pokvarjeno vozilo, ustavljatiin parkirati, voziti vzvratno.Želim vam srečno vožnjo!Štefan ŽibrikRazjede ustnesluznice ali afteBoleče razjede (afte) so majhneboleče ranice, ki se pojavijo vustih; na ustni sluznici. Razjedeso okrogle, bele in rdečkasto obrobljene.Skoraj vedno nastanejona rahlem, mehkem tkivu, predvsemna notranji strani ustnic alilic, lahko tudi na jeziku ali mehkemnebu, včasih pa tudi v žrelu.Ponavadi se pojavijo v skupinahpo dve ali tri, v premeru enegacentimetra. Običajno v desetihdneh same izginejo in ne puščajobrazgotin. Seveda so izjemavečje boleče razjede, ki so nepravilnooblikovane in lahko trajajopo več tednov ter zapustijo tudibrazgotine.Afte se pojavljajo pri ženskahdvakrat pogosteje kakor pa primoških.VZROKINatančnega vzroka za nastanekaft pravzaprav ne poznamo,vemo pa, da se afte pogosteje pojavljajopri izčrpanih in bolnihosebah. Torej je oslabljen imunskisistem zagotovo poglavitnivzrok. Tako se naša odpornostzmanjša ob stresu, fizični utrujenostiin čustveni izčrpanosti.Zato so afte pogoste tudi pri mladostnikihin študentih v obdobjuizpitov in velike obremenjenosti.Prav tako nam odpornost oslabiob dolgotrajni bolezni, nepravilniprehrani in nezdravem načinuživljenja. Pri ženskah ne smemoFižol pomagapri hujšanjuČas je za učinkovit boj proti odvečnimkilogramom! Strokovnjaki za prehranopravijo, da se skrivnost ne skriva v tem,da jemo manj, ampak, da jemo pravilno.Predvsem manjši vnos ogljikovih hidratov(krompir, riž, testenine, kruh, sladkepijače) pripomore k večjemu uspehu.Presežek ogljikovih hidratov se namrečspremeni v sladkorje in nato v maščobo,ki se nalaga v telesu. Tu nam je lahko vveliko pomoč ekstrakt belega fižola, kiprepreči, da bi prebavni encim spreminjalogljikove hidrate v glukozo in poznejev maščobo. Pred kratkim je znanstvenikomuspelo pridobiti ekstrakt visokečistosti, ki učinkovito zmanjšuje količinokalorij, ki jih dobi telo z vsrkavanjemogljikovih hidratov. Udeleženci v kliničništudiji, ki so jemali ekstrakt belega fižola,so izgubljali telesno maščobo, nepa tudi mišično maso. Prebava zaužitihogljikovih hidratov se je zmanjšala do 60odstotkov. Fižol je namenjen vsem, ki seželijo znebiti odvečne teže, oblikovatisvoje telo in se ob tem ne želijo odrečiužitkom pri vsakdanji prehrani.razkrivajo zdravilne skrivnostizanemariti niti vpliva menstruacijskegaciklusa, prav tako pa solahko za nastanek aft odgovornepoškodbe, ki nastanejo zaradislabo prilegajoče se proteze, nepravilnerasti zoba, drgnjenja alineprevidnega ščetkanja.Afte so lahko tudi znanilec slabokrvnosti,pomanjkanja železa,vitamina B 12ali folne kisline indoločenih črevesnih bolezni (celiakijain chronova bolezen) alialergij na hrano.SIMPTOMIGlavni simptom aft je zagotovobolečina, ki je lahko prve dniprecej močna. Bolečina je pravzapravhujša kot bi jo pričakovaliglede na velikost aft. Bolečine,ki nekako trajajo štiri do desetdni, so lahko hujše zaradi položajajezika, ki se drgne ob sosednjetkivo, še posebej pa je bolečinaizrazita med žvečenjem močnozačinjene, vroče ali kisle hrane.Afte so velikokrat vzrok neješčnostiotrok, ker ovirajo hranjenje.Pri hujši obliki aft se lahkopojavijo tudi splošno slabo počutje,zvišana telesna temperaturain povečanje vratnih bezgavk.ZDRAVLJENJEAfte ponavadi izginejo sameod sebe. Pa vendar je dobrodošlo,da se izognemo bolečinamin kot pomoč hitrejšemu celjenju,poseči tudi po pripravkih,ki se dobijo v lekarni brez receptain so učinkoviti pri odpravljanjutovrstnih težav. Na voljo sopripravki z anestetikom, ki ublažijobolečino (suspenzija za prhanjeust), in karboksimetilceluloznigeli (gel Urgodermyl afte,gel Aloclair), ki zaščitijo sluznicopred dražljaji in tako omogočajohitrejše in lažje celjenje. Velikokratje pripravkom dodan tudiizvleček kamilice, ki deluje protimikrobno.Tudi pripravki s hialuronskokislino, ki omogočajoregeneracijo sluznice, zmanjšajooteklino in delujejo protivnetno(gel Gengigel, gel Cikaflogo…), so dobrodošli. Ti pripravki selahko nanašajo na afte večkrat nadan. Prav tako so na voljo ustnevode, ki nekoliko ublažijo ali preprečijovnetje, priporočljivo paje tudi izpiranje ust z žajbljevimin kamiličnim čajem.Tudi tanin v čaju pomaga priceljenju aft, zato se priporoča,da se afta pokrije z mokrim filtromčaja. Če navedeni pripravkine pomagajo in gre za okužbo,se lahko zdravnik odloči tudi zaantibiotično zdravljenje.Seveda pa lahko v boju protiaftam veliko storimo tudi sami.Izogibati se je treba kavi, začimbam,citronskemu sadju in drugihrani, ki draži ustno sluznico.Dodatki vitamina C in B-kompleksa,folne kisline, železa in cinkaso prav tako dobrodošli. Sevedapa nikar ne pozabimo na sprostitevin kolikor je mogoče zajezimostres! To bo najverjetnejenajtežje, a verjemite, je precejučinkovito!Polonca Fiala, mag. farm.Življenje med ograjamiŽivimo med ograjami. Komaj jih opazimo, a vendarso pomembne v našem življenju. Z razvojemin urbanizacijo mest ter okolice je dobila ograjaše dodaten pomen. Lahko jo delimo na dvoriščnoograjo, ki se postavi v dolžini parcelne meje vzdolždovozne ceste, ter na medsosedsko ograjo, ki razmejujedve urbani parceli. Dvoriščna ograja je zaradipluženja in višinskih razlik parcel izdelana iz betonskihali kamnitih stebrov ter cokla (škarpe).Lesene ograje danes niso več moderne, polegtega jih je treba tudi redno vzdrževati, sicer propadejo.Zaradi pomanjkanja kakovostnega lesa, zahtevnegavzdrževanja in s tem povezanih stroškov sose na tržišču pojavili novi materiali za ograje (aluminij,plastični les), ki jih lahko uporabimo tudi zabalkone.Kivi zakladnicavitamina CKivi na prvi pogled s svojo rjavoin kosmato lupino morda resni nič posebnega, a je zelena notranjostprava zakladnica vitaminaC. Že z enim samim sadežemnaj bi pokrili dnevno potrebo potem vitaminu. Vsebuje tudi velikomagnezija, ki v kombinaciji zvitaminom C spodbuja delovanjemišic. Je vir prebavnih encimov.Iz telesa odstranjuje odvečne količinenatrija. Dobra novica je, dalahko pri nas kivi kupujemo vseleto. Dobra zato, ker je resničnozdrav in slasten. Če kupimo šetrde sadeže, jih lahko v temnem,zmerno hladnem prostoru hranimocelo nekaj tednov. Najprimernejšiza uživanje so kiviji, katerihlupina se pod pritiskom nekolikovda. Kivi je zaradi močne zelenebarve zelo dekorativen sadež,zato se velikokrat uporabljaza okrasitev jedi. Skuhamo lahkotudi marmelado, kompot, sok, naredimoliker …S hitro hojonad utrujenostHoja je odličen način,da telo po zimskem spanjuznova spravimo v gibanje inpreženemo spomladanskoutrujenost. Dinamična hojaje tehnično zelo nezahtevna.Poleg tega pri tej oblikirekreacije uporabljamotudi roke, saj z njimi narekujemotempo, spremenimonačin dihanja in poskrbimoza delovanje mišiccelotnega zgornjega dela telesa.Priporočljivo je, da vadimopribližno pol ure nadan in postopoma stopnjujemotempo ter iz hoje poravnem terenu preidemov lahkoten tek. Vsi, ki bi seradi znebili maščobnih blazinicše pred poletjem, sehoje lotite pred zajtrkom,saj boste tako hitreje porabilimaščobe, poleg tega pabo jutranja hoja vplivala naboljšo presnovo.Pomlad,najboljši čas zazamenjavo okenSte se že kdaj spraševali, zakajse v vašem stanovanju alihiši tako dobro sliši promet zbližnje ulice? Ali pa ste mordasedeli ob oknu in občutilineprijeten mraz, ki je vdiralskozi slabo zatesnjena okna alidrobne reže med okvirjem inzidom?Pomlad je primeren čas, dase odločite za zamenjavo dotrajanihoken. Najboljši je načinzamenjave, pri katerem seodstrani celotno staro okno inna njegovo mesto vgradi novo.Danes se največkrat vgrajujejodvoslojna stekla, ki imajo visokostopnjo toplotne izolacije.Poleg toplotne izolacije lahkozasteklitev ponuja tudi boljšozvočno izolacijo in po želji večjovarnost (posebna protivlomnalepljena stekla).Na izbiro in nakup okenvpliva mnogo dejavnikov, zatose je pred odločitvijo dobroposvetovati s prodajalci stavbnegapohištva, saj vam bodoprav oni lahko svetovali, neglede na vaše želje in potrebe,najboljšo rešitev.ObstojnostparketaDa bo parket še dolgo lep,je veliko odvisno od ustreznihklimatskih razmer v prostoru.Relativna zračna vlagamora biti med 50 in 65odstotki. Ustrezne klimatskerazmere lahko dosežemo zuporabo vlažilnikov.S parketa je najtežje odstranititrdovratne madeže. Madeželepila odstranimo z grobokrpo ali krtačo, namočenov bencin, nato pa s čisto vlažnokrpo tla pobrišemo. Maščoboodstranimo tako, da vlitru vrele vode zmešano trižlice lanenega olja in dve žlicičistega terpentina in pustimo,da se ohladi. Praske naparketu zdrgnemo s fino žičnatomrežico, pri tem pa pazimo,da ne zdrgnemo večje površine,kot je treba. Nato malorjave kreme za čevlje zmešajtez voskom za tla in nanesitepripravljeno zmes na poškodovanomesto ter dobrovtrite.

dobro je vedeti– 16. april 2009 25Združenje potrošnikovPomurja svetujePrevara skreditnimikarticamiZdruženje potrošnikov Pomurja je prejelo informacijoo pojavu nove vrste prevar in goljufij spomočjo kreditnih kartic. Kako deluje? Neznanaoseba (prevarant) pokliče stranko in se ji predstavi,da dela na oddelku za varnost pri izdajateljukartice VISA/MasterCard (kar seveda ni res).Ta neznana oseba (prevarant), ki kliče stranko:* že razpolaga s podatki stranke (ime in priimekstranke, naslov in del številke in podatkov izkreditne kartice),* stranki pove, da je bila njena kartica uporabljenaza nakup in da kličejo, ker želijo preveriti toinformacijo, stranko nato vpraša, ali je kupilanekaj v višini ''X'' EUR v ''Y'' trgovini s kartico,ki je izdana na ime banke, stranka nato običajnoreče NE,* stranki ''pojasni'', da mora potrditi, da je strankapravi imetnik kartice, zato od stranke zahteva,da mu pove zadnje tri številke na kreditni kartici,ki jih uporablja ob morebitnih nakupih skartico po internetu,* stranki razloži, da potrebuje te podatke, da seprepriča, da kartica ni bila izgubljena ali ukradena.Namen prevare: izvedeti zadnje tri številke nakreditni kartici (cryptogram).OPOZORILO: Na osnovi telefonskega klicaNIKOLI ne povejte teh podatkov o svoji kreditnikartici!Andrej CimerDivjačina v prehraniZa popestritev prehrane ali za posebne priložnostilahko v dnevne obroke vključimo tudidivjačinsko meso namesto vsakdanje govedinein svinjine. Meso divjadi, pripravljeno na različnenačine, je najstarejša človekova jed. Zdaj jevečinoma sestavni del bogatejših in slavnostnihjedilnikov. Le redko je na vsakdanjih jedilnikih.Vzrok ni samo v nepoznavanju, temveč tudi vtem, da ga redko dobimo v trgovinah ali je zelodrago. Z boljšo in cenejšo ponudbo bo divjačinalahko prišla tudi na naše vsakdanje jedilnikenamesto govedine, svinjine, perutnine ali drugihvrst mesa.Divjačinsko meso ni samo okusno, temvečtudi zelo hranilno. Meso divjačine je v povprečjubolj pusto kot meso klavnih živali, zato vsebujetudi malo slabih, nasičenih maščob, ima pa razmeromaveliko dobrih, esencialnih maščobnihkislin, vključno z omega-3, ki mu dajejo še posebnozdravstveno vrednost. Ker je meso divjadi,zlasti srne, košute, gamsa, zajca in fazana, razmeromapusto, je primerno tudi v dietni prehrani,seveda pripravljeno z manj mastnimi omakamiali samo z dodatkom mesnega soka.Skrbimo za naše male živaliNad klope nikar z oljem!Spomladi se ne začne samo lepo vreme, kinas vabi v naravo, ampak se z otoplitvijo oziromas temperaturami, višjimi od pet stopinjCelzija, prebudijo tudi klopi.Napadom teh so še bolj kot človek in denimomačke izpostavljeni psi, ker se ti več gibljejo po visokitravi, med podrastjo, grmovjem, kjer največkratprežijo klopi. Ker ti zajedavci prenašajo večvrst bolezni, je svojega ljubljenčka dobro pred njimizaščititi s katerim od pripomočkov, ki jih najdemona veterinarskih zavodih in v specializiranih trgovinah.Poleg ovratnic in sprejev so priljubljenoin učinkovito sredstvo kapljice v ampulah, ki zajedavceuničujejo in hkrati odganjajo ter delujejo približnoštiri tedne. Uporabljati jih lahko začnete žepri mladičih, po treh mesecih starosti, nanašajte jihdva dni pred kopanjem živali ali dva dni po njem,v suhem vremenu, ne kopajte pa je več kot enkratna teden, priporoča mag. Nastja Jagličić Korpič,dr. vet. med., iz soboške Veterinarie. A ker nobenosredstvo ne varuje stoodstotno, svojega ljubljenčkaredno pregledujte tudi ko nosi zaščito, in če najdeteprisesanega klopa, navadno ga boste zatipali žemed božanjem ali česanjem, ga čim prej odstranite.Paprika je bolj zdrava,kot si misliteVerjetnost, da jo imate v hladilniku, je zelovelika. Paprika nedvomno spada med najboljpriljubljene vrste zelenjave v tem delu sveta.Hrustljava, osvežujoča in prijetnega okusa.Ima pa tudi kar nekaj zdravilnih učinkov.Čeprav bi ji na prvi pogled to težko pripisali,je paprika eden od plodov narave, ki imajoizjemno visoko vsebnost vitamina C. Ta vdneh, ko nas napadajo virusi, zelo koristi. Spapriko povečujemo odpornost telesa, obenempa stimulira izločanje prebavnih sokov.Poleg tega da vsebuje antioksidante, zmanjšujemožnost nastanka krvnih strdkov.Lahko ga bodisi izvlečete s prav temu namenjenopinceto, navadno pinceto ali s prsti, pomembno paje, da ga stisnete čim bližje ob koži, nekajkrat zavrtiteali sunkovito izpulite. Mnogi mislijo, da je predtem postopkom napadeno mesto dobro namazati zoljem, vendar veterinarka to močno odsvetuje, kajtiz oljem bomo klopa zadušili in ta bo medtem sprostilvse infekte v gostiteljevo telo. In nikar se ne zanašajte,da bo klop sčasoma odpadel sam, kajti nikoline veste, ali je psa napadel okužen klop, z vsakimdnem, ki ga ta preživi na svojem gostitelju, pa senevarnost okužbe poveča. Najpogostejši živalskibolezni, ki ju prenašajo klopi, sta babezioza in erlichioza.Prvo povzroča parazit Babezia divergens,ki močno spremeni krvno sliko živali. Prepoznamojo po krvavem urinu in blatu, visoki vročini, včasihžival tako oslabi, da potrebuje transfuzijo, največkratpa ob pravočasni veterinarski pomoči okreva vštirinajstih dneh. Erlichioza ima podobne bolezenskeznake, poleg teh pa se pojavijo še bolečine v mišicah,sklepih, pri kronični obliki pride do prikritihpljučnic, kroničnega kašljanja, včasih pa znakovtudi ni. Zdravljenje z antibiotiki traja tri tedne.Petra KranjecNežnost s kančkom fantazijeNaj se prvi spomladanski žarki in nekoliko toplejšidnevi poznajo tudi po barvah, ki jih boste nanesli kotsvoj make-up. V modi so namreč nežne in svetle barve.Tako kot se s sezonami spreminjajo trendi v kolekcijahoblačil, se prilagajajo tudi smernice ličenja. Napotkiza pomlad 2009 dajejo slovo debelim, težkim obrvem inostrini tekočega očesnega črtala. Modno ličenje v predeluoči se namreč preusmerja v nežnost s kančkomfantazije – pastelne barve in zadimljene oči, ki pristajajovsakemu tipu kože. V razmahu je uporaba umetnihtrepalnic, obrvi pa bodo spet bolj nevtralne in naravne.Tatjana Kalamar MoralesUrbanadžunglaPoletje je morda še predaleč, a kdo namne pusti sanjati o njem? Moda naj bi prodajalasanje in ni naključje, da nam je pripravilanekaj lepih vzvodov zanje. Kljub recesijini treba samo jamrati. Morda nas pa sanjepripeljejo do nekih neuporabnih hlač, kijih enostavno odrežemo in jim vdihnemonovo življenje. V tem primeru so sanje večkot potrebne. Ni lepšega kot nositi kos oblačilaz resnično individualno zgodbo.SafariEna lepših barvnihkombinacij se dotikapeska in listov džungle.Če se obujemo še v temnorjave sandale, smopripravljeni na katerokoli potovanje. Hlače s prepolnimižepi lahko nadomestijokratke. Slednje so lahkookrašene z naborki in na taknačin delujejo povsem ženstvenoin novo. Zavihki na kratkihhlačah so kot obroba oz. nekokvir, ki daje kratkim hlačam tistonovo vidno piko na i. Vajenismo namreč, da piko na i postavljajomodni dodatki, kot so pasovi,modni nakit, torbice itd.Moč beline – striktno in čistoBela se zdi krhka, a če pogledamo enostavnosrajco ali bluzo, se nam povezava z belo nebarvokar sama prikrade v spomin. Enostavna bela srajcaje sinonim za formalno. Ne moremo zgrešiti znečim tako enostavnim. Na tak način lahko kombiniramotudi dolge ali kratke hlače v barvi peskain dobimo povsem urban videz.Zakaj nas bela oblačila vsakopomlad in poletje znova preseneti?Simbol čistosti in formalne izčiščenosti – bela voblikovanju je danes odgovor postmodernega baroka.Oblikovani predmeti imajo danes v belemposeben status. Poglejmo si samo izdelke v računalniškiindustriji, da o tehnoloških igračkah negovorimo.Angleški, nemški in italijanski industrijski oblikovalciše vedno pristajajo na moč izpovedi izdelkovv belem. Ne gre pa mogoče spregledati, daso imeli standardi japonske šole veliko vlogo privsem tem.In tudi veličina oblačil v belem je povezana strendi v drugih oblikovalskih disciplinah. Po naravipa se v pomladnih in poletnih mesecih rajeoblačimo v svetlejša oblačila in tudi v bela, ki nasoptično povečujejo.Z našegaštedilnikaBoštjan Režonja,kuhar v lendavskemhotelu LipaSmetanova juha s kislico300 g mladih listov kislice, 40 g rastlinskega olja,50 g moke, 80 g čebule, 20 cl kisle smetane, sol, poper,ščepec sladkorja, 1,2 l jušne osnove, 1 žemlja.Liste kislice dobro operemo, odcedimo in narežemona trakove. Čebulo očistimo in sesekljamo.Na olju pripravimo prežganje, ki mu dodamo čebulo.Nekoliko prepražimo in zalijemo z jušno osnovo.Dodamo narezano kislico in začimbe. Kuhamodobrih 15 minut, nato juho zmešamo s paličnimmešalnikom. Po potrebi juho še začinimo in dodamokislo smetano. Žemljo narežemo na kocke, kijih v pečici zlato rumeno spečemo.Juho postrežemo vročo, zraven ponudimo popečenežemeljne kocke.Praženi mavrahi z jajci400 g mavrahov, 50 g masla, 1 manjša čebula,sol, poper, ščepec timijana, 6 jajc, 1 žlica moke, 5 clsmetane za kuhanje, sesekljan zelen peteršilj.Mavrahe očistimo in dobro operemo. Narežemojih na polovice, stebla na kolobarje. Na segretemmaslu jih prepražimo. Dodamo začimbe in pražimo,ko spustijo vodo, jih dušimo še toliko časa, davoda izpari.Posebej razžvrkljamo jajca, dodamo smetano inmoko, začimbe ter dobro razmešamo. V drugi ponvispečemo jajčnik, ki mu dodamo pražene mavrahe.Premešamo in vroče postrežemo. Po vrhu potresemosesekljan zelen peteršilj.Mesni zvitki s slanino in papriko4 lepi svinjski zrezki, 4 rezine prekajene slanine,¼ sveže rdeče paprike, 5 cl rastlinskega olja, sol,poper, 1 žlica moke, 20 cl jušne osnove, 10 cl belegavina.Zrezke potolčemo in začinimo. Nanje razporedimorezine prekajene slanine in na rezance narezanordečo papriko. Tako pripravljene zrezke tesnozvijemo in pomokamo. Položimo jih v pomaščenpekač in za dobre pol ure porinemo v prej ogretopečico (okrog 175 °C). Med pečenjem, ko so zvitkiže malo zapečeni, prilijemo jušno osnovo in vinoter pečemo, dokler se zvitki ne zmehčajo.Pečene zvitke preložimo na segret ovalni krožnik,po želji jih lahko tudi narežemo na rezine. Omako,ki se je nabrala v pekaču, precedimo in pretlačimoter ponudimo k zvitkom in poljubno prilogo.Tofujev narastek z grahom300 g krompirja, 250 g prekajenega tofuja, 200g graha, 5 jajc, 100 g naribanega sira, 2 žlici moke,ščepec kopra, sol, poper, muškatni orešček; maščobain bele drobtine za model.Krompir operemo in olupimo ter narežemo namanjše kose. V slanem kropu ga skuhamo do mehkega.Posebej skuhamo grah. Tako krompir kotgrah ohladimo.Tofu narežemo na zelo majhne kocke, lahko paga tudi naribamo. Nekoliko ohlajen krompir pretlačimo,dodamo začimbe, moko, nariban tofu, sir,grah in rumenjake. Dobro premešamo in dodamoše trd sneg iz beljakov.Tako pripravljeno maso nadevamo v pripravljenmodel, ki smo ga namazali z maščobo in potresliz drobtinami. Maso po vrhu poravnamo in postavimov ogreto pečico (okrog 180 °C) ter pečemodobre pol ure.Pečen in nekoliko ohlajen narastek zvrnemo nadesko in poljubno narežemo ter postrežemo.Rukola v solati s pečenimiparadižniki250 g rukole, 250 g češnjevega paradižnika, sol,poper, sladkor, balzamični kis, oljčno olje, naribanparmezan.Rukolo očistimo, dobro operemo in odcedimo.Paradižnike prav tako dobro operemo in prerežemona polovice. Paradižnik s prerezanimi ploskvamipomakamo v sladkor in polagamo v pomaščenpekač, kjer jih popečemo.V solatne sklede naložimo rukolo in nanjo razporedimoše mlačne popečene paradižnike. Vse skupajzačinimo, pokapljamo z balzamičnim kisom inoljčnim oljem ter potresemo z naribanim parmezanom.Kokosove sadne rezine2 jabolki, sok polovice limone, 350 g slivovegakompota, 80 g sladkorja v prahu, 25 g masla, 25g moke, 20 cl mleka, 100 g kokosove moke, 100 gmletih lešnikov, 2 jajci, 1 vanilin; maščoba in beledrobtine za pekač.Jabolka olupimo in grobo naribamo. Pokapljamojih z limoninim sokom. Slive iz kompota narežemona manjše koščke in pomešamo z naribanimijabolki.Pekač namastimo, potresemo z drobtinami invanj razporedimo pripravljeno sadno mešanico.Kokosovo moko z vanilinom stresemo v mleko inkuhamo dobrih deset minut, nato ohladimo. Jajca,sladkor v prahu in zmehčano maslo penasto umešamo.Postopoma dodajamo mlete lešnike in moko.Dodamo kokosovo mleko. Če je masa pretrda, dodamomalo tekočine od slivovega kompota.Maso vlijemo v pekač na pripravljeno sadje inpečemo dobrih 35 minut. Nekoliko ohlajeno pecivonarežemo na rezine in ponudimo.

26 o tem in onem/oglasiPrenovljena oddaja GnesV času, v katerem živimo, je izrednega pomena, da informaciječim prej in na čim bolj objektiven način prispejo vvaše domove. Za to poskrbimo tudi na pomurski televizijiAs, kjer vsak dan nastajajo številni zanimivi prispevki, reportaže,oddaje ...Ena izmed teh je dnevna informativna oddaja Gnes, katere osrednjidel so aktualni dogodki v Pomurju. Kot ste verjetno opazili,smo jo za vas v mesecu marcu prenovili in jo posodobili ter nadgradili.Celotna oddaja je zdaj narejena v virtualnem studiu. Tako se nenehnoprilagajamo ter sledimo trendom in željam naših gledalcevpo sveži, zanimivi in sodobni lokalni televiziji. Med tednom si lahkooddajo Gnes premierno ogledate ob 18.00, ponovitve so ob 20.00in 22.30 istega dne ter ob 9.30 in 15.30 naslednjega dne. Do danessmo uspeli pripraviti že skoraj 3.800 oddaj. V Pomurju so naše oddajeprepoznavne, cenjene in zelo gledane, gledalci pa dobijo vseinformacije o dogajanju v regiji, kot so tiskovne konference, občinskeproslave in seje ter aktivnosti vrtcev, šol, upokojencev, društevin drugih organizacij.Mitja PeršNova podoba informativne oddaje GnesPrejeli smoDragi prekmurski prijatelji!V imenu družine prerano preminulega prekmurskega Istrana (oz. istrskegaPrekmurca) književnika Janka Kleibencetla ter po izrecni voljinjegovih številnih prijateljev in avtorjev - sodelavcev literarne revijeFontana iz Kopra se vam iskreno zahvaljujemo za številne izraze sočutjain besede tolažbe, ki ste jih, dragi prijatelji in znanci, te dni nameniliJankovi vdovi Justi in vsem drugim članom njegove družine. Kerne moremo vsakemu posebej odgovoriti za čudovite tolažilne besede,vas prosimo, da po tej poti sprejmete našo iskreno in prisrčno zahvalovsem skupaj in vsakemu posebej. Obljubljamo pa, da bo uredništvoFontane Jankovo zadnjo pravkar izdano knjigo Zgodbe strica Jančija,v kateri avtobiografsko opisuje svoje bogato prekmursko in istrsko življenje,jeseni predstavilo tudi v murskosoboški mestni knjižnici.Gl. in odg. urednik Fontane Danilo JapeljKdo v Žižkih je lahko gasilec veteran?Dne 24. 3. 2009 so imeli gasilci veterani srečanje v gostilni Žabjek vŽižkih. Vse lepo in prav, da se na takih srečanjih izkaže pozornost nekdanjimaktivnim članom te humanitarne gasilske organizacije. Pa vendarse postavlja vprašanje, kako vodilni »predsednik« ocenjuje, kdo jeveteran, in kakšne kriterije je uporabil pri izbiri, koga bo povabil na srečanjein koga ne. Morda ima probleme s spominom, da je pozabil na člana,ki se je včlanil v gasilske vrste 8. 4. 1958, ki je bil dva mandata predsednikGasilskega društva Žižki, ki je organiziral s sodelavci in drugimivaščani v času predsedovanja sedem tombol in gradnjo gasilsko-vaškegadoma, ki smo ga pozneje odstopili tovarni Toko iz Domžal in tako pridobilinekaj zelo potrebnih delovnih mest v vasi Žižki. Pa da ne bom omenjalgradnje drugega gasilskega doma, kjer smo imeli veliko nepotrebnihtežav, vendar smo ga kljub vsemu dogradili, pa nakupa gasilskegavozila in še bi lahko našteval. Naj bo dovolj.Morda pa je vseeno nekomu ostalo v spominu, kako so iskali vse mogočenačine, tudi tega, da so z geometrom in sodiščem ponovno merilimejo med parcelo društva gasilcev in sosedom, čeprav je bila ta meritevuradno opravljena pred nekaj leti, a so potegnili »kratko«, kot se pravipo domače.Sedaj morda s takim načinom hočejo izničiti uspehe dela, ki smo ga zveseljem opravljali in se veselili dosežkov, ki smo jih dosegali. Zgodovinase ne more izničiti in našega dela tudi ne morete razvrednotiti, pa česi še tako prizadevate. Toliko v razmislek.Štefan Tibaut, Štefan Recek16. april 2009 –Dr. Irena Lesjak, Ulica heroja Vojka 39, Maribor, stečajna upraviteljica zaMARTO OLAJGančani 19231 BELTINCIOkrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom pod Opr. štev. St1882/2008 dne 30. 3. 2009 na osnovi Zakona o prisilni poravnavi, stečajuin likvidaciji v stečajni zadevi zoper dolžnika MARTO OLAJ, Gančani1, 9231 BELTINCI – v stečaju odredilo prodajo nepremičnine z zbiranjemponudb in prodajo najugodnejšemu ponudniku, in sicer:- nepremičnina, parc. št. 4043/2 – dvorišče s površino 925,00 m 2 instanovanjska stavba s površino 212,00 m 2 , pripisana pri vl. št. 1122k. o. Gančani, in sicer do deleža štirih šestin (4/6) po izhodiščni ceni83.468,66 EUR.Ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici do 30. 4. 2009 na Okrožno sodiščev Murski Soboti, Slomškova ulica 21, 9000 Murska Sobota, s pripisom»St. 1882/2008/B – zbiranje ponudb – ne odpiraj«.Pisne ponudbe morajo vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeniznesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudnikimorajo ponudbi priložiti: fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravneosebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe in pooblastilo zazastopanje pravne osebe.Ponudniki morajo vplačati varščino v višini 8.350,00 EUR na račun prodajalcana TRR pri Novi KBM, d. d., številka 0417 3011 3269 422, varščinase izbranemu ponudniku po odbitku stroškov všteje v kupnino, drugimmorebitnim ponudnikom pa brez obresti vrne v treh dneh po koncuzbiranja ponudb.O izbiri najboljšega ponudnika bo določeno v 30 dneh od dneva, ko je potekelrok za zbiranje ponudb. Najboljši ponudnik je dolžan skleniti pogodboo nakupu v 15 dneh od prejema obvestila o izbiri, kupnino pa plačativ celoti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe na račun stečajnega dolžnika. Čenajboljši ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine v predvidenemroku, se meni, da je odstopil od ponudbe in je pogodba razveljavljenapo zakonu. Premoženje preide v last kupca šele takrat, ko je v celotiplačana kupnina. Vse stroške, davek in druge dajatve plača kupec. Čekupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi odnakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju vsehstroškov, ki so nastali zaradi kupčevega odstopa od nakupa.Premoženje se prodaja po sistemu »videno – kupljeno«.Vse informacije so na voljo po telefonu, številka je 041 355 339, vsak delovnidan med 9. in 12. uro.100100Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnicana Dolenjskem, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Murski Sobotiobjavlja9595ODREDBO o drugi ustni dražbi nepremičnin752550100957525501009575100259557502550EJLVOTOGAZNA KAANEKMOVOSTSESolataPomirja in pomagapri utrujenostiSEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana,www.semenarna.siPolepšajmosi vrt s cvetlicamienoletnicamiVzgoja cvetlic blagodejno vpliva na poèutje.VestnikMS 90x127mm 16april_solata8. april 2009 12:35:01Za pisan vrt lahko posejemo sonènice, astre (zanimiva je astraMatsumoto), ognjièe (èudovit je ognjiè Indian prince) in žametnice.Posebna je tankolistna žametnica, ki oblikuje kompakten bujno cvetoègrmièek. Oranžni cvetovi in dekorativni tanki listi dišijo kot lupinamandarine. Je zelo pomembna cvetlica v ekološkem vrtu, ker privabljakoristne žuželke. Je tudi užitna in primerna za šopke. Za ljubiteljeeksotike pa je na voljo seme krpastolistnega zvezdnega slaka(Ipomoea quamoclit). To je tropska eksotièna enoletna vzpenjavka,ki ima do 3 m dolge poganjke, izrazito narezane liste in svetleèe, leperdeèe cvetove. Cveti od poletja do jeseni. Zelo intenzivno raste le, èeima dovolj sonca (toplote) in vlage. Zašèitimo jo pred mrzlim vetrom,ki izsušuje. Potrebuje oporo. Privlaèi èebele in metulje. Cvetlice lahkosadimo tudi v okrasne posode na balkonu in terasi.SEMENARNA Ljubljana, d.d., Www.semenarna.si75Sanjski krediti: preiskava25poteka, posredniki čisti5Potem0ko so v začetku leta v javnost pricurljale podrobnostio domnevno spornem najemanju posojil pri avstrijski bankiRaiffeisenbank St. Stefan, so vzeli tako imenovane sanjske100kredite pod povečevalno steklo tudi soboški kriminalističnipreiskovalci, saj je kredite najelo tudi precej prebivalcev pokrajineob reki Muri.95Zaenkrat raziskujejo prijavi o ponarejanju listin in goljufiji. »Opravljenihje bilo več informativnih pogovorov in pridobljena je bila raz-75lična dokumentacija. Z zbiranjem obvestil nadaljujemo,« je dejal JožefPrša, uradni govorec pomurske policije. Preiskujejo tudi vlogo posrednikov,ki so navezovali stike med ljudmi in avstrijsko banko. »Po-25srednikov, ki so kreditojemalcem pomagali pri najemu kredita, kreditojemalci5 ne bremenijo ničesar.« Policisti so zato okrožno državnotožilstvo zaprosili, da poda usmeritve, kako dalje obravnavati posrednike.0 Kot torej kaže, ti pri poslu s sanjskimi krediti niso ravnali protizakonito.»Ko bo preiskave konec, bomo obvestili javnost,« je še povedalPrša.A. B.Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE FOKOVCIFokovci 32, 9208 FOKOVCI100razpisuje delovno mestoRAVNATELJA/RAVNATELJICE95Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne75zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji infinanciranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/2007 – uradnoprečiščeno besedilo in 36/2008).100Kandidat 25 mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti95 za uspešno vodenje zavoda.Izbrani5kandidat bo imenovan za dobo 5 let.Predvideni 75 začetek dela je 1. 12. 2009.0Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi,potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki sepreganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več25kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanjazoper spolno nedotakljivost), program vodenja zavoda in kratek življenjepisz dosedanjimi delovnimi izkušnjami pošljite v 10 dneh po objavi raz-5pisa 0 na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Fokovci, Fokovci 32,9208 Fokovci, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«.Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.in sicer parc. št. 1440/1, vpisane v vl. št. 490, k. o. Motvarjevci, parc. št.1083, vpisane v vl. št. 396 (sedaj v vl. št. 551), k. o. Motvarjevci.Javna dražba bo v prostorih Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Slomškovaulica 21, Murska Sobota, v razpravni dvorani št. 25, 24. 4. 2009 ob 12.30.Dodatna pojasnila o nepremičninah in druge informacije lahko dobijo interesentina Okrajnem sodišču v Murski Soboti, na Skladu, tel. št. je 01 83 61953 (ga. Širaj), oz. na spletni strani www.rdf-sklad.si.Objavlja prosto delovno mestovodja oddelka za nadzorPogoji za zasedbo delovnega mesta:- doktor medicine z dokončano specializacijo s področja medicine dela,prometa in športa ali druge ustrezne smeri- 4 leta delovnih izkušenj- poznavanje dela z osebnim računalnikom- aktivno znanje enega tujega jezika (nemški/angleški)- strokovni izpit iz upravnega postopka po ZUP oz. vključitev v izobraževanjeo ZUP in opravljanje strokovnega izpita (oboje bo organiziral Zavod)po sklenitvi delovnega razmerjaGlavna področja dela:- vodenje sodelavcev in organiziranje, kontroliranje in usklajevanje delav oddelku- zagotavljanje zakonitosti in ažurnosti poslovanja- določanje pravic zavarovancemDelovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. Zadodatne informacije lahko pokličete po tel., št. je 02 536 15 10, z veseljembomo odgovorili na vaša vprašanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanjuobjavljenih pogojev pošljite najpozneje v 30 dneh po objavi na naslov:Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota MurskaSobota, Slovenska 48, Murska Sobota.Nudimo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O51 475 199.OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER

– 16. april 2009 razvedrilo27VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKANagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2. nagrada: paket presenečenja3.–7. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja - napišite inpošljite na dopisnicah na ured ništvo Vestnika,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,do petka, 24. aprila 2009.RešitevIme in priimekNaslovNagrajenci Vestnikovekrižanke št. 14 (2. 4. 2009)Rešitev križanke: SONJA ROMAN,TORINO, HODOŠ1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM,mag. Branislava BelovićTina Kološa, Gorica 19, 9201 Puconci2. nagrada – PAKET PRESENEČENJADoroteja Pernat,Cankarjeva ul. 3, Rakičan, 9000Murska Sobota3.–7. nagrada – MAJICAJožef Zagorc, Podgorje 20 a, 9253 ApačeAngela Tešič, Kranjčeva ul. 6, 9224 TurniščeMojca Šeruga, Tomšičeva ul. 4, 2310 Slov. BistricaIvana Osterc, Glavni trg 14, 9240 LjutomerErika Zrim, Kuzma 48, 9263 KuzmaIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.HOROSKOPONA: Bodite malo bolj potrpežljivi s svojim partnerjem,ki ima zadnje čase kar precej težav naposlovnem področju, pa si ne more privoščitimalo več sproščenosti v vajinem odnosu. Težave bodominile prej, kot si mislite.ON: Okoli vas so se začele dogajati zelo nenavadne stvari.Toda iz vse te zmede boste kaj hitro izluščili bistvo dogodkov.Poskusite v celotno zadevo vplesti tudi svoje prijatelje,saj boste s skupnimi močmi dosegli veliko več.ONA: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega nezasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudiliin popravili storjeno napako. Ta oseba vam sicerni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco sumničenja.ON: Delo, ki se ga boste oprijeli, bo zahtevalo celega človekain popolnoma proste roke, zato raje o vsem še enkratpremislite. Nikar se ne spuščajte v celotno zadevo breznačrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh.ONA: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, karvam bo prineslo še obilo koristi. Ste na odličnipoti, da končno uspete v vaših namerah, sajje trenuten položaj planetov več kot ugoden. Pozor na poslovnempodročju ...ON: Prijateljica vam bo prinesla obetavno novico o ljubljeniosebi. Toda nikar naj vas čustva preveč ne zanesejo,ampak ravnajte trezno in premišljeno. Le takšen načinvam lahko prinese končen uspeh.ONA: Poslovno vam bo ta teden ostal še dolgov prijetnem spominu, saj se vam bo nenadomaodprla povsem nepričakovana alternativa. Patudi vaš novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega,kot je bil doslej.ON: Ljubosumni boste, dokler ne boste našli načina, kakouresničiti svoje hrepenenje. Hitite počasi in delajte bolj zglavo kot srcem. Je že res, da je ljubezen zelo lepa stvar,vendar je to le ena plat medalje ...ONA: Sprejeli boste pomembno odločitev, ki bozelo vplivala na vaše prihodnje ljubezensko življenje.Partner bo od začetka sicer malo začuden,kasneje pa mu bo vse skupaj prav všeč.ON: Nikakor vam ne bo uspelo obvladati vaših čustev, karvas bo na koncu drago stalo. Ali vas res ne bo nikdar izučilo,do kod se lahko podate in kje je prenevarno za vas?Mogoče pa v tem celo uživate?ONA: Doživeli boste izredno prijetno presenečenje,ki pa ste ga na neki način celo pričakovali.Izkoristite dobre novice in si utrdite svoje mestov družbi, ki vas obdaja. To je vsekakor vaše izredno uspešnoobdobje.ON: Vedno znova si obljubljate, da se boste spremenili inobnašali popolnoma drugače, vendar konkretnih rezultatovni in ni. To se vam lahko kaj hitro maščuje tako na poslovnemkot tudi povsem osebnem področju.HOROSKOPONA: Spremenili boste svoj odnos do partnerjain si s tem pridobili njegovo zaupanje, ki jezadnje čase začelo že malce usihati. To bo vsekakornov začetek v vajinem odnosu, zato ga vzemite karsedaresno.ON: Vse ima svoje meje – vaš problem pa je v tem, da jihne znate pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli,potem pa vam bo še žal izrečenih besed. Odiditeraje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmislite.ONA: Krepko se bo treba potruditi, če boste želeliuresničiti svoje ljubezenske načrte, saj stezadnje čase kar nekoliko zanemarjali svojegapartnerja. Tokrat bo vaš pristop povsem drugačen in to sevam bo pošteno obrestovalo.ON: Če boste poskušali na vsak način ugoditi prijateljičiniželji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znovase spuščate v stvari, ki se vas sploh ne tičejo in kjer lahkoustvarite le še večjo zmedo, kot je že.ONA: Postorili boste še zadnje obveznosti, natopa se podali na zaslužen potep s svojim partnerjemin prijatelji in vsaj za nekaj dni poskusilipozabiti na vsakodnevne tegobe. Skrbi raje pustite kardoma.ON: Presenečeni boste ugotovili, da se prijateljica zanimaza vas precej bolj, kot se vam je dozdevalo. Izkoristite ponujenopriložnost, saj se dobro zavedate, da tudi vi nistepovsem nedovzetni za prijetno avanturo.ONA: Nekdo vam sicer veliko pomeni, a vendarne toliko, da bi zaradi njegove naklonjenostinaredili neko neumnost. V poslovnem življenjuse boste uspeli otresti vpliva svojih nadrejenih, saj bostekončno dobili popolnoma proste roke.ON: Partnerka bo naredila precejšnjo zmedo v vaših poslovnihnačrtih, kar se vam lahko zelo maščuje. Nekdo vasbo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendarse boste prepričali predvsem o nasprotnem.ONA: Pripravljeni ste na marsikaj, vendar bododogodki tega tedna presegli vaša pričakovanja.Toda kar brez panike, saj se vam obeta le dobro.Še posebno pozorni bodite na ljubezenske premike ...ON: Z načrtovanimi investicijami nikar ne odlašajte predolgo,saj imate precej tekmecev, ki čakajo na vaše napake.Nepričakovano srečanje s starim prijateljem vam boponovno odprlo oči za osebo, ki ste jo že skoraj pozabili.ONA: Ponovno boste dosegli pomemben uspehna poslovnem področju, kar bo posledica vaševztrajnosti in pomoči prijateljev, ki vam zanesljivostojijo ob strani. Pazite se le nevoščljivcev okoli sebe.ON: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahkoto še zelo maščuje. Predvsem pa ne dajajte v nič svojepartnerke – pošteno vam bo zamerila. Naredite kompromisna ljubezenskem področju in ne bo vam žal.S U D O K UIgro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9.Ali ste vedeli ...… da je skoraj polovica kosti v vašem telesu v rokahin stopalih,… da se psi dalmatinci rodijo čisto beli, pike dobijošele tretji ali četrti dan,… da bambus lahko zraste v enem dnevu tudi 92centimetrov,… da so bili Los Angeles Rams prvo moštvo ameriškeganogometa, ki je uvedlo emblem na čeladah,… da povprečna oseba zaspi v sedmih minutah,… da ima navadna vrsta vrtne gosenice v svoji glavi248 mišic,… da je slonja samica lahko noseča tudi dve leti,… da je bil najhitrejši gol v profesionalni ligi NHLdosežen v treh sekundah,… da so vaša pljuča na levi strani manjša od tistihna desni (zaradi prostora za srce),… da beseda marihuana izvira iz španske imenskezveze za Mary Jane,… da je indijskega igralca Tarzana Karmuelo Searlelana snemanju poteptal podivjan slon,… da profesionalne balerine uporabijo v povprečju12 parov baletnih čeveljčkov na teden,… da pesem skupine The Beatles Martha My Deargovori o ovčarki Paula McCartneya?

2816. april 2009 –vabi k sodelovanjuTEHTALCE - ADMINISTRATORJE m/žPogoji:- srednja poklicna izobrazba (IV. stopnja) ali srednja strokovna izobrazba(V. stopnja) tehniške, ekonomske ali druge smeri- vozniško dovoljenje B-kategorije- poznavanje osnov operacijskega sistema Windows, poznavanje interneta,elektronske pošte, odlično rokovanje s programi Microsoft Office- komunikativnostKOMUNALNE DELAVCE m/žPogoji:- osnovna šola ali nižja poklicna izobrazba- vozniško dovoljenje B-kategorijeSTORITVETOYOTA YARIS že od 9.580 €.Oprema: KLIMA,ABS, SERVO VOLANAgroservis, d. d.Kroška ulica 58, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02 530 18 88Podjetje za odstranjevanje odpadkovMurska Sobota, d. o. o.9000 M. Sobota, Kopališka ul. 2Telefon: 02 521 37 20Telefaks: 02 521 37 21S kandidati bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 22.02. 2010s 3-mesečnim poskusnim delom, za komunalne delavce traja poskusnodelo 1 mesec. Pozneje je možna zaposlitev za nedoločen čas.Prijave (obvezno navesti, za katero delovno mesto se kandidat poteguje)z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite dovključno 24. 4. 2009 na naslov:SAUBERMACHER - KOMUNALA MURSKA SOBOTA, d. o. o.Kopališka ulica 29000 Murska Sobotas pripisom »Vabilo – CEROP«Svet zavoda Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda,Ulica heroja Mohorja 1, 9220 Lendavarazpisuje delovno mestoRAVNATELJA/RAVNATELJICEKandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošnezakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji infinanciranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (ZOFVI, Ur. l. RS16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008) ter Zakonom o posebnihpravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področjuvzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS 35/01). Zahteva se aktivno znanje slovenskegain madžarskega jezika.Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnostiza uspešno vodenje zavoda.Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.Predvideni začetek dela bo 1. 10. 2009.Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi,potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki sepreganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju večkot šest mesecev, potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoperspolno nedotakljivost), program vodenja zavoda in kratek življenjepisz dosedanjimi delovnimi izkušnjami pošljite v 8 dneh po objavi razpisana naslov:Svet zavoda Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda, Ulica heroja Mohorja 1,9220 Lendava, s pripisom »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«.Vloga bo še veljavna, če bo na zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočenapošiljka.Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.Hipotekarni krediti do 30 letodplačevanja, potrošniški ingotovinski krediti do 10 let.Pokličite na brezplačno tel.štev. 080 18 99 ali 030 677999, www.hitrikredit.com.Slika je simbolična.CENIK MALIH OGLASOVdo 80 znakov 8,3581 znakov 8,5082 znaka 8,6583 znakov 8,8084 znakov 8,9585 znakov 9,1086 znakov 9,2587 znakov 9,4088 znakov 9,5589 znakov 9,7090 znakov 9,8591 znakov 10,0092 znakov 10,1593 znakov 10,3094 znakov 10,4595 znakov 10,6096 znakov 10,7597 znakov 10,9098 znakov 11,0599 znakov 11,20100 znakov 11,35101 znakov 11,50102 znakov 11,65103 znakov 11,80104 znakov 11,95105 znakov 12,10106 znakov 12,25107 znakov 12,40108 znakov 12,55109 znakov 12,70110 znakov 12,85111 znakov 13,00112 znakov 13,15113 znakov 13,30114 znakov 13,45115 znakov 13,60116 znakov 13,75117 znakov 13,90118 znakov 14,05119 znakov 14,20120 znakov 14,35121 znakov 14,50122 znakov 14,65123 znakov 14,80124 znakov 14,95125 znakov 15,10126 znakov 15,25127 znakov 15,40128 znakov 15,55129 znakov 15,70130 znakov 15,85131 znakov 16,00132 znakov 16,15133 znakov 16,30134 znakov 16,45135 znakov 16,60136 znakov 16,75137 znakov 16,90138 znakov 17,05139 znakov 17,20140 znakov 17,35141 znakov 17,50142 znakov 17,65143 znakov 17,80144 znakov 17,95145 znakov 18,10146 znakov 18,25147 znakov 18,40148 znakov 18,55149 znakov 18,70150 znakov 18,85151 znakov 19,00152 znakov 19,15153 znakov 19,30154 znakov 19,45155 znakov 19,60156 znakov 19,75157 znakov 19,90158 znakov 20,05159 znakov 20,20160 znakov 20,35Cene vsebujejo DDV. Naročniki imajo ob naročiluin plačilu na blagajni 20 % popust.Motorna vozilaVOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI– Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnostbrez kaska). AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020,02 2283000 m011095ŽivaliNESNICE, RJAVE, GRAHASTE, črne, tikpred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,Babinci 49, tel.: 582 14 01. m011838NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave,grahaste, naročite: Nemčavci 528 1190, Petanjci 546 15 05, Beznovci 54910 25, Grad 553 11 48. m011213NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare13 tednov, prodajo po 3,30 evra za kos.Dostava na dom. Tel.: 792 35 71, Marčič,Starošinci 39, Cirkovce. m011845PosestiVEČ OPREMLJENIH SOB ZA DELAVCE vM. Soboti oddam v najem. Tel.: 524 1237 ali 031 240 325. m01188610 A GRADBENE PARCELE v Sodišincih,kom. urejeno, ob glavni cesti, prodam.Tel.: 041 782 698. m011888VINOGRAD S HIŠKO IN KLETJO, 370 trsovv Gradiščaku, 2 km od toplic Martinna Muri, Hrvaška, prodam. Tel.: 02 56411 37. m011889ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM,51 m 2 , delno opremljeno, v M. Soboti,oddam v najem. 6 mes. predplačilo.Tel.: 041 313 189. m011927KmetijskamehanizacijaKUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKEPRIKLJUČKE. Tel.: 041 679 937.m011226600 l ŠKROPILNICO, širine 14 m, ki seprilagaja terenu, trosilnik umetnegagnojila Kerhner, 700 kg, rotacijsko kosoSIP 205, prodam. Tel.: 041 522 854.m011863DVOBRAZDNI hidravlični obračalni plugin trosilnik za apnenec prodam. Tel.:041 726 405. m011914KMETJE, POZOR! KUPIMO traktor, cisterno,trosilnik, balirko, obračalnike indrugo kmetijsko mehanizacijo. Plačilotakoj. Tel.: 031 416 412. m0119164-REDNO SEJALNICO ZA KORUZO zdognojevalniki za umetno gnojilo terenoosno in dvoosno prekucno prikolicoter vrtavkasto brano, širine 3 m, s»paker valjem«, Vogelnot, prodam. Tel.:070 810 365. m011919PRODAJO traktorsko škropilnico, frezo,brane in drugo kmetijsko mehanizacijo.Tel.: 041 661 576. m011924KmetijskipridelkiVINO po izredno ugodni ceni prodam.Dostava nad 50 l. Tel.: 041 773 370.m011691RaznoKUPIM betonske sohe za brajde. Tel..041 661 576. m011924PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMOkamen, skriljavec, različnih barv in debelin.Tel.: 041 678 966. m011141POMIVALNI STROJ in puhalnik za senoprodam. Tel.: 545 16 00. m011736StoritveŽAGA ULIPI iz Celja vam izdela ostrešjepo naročilu, letve, deske, plohe, tudiz brezplačno dostavo. Ernest Ulipi, s.p., Bezenškovo Bukovje 7, Frankolovo,tel.: 03 781 40 80 ali 031 357 312.m011660STROJNI ESTRIHI – kakovostno in ugodno.Tel.: 031 328 563, Ivan Matjašič,s. p., Biš 25, Trnovska vas. m011652KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 400EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %!ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSRE-DOVANJE - NAJUGODNEJŠE REŠITVE.AVTOMOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UL.9, MB, 02 228 30 20. m011073ANALIZE ZEMLJE, URADNE ZA SUBVEN-CIJE, GNOJILNI NAČRTI, ZELO UGODNECENE. Firma 4 A, d. o. o., Cvetličnaul. 12, Ormož, tel.. 041 689 673.m011618POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDI-TNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO?POSREDUJEMO REŠITEV. PLAČILO NAPOLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE!AVTOMOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UL:9, MB, 02 228 30 20. m011084NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZAVSE ŠOLE in PREVAJAM. Tanja Huber,s. p., Kardoševa ul. 4, M. Sobota. Tel.:040 741 350, 541 14 56. m011908CVETLIČARSTVO - VRTNARSTVO SA-BINA GOSPOD IZ M. TOPLIC obveščavse stranke, da so začeli prodajo balkonskegacvetja po ugodnih cenah vcvetličarni v Slovenski ul. 37 v M. Sobotiin v cvetličarni v M. Toplicah (pri cerkvi).Vse sadike je možno izbrati v rastlinjakuNa bregu 16 v M. Toplicah, ker soprodajo na tržnici ukinili. Tel.: 051 358705. m011921POSEDOVANJE PARTNERJEV JE STO-RITEV KOT VSAKA DRUGA, ZATO NEPOTREBUJETE POGUMA! Včlanite sev agencijo, ki je ena najuspešnejšihin resnih v Sloveniji. PosredovalnicaZdravilni dotik, Černelavci, Gederovskaul. 14, tel.: 521 14 28, 041 285 615.m011926Ko tvoje zaželimo si bližine,gremo tja, v mirni kraj tišine,kjer ni bridkosti ne bolečine,kjer obujamo lepe le spominena naše skupne, srečne dni.V SPOMIN16. aprila bo minilo eno leto odtakrat, ko si nas zapustil, dragi mož,oče, tast in dedekŠtefan Sukičiz Zenkovec 83Hvala vsem,ki se ga spominjate z lepo mislijo, ki postojite ob njegovemgrobu ter prinašate cvetje in prižigate sveče.Vsi tvoji najdražjiNa svetu mnogo je poti,a samo ena vodi tja, kjer si ti,po tej poti za teboj pridemo mi vsi.V SPOMIN18. aprila bo minilo žalostno leto dni od takrat, ko nas jezapustil naš dragiFranc Kuzmaiz RenkovecHvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, ustavite korak obnjegovem grobu, mu namenite lepo misel ter prižgete svečo inpoložite cvet.Vsi tvoji najdražjiKončana pot je tvojega življenja,ožete zadnje tvoje so moči.Zdaj ne bo več grenkega trpljenja,odšel si tja, kamor pridemo prav vsi.ZAHVALAV 86. letu starosti je za vedno odšel od nas dragi oče, tast, dediin stricJože Vargaiz Dobrovnika 232Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem,ki ste nam v teh težkih časih stali ob strani, pospremili našegadragega na njegovi zadnji zemeljski poti, darovali vence,cvetje, sveče in prispevali za cerkev, za sv. maše ali v drugehumanitarne namene.Iskreno se zahvaljujemo za skrb in nego,katere je bil deležen v domu J. Škrabana v Beltincih in osebjupljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč in lajšanjebolečin ob njegovi bolezni.Prisrčna hvala župniku gospodu Srečku Frasuza pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke inpogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba.Žalujoči vsi njegoviKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobotaEKOLOŠKO KURILNO OLJEPOSREDNIŠTVOKURILKOtel.: 54 59 280Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 PuconciKUPON 5 KUPON 5e u rOb naročilu vsaj 1000 lkurilnega olja. Kupon jeunovčljiv do 31. 5. 2009.Kuponi se med seboj ne seštevajo.Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699Zidarstvo,fasaderstvoin izolacija zidov,strojni ometiJožeHorvat, s. p.Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks:02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00,GSM: 041 631 193, 041 956 370KOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAD. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443

– 16. april 2009 29Kje si, mama naša,kje je mili tvoj obraz,kje je roka tvoja,ki skrbela je za nas.ZAHVALAV 67. letu nas je nenadoma in brezslovesa zapustilaViktorija Dervaričiz LemerjaZ bolečino v srcih se ob izgubi naše drage žene in mame iskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki stejo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje terdarovali cvetje, sveče, za ureditev pokopališča in mrliške vežice.Hvala g. duhovniku Evgenu Balažicu za pogrebni obred,pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njeni najdražjiSrce ti je omagalo, dih ti je zastal,a spomin nate za vedno bo ostal.Zdaj nam solze tečejo iz očesa,pred nami je tvoj obraz ...Odšla si tiho, brez slovesa,zdaj mirno spiš in čakaš nas.ZAHVALAV 84. letu starosti nas je zapustila naša najdražjaMarija Gjerekiz Dolnje Bistrice 158 bZ bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njenizadnji poti.Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče ter zadobre namene, nam pa izrekli sožalje.Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke in govorniku Mirku za prebrano slovo.Žalujoči vsi njeniHvala ti, mama, za rojstvo,življenje, hvala za čas,za ljubezen, skrbi,hvala za bisere, stkane v trpljenju.Mama, naj večno ti lučka gori.ZAHVALAV 90. letu nas je zapustila draga mama,tašča, babica, prababica in sestraVilma Karbaiz Neradnovec 14Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki stepokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarneprispevke. Posebej hvala dr. Kiršnerju, sosedi Vidi in družiniBalek iz Murske Sobote.Hvala tudi duhovnici Jani Kerčmar ml., pevcem žalostink,pogrebništvu Hozjan in društvu upokojencev.Vsi, ki smo te imeli radiOdšel sem, drevo pa je stalo,zaobjemalo je preteklost in prihodnost.V SPOMINJožefuKuharjuiz VeržejaMinilo je leto dni, odkar si odšel, dragi Juš.Drevo, ki si ga s pridnim delom in vzorom zasadil, skušamo karnajbolje gojiti naprej.V tvoj spomin ...NajdražjiZAHVALAV 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedekStanislav Dešnikupokojenec NLBiz Murske SoboteOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnjipoti, nam izrekli sožalje ter darovali dobrodelnim ustanovam.Najlepša hvala osebju bolnišnice v M. Soboti, posebej g. dr.Ivanu Prelogu za lajšanje bolečin.Hvala župniku Štefanu Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem inpogrebništvu Hiacinta iz Križevec pri Ljutomeru.Žalujoči njegovi najdražjiZa nas si delal in živel,zdaj pa tiho in mirno odšel.ZAHVALAV 85. letu nas je za vednozapustil dragi mož, oče, tast, brat,dedek in stricFranc Zlatariz BeltinecZ bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste dragegapokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonilicvetje in sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene,nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.Hvala osebju bolnišnice v Murski Soboti, posebej gospodu dr.Štefanu Horvatu.Iskrena hvala gospodu župniku in pevcem za pogrebni obred,gospodu Avgustu Farkašu za besede slovesa, godbeniku zaodigrano Tišino in pogrebništvu Jurič.Posebej hvala celotnemu kolektivu OŠ Beltinci, ZD Beltinci inM. Sobota.Žalujoči: žena Cecilija,sin Franc in hčerka Cvetka z družinamaDragi dedek – pogrešali te bomovnuki: Danijel, Brigita in MarioNiti zbogom nisi rekelniti roke nam podal,odšel si tiho, brez slovesa,a v naših srcih za vednoboš ostal.ZAHVALAV 59. letu nas je zapustilKarel Grahiz Lendavske ulice 37 v Murski SobotiIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.Hvala g. župniku, pevcem in pogrebništvu Banfi za pogrebni obred.Žalujoči vsi njegovi najdražjiPrazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,utihnil je tvoj glas,bolečina in samota sta pri nas.Zato pot nas vodi tja,kjer sredi tišine spiš,a v naših srcih ti živiš.ZAHVALAV 76. letu je umrla naša draga mama, tašča, babica in prababicaMarija Režonjaiz TurniščaUlica Štefana Raja 11Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in v druge namene,ter vsem, ki so nam izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvalag. duhovnemu pomočniku Benediktu za opravljen pogrebniobred, govornici ge. Nežki in pevcem za odpete žalostinke.Lepa hvala tudi društvu upokojencev.Žalujoči vsi njeniMirno in spokojno si zaspala,v večni sen od nas odpotovala.Naj bo srečno tvoje potovanjein pogosto vračaj se nam v sanje.ZAHVALAV 87. letu starosti nas je za vednozapustila naša draga mama, tašča,babica, prababica in sorodnicaGizela Gombociz Puconec 240Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, dobrodelneprispevke ter izražena sožalja in oporo ob boleči izgubi. Hvaladuhovniku g. Balažicu za pogrebni obred in pevkam za odpetežalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Žalujoči sin Janez z ženo Etelko,vnuka Dejan in Danica z Brankom,pravnukinja Lea in drugo sorodstvoTvoje srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a spomin natebo vedno ostal.ZAHVALAV 77. letu nas je za vedno zapustiladraga mama, babica in taščaTerezija Makovecroj. Barbaričiz Murskih Črnec 61Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedomin vaščanom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam pa izreklisožalje, darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene.Zahvaljujemo se osebju internega oddelka bolnišnice vRakičanu in negovalkam na domu, g. kaplanu za pogrebniobred, pevcem in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njeniLjubil si življenje, delo in vse nas,vse si nam dal, kar si zmogel,kar si znal, a nemočen od bolezniza vedno si zaspal.Smrt in slovo od bližnjih sta najhujšaod tisočerih bolečin in žalosti.ZAHVALAV 60. letunas je nepričakovano zapustilpredragi mož, ati, tast, dedek, sin, brat in stricŠtefan Balažiciz Odranec, Jugovska ul. 5Izgubil je boj z boleznijo,ki jo je hotel ugnati z močno voljo, ki ga je vodila,a so mu pošle moči. Svojci dragega pokojnika se iskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče, svetemaše in prispevke v druge namene.Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji potik večnemu počitku, še posebno g. župniku, pevcem inpogrebništvu Ferenčak.Veliko so nam pomenile vaše besede sočutja in tolažbe.Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radiZAHVALAV 95. letu je 9. aprila 2009 sklenilasvojo življenjsko pot in v miru zaspalanaša ljuba mamaTerezija Puškašroj. Brantušaiz Murske SoboteZahvaljujemo se vsem,ki ste jo pospremili na zadnji poti, posebno vsem sorodnikom,prijateljem in dobrim sosedom, ki ste sočustvovali z nami, namizrekli pisno ali ustno sožalje, za vse molitve ter darovali zasv. maše, sveče in cvetje.Prisrčna zahvala dr. Dušanu Kovaču in osebju internegaintenzivnega oddelka bolnišnice v Rakičanu.Posebno zahvalo namenjamo kaplanu g. Borisu Tibautu,ki jo je obiskal v zadnjih trenutkih življenja in opravil pogrebniobred, ter s. Bernardi Gerič HPM za poslovilne besede.Hvala cerkvenim pevcem za čutno odpete pesmi.Vsem iskrena hvala!Žalujoči: hčerka Zinka in hčerka Erna z družino

Lov-09-Vestnik MS_279_5x200.indd 1 10.4.2009 14:40:4330 oglasi16. april 2009 –Prve fotografije starih ogrevalnih naprav!Sodelujte tudi vi in zadenite energijoza življenje v vrednosti 10.000 evrov!mo, pošljite nam fotografijo vašega starega kotla,vaše podatke (ime, priimek, naslov, pošta, kraj bivanja),starost starega, še delujočega kotla in navediteosnovne razloge, zakaj želite zamenjati vašostaro ogrevalno napravo. Glavno nagrado – ogrevanjena polena KWB Classicfire – bomo podelililastniku najstarejšega še delujočega kotla, ki imakakršenkoli dokaz o starosti kotla.Z ogrevanjem na biomaso prevzemate odgovornostza prihodnje generacije in varujete okolje.Petnajst let star kotel, last Milana B.Petintrideset let star kotel, last Karmen P.V začetku meseca aprila je podjetje KWB ogrevanjena biomaso začelo akcijo KWB išče najstarejši in dobro počutje, potem se veselimo vašega sode-Če potrebujete zdravo toploto, ki diha z naravo,kotel. Na naš naslov so priromala številna elektronskasporočila in pisma v klasični obliki. Poglej-Več o akciji izveste na www.kwb.si. V akciji lahlovanjatesi fotografije prvih zanimivih prijavljenih kotlov. ko sodelujete po spletu ali neposredno po pošti.Mogoče se za sodelovanje odločite tudi vi. Prosi- Konec akcije bo 1. junija 2009.Staro peč venin novo noter!6. mednarodni sejem lovstva, ribištva,turizma in aktivnosti v naraviMEDNARODNI17. – 19. april 2009Gornja Radgona

– 16. april 2009 NAPOVEDNIK31Napovednik prireditevOTVORITEVGORNJA RADGONAV soboto, 18. aprila, ob 18. uri bo v galeriji kulturnegadoma otvoritev razstave del likovnega društva s Cankove.MURSKA SOBOTAGalerija Murska Sobota vabi vse neakademske likovnike,da se prijavijo na razpis za skupinsko razstavo, ki bomed 11. junijem in 9. julijem. Prijavne obrazce dobitev Galeriji.KONCERTGORNJA RADGONAV četrtek, 16. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domudobrodelni koncert Pot srca, kjer bodo nastopili Langa,Stane Vidmar in Moira.V petek, 17. aprila, ob 16. uri bo na sejmu Lov v hali A1nastop lovskih rogistov ZLD Novo mesto iz Škocjana inlovskih rogistov iz Bad Radkersburga in Halbenreina.Več lovskih društev bo nastopilo še v soboto, 18., in vnedeljo, 19. aprila, med 11. in 12. uro.V soboto, 18. aprila, ob 18. uri bo v avli OŠ skupni koncertorkestra Accord Orchestra Potsdam iz Nemčije inHarmonikarskega orkestra GŠ Gornja Radgona.LJUTOMERV petek, 17. aprila, ob 16. uri bo v kulturnem domu pevskifestival otroških in mladinskih pevskih zborov.MURSKA SOBOTAV petek, 17. aprila, ob 18. uri bo v grajski dvorani koncertPozdrav pomladi MePZ Vladimirja Močana Društvaupokojencev Murska Sobota z zborovodjem Matijo Horvatom.Gostja večera bo pevka Mateja Ivanov - Moira.V petek, 17. aprila, ob 21.30 bo v MIKK-u edini slovenskikoncertni žur francoske skupine Joke (Pariz, rockfunk-punk-dub-reggae-hiphop-skatornado). Glasbo vrtiDJ Vuk.LENDAVAV petek, 17. aprila, ob 18. uri bo v gledališki in koncertnidvorani srečanje harmonikarskih orkestrov in skupinglasbenih šol Pomurja.V nedeljo, 19. aprila, ob 19. uri bo v gledališki in koncertnidvorani džez koncert skupine Djabe iz Madžarske.V sredo, 22. aprila, ob 16. uri bo v gledališki in koncertnidvorani območno srečanje otroških in mladinskihpevskih zborov Otroci pojo in Mlada grla.BELTINCIV soboto, 18. aprila, ob 13. uri bo v kulturnem domuobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev.SV. JURIJ OB ŠČAVNICIV nedeljo, 19. aprila, ob 14.30 bo v OŠ tradicionalno srečanjeljudskih pevk in godcev sosedov – štirih far.LJUTOMERV nedeljo, 19. aprila, ob 19.30 bo v dvorani TVD Partizankoncert vrhunskega pevskega zbora Batavia MadrigalSingers iz Indonezije, ki ga prireja Kulturno društvoOrfej Ljutomer.LITERATURARADENCIV sredo, 22. aprila, ob 19. uri bo v knjižnici DOSOR-japredstavitev zgodb iz indijske pokrajine Sabarkanthe znaslovom Najprej je bila ženska in druge zgodbe, ki jihje zapisala misijonarka in pisateljica Marija Sreš.KinoStar Max Murska Sobota(od 16. 4. do 22. 4.)Ameriško-britanska drama Deček v črtasti pižami(vsak dan ob 16.50, v sob. in ned. še ob 14.40)Srbska komedija Turneja (vsak dan razen pon. ob18.50)Ameriška komična drama Marley in jaz (vsak dan ob18.50)Ameriška komedija Stari, rad te imam (premiera vsredo ob 20.00)Ameriška akcijska kriminalka Hitri in drzni 4 (vsakdan ob 21.10, pon. 20.50)Ameriška drama Sedem duš (vsak dan razen srede ob21.15)Ameriška drama Frost/Nixon (vsak dan ob 21.20)Ameriška romantična komedija Strastna zapravljivka(vsak dan ob 19.00, v sob. in ned. še ob 14.15, v sredoob 17.30)Indijsko-britanska dramska romanca Revni milijonar(vsak dan razen srede ob 16.30)Ameriška družinska komedija Hotel za pse (vsak danob 16.40, v sob. in ned. še ob 14.30)Koprodukcijska dokumentarna drama Kruh naš vsakdanji(samo v pon. ob 18.50)LjutomerSobota, 18. aprila: ob 20.00 ameriška epska drama Nenavadniprimer Benjamina Buttona (Brad Pitt,Cate Blanchett, Julia Ormond, r.: David Fincher)Nedelja, 19. aprila: ob 20.00 slovenski komični dokumentarecGola resnica (r.: Vojko Anzeljc)Gornja RadgonaPetek, 17. aprila: ob 18.00 ameriška animirana družinskapustolovščina Povest o Desperauxu (r.: Sam Fell,Rob Stevenhagen)Napovednik prireditevDOGODEKMURSKA SOBOTAV četrtek, 16. aprila, ob 10. uri bo v telovadnici OŠ IIsklepna prireditev projektov Vozniki, pozor, tudi počasise daleč pride! Jožeta Vöröša in Od mladosti do starosti– varni v prometu v okviru mednarodnega projektaVamos.V četrtek, 16. aprila, bo na oddelku za transfuziologijosplošne bolnišnice krvodajalska akcija za OZRK Ljutomer.LENDAVAV soboto, 18. aprila, ob 18. uri bo v kulturnem domuprireditev Medgeneracijsko sožitje med društvi. V avlibo ves čas prireditve razstava ročnih del članic kulturnihdruštev.RADENCIV sredo, 22. aprila, ob 15. uri bo v vrtcu Radenski mehurčkiprireditev s kulturnim programom in sajenjemdreves ob svetovnem dnevu Zemlje.BODONCIV sredo, 22. aprila, ob 21. uri bo v evangeličanski cerkvivečerni dogodek Noč na bodonskem bregu.GLEDALIŠČELJUTOMERV četrtek, 16. aprila, ob 19.30 bo v kulturnem domu komedijaPartnerska poroka avtorja Toneta Partljiča v izvedbiKUD-a Križevci in režiji Srečka Centriha.MURSKA SOBOTAV četrtek, 16. aprila, ob 20. uri bo v grajski dvorani 4.ponovitev ljubiteljske gledališke predstave Elizabeta jezagreta avtorja Robina Hawdona v izvedbi Gledališkeskupine Štefana Kovača iz Murske Sobote in režiji BrankaPintariča.V sredo, 22. aprila, ob 8. uri bo v grajski dvorani regijskosrečanje lutkovnih skupin.RAZKRIŽJEV soboto, 18. aprila, ob 18. uri bo v kulturnem domukomedija En naš komad ali vsakemu svoje avtorja PetraRezmana v izvedbi Dramskega društva Radenci.LJUBLJANAV petek, 17. aprila, ob 11. uri bo v upravni hiši Slovenskegaetnografskega muzeja otroška predstava Kasandrav izvedbi otrok društva Romano Pejtausago iz Kamencev(festival romske kulture Romano Čhon).MARIBORV petek, 17. aprila, ob 16.30 bo v Pokrajinskem muzeju(Trg svobode) otroška predstava Kasandra v izvedbiotrok društva Romano Pejtausago iz Kamencev.PREDAVANJEMURSKA SOBOTAV četrtek, 16. aprila, ob 17. uri bodo v predprostorugrajske dvorane Waldorfske igralne urice z Majo Rauch.Otroci si bodo lahko med drugim ogledali lutkovnoigrico Trnuljčica, nastalo po pravljici bratov Grimm.V petek, 17. aprila, ob 18. uri bo v Galeriji PAC predavanjeOdnos do življenja avtorice Nancy Nester.RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV Galeriji je do 30. aprila na ogled razstava Iz oči v oči sprezenco avtorja Jožefa Muhoviča.Razstava Umetnine iz Prekmurja – Od romanike do modernizmav Pokrajinskem muzeju je na ogled do 30.maja.V MIKK-u je do 23. aprila na ogled razstava Masakerpovprečja avtorjev Klemena Globočnika in Matica Zormana.LJUTOMERV galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava umetniškihlikovnih del akademske slikarke Barbare Kastelec,mag. umetnosti in stalne udeleženke Bienala slik malegaformata.LENDAVAV preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 30.aprila na ogled razstava fotografij Tomaža Galiča.Na gradu je do 1. maja na ogled razstava akademskegaslikarja Zdenka Huzjana.GORNJA RADGONAMed sejmom Lov je v hali A1 na ogled fotografska razstavaV kraljestvu kozoroga Fotokluba Triglavskeganarodnega parka. Na sejmu bo na ogled tudi razstavaSlovenija kot ena izmed poslednjih oaz zveri v EvropiLovske zveze Slovenije.Označite pravilni odgovor insi prislužite vstopnico* zaogled filmov v Star Maxu!O čem govori film Frost/Nixon?o intervjuju med Frostom in Nixonomo hudi zmrzali v mestu Nixon v Texasuo poskusih Nixona, da bi kupil sladoledpri Family FrostuKupon nalepite na dopisnico in odgovor pošljite na naslov: Vestnik,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.*Vsak teden bomo petim izžrebancem podelili po dve vstopnici, kijih bodo prejeli po pošti. Upoštevali bomo dopisnice, ki bodo prispeledo četrtka, 23. 4. 2009.PETEK: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, MarjanDora - 06.15 Petkova hajka Bojana Rajka - 07.40 Mariborskopismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila (Jernej Šavel)– Miki Roš pred Abrahamu posvečeno predstavo(Otipavanje božjega) - 09.30 Kultura in šport ob koncutedna – – Dopoldanski voditelj Beno Horvat - 10.30Mali oglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.30 Od petka do petka– 13.15 1. oseba ednine (Jerneja) – 13.20 Predstavljamovam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi– Popoldanska voditeljica Suzana Panker -17. 00Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40Mali oglasi – 18.00 Knjižne novosti – 19.15 Mladi val(Maša in Nika) –– 20.05 Zimzelenčki, Bojan Peček -24.00 SNOPSOBOTA: 05.00 Dobro jutro – 08.00 Poročila - 08.30Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje izosnovne šole Dobrovnik - 9.30 Kultura in šport ob koncutedna – 10.15 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila –12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka dopetka - 13.15 1. oseba ednine (Jerneja Domajnko)– 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila in nogomet – 14.15Oddaja tedna: Razstava slovenskih remenk v Veržeju(Bojan Rajk) - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodkiin odmevi - 16.00 Nafta : Domžale, javljanja sprvoligaškega nogometa - 17.00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica - 19.00Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskem petju,nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi – 20.00Zadnja poročila – 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje(Bojan Rajk) – 24.00 SNOPNEDELJA: 05.00 Dobro jutro - 07.00 Druga jutranjakronika – 07.30 Panonski odmevi (Silva Eöry) –08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskihskupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00Izbor pesmi tedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu– 10.30 Nedeljska kuhinja: Helena Golenhofen,feng šuj, Simona Špindler - 12.30 Poročila – 12.35Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eöry)– 13.30 Čestitke, šport – 18.00 Na narodni farmi –19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas (Samo Budna) -24.00 SNOPPONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro! IrmaBenko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –08.00 Poročila (Lidija Magdič)– 08.30 Šport, porodnišnica- 09.15 Ponedeljkova aktualna tema – 10.15Peti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat)- 11.15 Oaj, kak san zlüfto: nogomet in Bojan Peček –12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine (Silva Eory) –13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki inodmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila –17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00Glasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Spomin na stari mlin – Show band klobuk2. Slovenke so lepe – Krajcarji3. Nič ne pade z neba – Zasavci4. Zaman zdaj čakaš poštarja – Modrijani5. Ljubezen si moja edina – ŠtrkPREDLOGA– Del srca – Ans. Roka Žlindre– Kako res prekrasno deželo imamo –Ans. KrjaveljLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Reki, ki tečej – Halgato band2. Neznanka – Vedran Franc Husar3. Vseeno mi je – Karmen in Avantura4. Sunac – Langa5. Brez tebe ne morem – Blind 4 DestenyPREDLOGA– Zakaj? – Prva generacija– Tvoj pogled boža me – Sara KozarKupon št. 16 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od petka, 17., do četrtka, 23. aprilaMV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnjaporočila – Propoeler, Primož in Cepo in vici inmuzika … – 24.00 SNOPTOREK: 05.00 Jutranji! Urška Ritlop – 07.40 Ljubljanskopismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila (SilvaEöry) – 08.30 Besede, besede – dopoldanska voditeljicaSimona Špindler - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratkistik – 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Cimer – 13.151. oseba ednine (Jerneja Domajnko) – 14.15 Sedemveličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovoriz najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskivoditelj Bogdan Lemut - 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačenpogled pomurskih avtorjev – 19.15 Eti ta je muzika– 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks in BoštjanRous – 24.00 SNOPSREDA: 05.00 Jutranje prebujanje! Gabriela GranfolPeurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila(Lidija Magdič) - 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15Aktualno v sredo - Dopoldanski voditelj Dejan Raj -10.15 Občina Ljutomer: Franc Jurša – 11.15 Trn v peti,pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju– 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine (Lidija) - 13.30Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavneglasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljicaNevenka Emri - 16.15 Napoved sporeda - 17.00Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski valnagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00Zadnja poročila – 20.05 Mursko-morski val (SimonaŠpindler) – 24.00 SNOPČETRTEK: 05.00 Zbudite se! Nataša Špindler - 05.15Pesem našega srca – 05.20 Murska pesem tedna –05.25 MV vic – 05.30 Prva jutranja kronika – 05.50Prometne informacije – 06.10 Vreme – 06.25 Obvestila– 06.30 Horoskop – 06.35 Pesem tedna – 06.40 Preteklih24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila– 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismoiz Gradca, Sara Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel) –08.15 Kmetijski strokovnjak - 09.15 Kuharski nasvet –09.30 Pregled Vestnika – Dopoldanski voditelj BoštjanRous - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45Šport za vse – 12.30 Aktualno –13.15 1. oseba ednine(Marjan Dora) – 14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodkiin odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski- 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročila na Murskemvalu – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje- 17.40 Mali oglasi – 18.00 Mali radio, Anja Micevski- 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05 Geza sezeza - 24.00 SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU –Kelly Clarkson2. MILLION MILES – Reamonn3. WIRE TO WIRE – Razorlight4. CRACK THE SHUTTERS – Snow Patrol5. ANYTHING GOES – AC/DCPREDLOGA– LUCKY – Jason Mraz + Colbie Caillat– USE SOMEBODY – Kings Of LeonLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. GOOGLE ME – Dan D2. ZADNJI DAN – Alya in Rudi Bučar3. ANDUHT – Orlek4. ZAČARAJ ME – Nuša Derenda5. NISI MOJ – Anja RupelPREDLOGA– DAN KOT IZ SANJ – Monika Pučelj– KO SE BO VRAČAL – Andraž HribarNagrajenka glasbene založbe Mandarina: Alojz Hajduk, Bratonci 107, 9231 BeltinciNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 16. aprila 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

32ZADNJA STRAN16. april 2009 –Vestnikov koledarČ - 16. aprilP - 17. aprilS - 18. aprilN - 19. aprilP - 20. aprilT - 21. aprilS - 22. aprilBERNARDARUDIKONRADLEONNEŽASIMEONLEONIDA16. aprila bosonce vzšloob 6. uri in 14minut, zašlo paob 19. uri in 50minut. Dan botako dolg 13 urin 36 minut. 17.aprila ob 15. uriin 36 minut bona nebu nastopilzadnji krajec. 22.aprila je svetovnidan Zemlje.Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 14. aprila 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,3276Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3808Madžarska madžarski forint HUF 348 289,5Švica švicarski frank CHF 756 1,5151V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8915Učenci OŠ Beltinci so ekološko zelo ozaveščeni in so se razveselili začetka ločenega zbiranja plastenk, ki so ga proslavili spriložnostnim tekmovanjem. Še bolj pa so se razveselili Saubermacherjeve maskote Sigija … ker je delil sladkarije. Foto: B. B. P.Gamlitz (slovensko Gomilnica) je kraj, ki leži leducat kilometrov zahodno od Murecka na avstrijskem Štajerskemv neposredni bližini slovenske meje. Pred dobrima dvematednoma je to tritisočglavo simpatično mestece, ki se ponašaz visoko kakovostjo bivanja, prišlo tudi v Guinnessovoknjigo rekordov, saj je na svojem trgu postavilo največje velikonočnojajce na svetu. Visoko je devet, v premeru pa merikar šest metrov. Pred kratkim je v Gamlitzu povzročil panikoneki poslušalec, ki je po radiu zatrdil, da je v bližnjem Deutschlandsberguše večje velikonočno jajce, a se je njegova informacijaizkazala za netočno. Sicer pa se je Gamlitz v zgodoviniže okitil z laskavimi naslovi, saj je bil npr. leta 1995razglašen za najlepšo evropsko vas rož. Foto: T. K.Vozovnico za St. Petersburg v Rusiji, kjer bosvetovno prvenstvo kleparjev in krovcev, si je priborila zmagovalnaekipa 10. državnega prvenstva mladih kleparjevin krovcev Slovenije. To je ekipa OOPZ Murska Sobota, kijo sestavljajo tekmovalca Damjan Kampl in Igor Recek termentor Štefan Bagola. Foto: N. J.Primorska glasbenaatraktivna skupina ElvisJackson je minuli petekpopolnoma razprodala soboškiklub MIKK in poskrbelaza nastop, ki je bolj spominjalna razposajeno zabavo ob kakšniplaži. Žoge, konfeti in WCpapir,ki so leteli med publiko,so bili del predstavitve novegaalbuma Against The Gravity,ki je bolj punkrokovski in manjskareggaejaški. Zanimivo je, kako zveste navijače ima skupina EJ, saj so prišli nekateri nasoboški koncert tudi iz Kopra in severne Primorske. Elvisi so tako po dolgem glasbenempremoru s sebe spet obrisali počitniški prah. Foto: M. M.Zajčki so takole preživeli velikonočne praznikev Beznovcih na Goričkem in pridno barvali jajčka. Zajčkiso delo Turističnega društva Vrtnica, največ truda pa je vložilaKristina Gerlec. Foto: TaMNad glavo ministrice Zlate Ploštajner se jeob podpisu dogovora o skupnem organu občinske upraveobčin Dobrovnik, Kobilje in Lendava v Lendavi »zgrnila«črna kamera. Zadovoljstva ob dogovoru o skupni občinskiupravi ni pokvarila. Foto: T. M.– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )Naročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evrovletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Kraj in datum:Davčna številka:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. d., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. d., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. d., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za nameneneposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. d., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dnehobvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. d.Na pobudo sekretarke na območnem združenju Rdečega križa vMurski Soboti Albine Knapp in predsednice pomurskega aktiva Društva novinarjevSlovenije Nataše Gider je enaindvajset novinarjev in drugih sodelavcev pomurskihmedijskih hiš darovalo kri. »Prijavilo se je kar 50 kandidatov, vendar se jih je zaradi različnihokoliščin akcije udeležilo manj, tako da je bilo darovane skupno nekaj čez osem litrovkrvi. Prepričana sem, da bo naša krvodajalska akcija postala tradicionalna,« je povedalaGiderjeva. Sicer v murskosoboški bolnišnici letno opravijo pet tisoč odvzemov krvi. Aktivpomurskih novinarjev pa je izpeljal tudi dobrodelno akcijo – zbral je prostovoljne denarneprispevke za dve najbolj ogroženi družini med Pomurkinimi delavci. Na fotografiji: kri stadarovala tudi Boštjan Rous (RTV Slovenija) in Jure Zauneker (časopis Vestnik). Foto: A. B.