Od MM 2 do RSi - RTV Slovenija

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 69Nov,sve` radijskiveterOd MM2 do RSi

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 707060 let Radia MariborOd Radia MM2 do RMIje bilo jubilejno leto, 40-letnica RadiaMaribor, s spominom na tisti1985legendarni 11. maj 1945. In prav tako v maju jeprineslo odlo~itev skup{~ine RTV o uvedbi tujejezi~negaprograma MM2. Za`ivel je 17. junija.Po prvotni zamisli naj bi `ivel vsaj do septembra,torej v ~asu turisti~ne sezone. A se jevse obrnilo v druge smeri. V nepredvidljivvzpon, s tudi nekaj padci, in v ve~ razli~nihimen. A ves ~as je v svojem bistvu ostajal to, zakar se je rodil.17. junija ob 9. uri se je oglasil avizo, ki je dvignilna noge sprva redne poslu{alce Radia Maribor,nato poslu{alce na Hrva{kem, na [tajerskemin Gradi{~anskem v Avstriji, na Mad`arskem.Radio MM2 … s kratkimi atraktivno podanimiinformacijami in izvrstno glasbo; mnogoglasbe …Pozimi tega leta, {lo je proti pomladi. Stari prostorina Koro{ki 19, ob `ivahni tr`nici, sredi `ivahnegamariborskega utripa. Pri direktorju StojanuPo`arju se je oglasil mo` srednje postave,{portnega videza, dalj{ih las, ki so kljub ple{idajali videz zagnanosti. Nekoliko temnej{a poltje izdajala ognjevitost besed in dejanj. Franci[mid, ~lovek z izku{njami pri nas takrat neznanegamedijskega pojma – zasebnega komercialnegaradia Valcanale v Trbi`u v Italiji, ki je od1983 z atraktivno glasbo in reklamami ''tolkel''po avstrijski Koro{ki. Koro{ki Slovenec. Mo` zmednarodno licenco za nogometnega trenerja.^lovek neverjetnih idej. Njegove zamisli so dopolnilein pomagale udejaniti smelo idejo mariborskegaradijskegavodstva, direktorjaStojana Po-`arja in odgovornegaurednika LeaKrem`arja.Odlo~itevVelika sejna sobav vrhnjem deluzgradbe RTV vUlici Mo{e Pijadeja10, kasneje se jeulica preimenovalav Kolodvorsko2–4, je bila prizori{~e sprejemanja najpomembnej{ihodlo~itev za slovenski radio in televizijo.15. maja 1985, bila je sreda, se je 5 minut ~ez 9.za~ela 8. redna seja Skup{~ine RTV Ljubljana.Vodil jo je predsednik skup{~ine Vlado Jan`i~.Generalni direktor RTV je bil takrat Ferdo Lu-`ar. Interese ''delavstva'' mariborskega radia jekot delegat delavskega sveta delovne organizacijeRTV Ljubljana zastopal Jo`e Fo{nari~, MiranOrnik je svojo odsotnost opravi~il, med ''ostalimiprisotnimi'' pa je bil tudi Stojan Po`ar,direktor TOZD Radio Maribor. 3. to~ka dnevnegareda je nosila naslov Predlog in dopolnitevprogramske sheme RTV Ljubljana s turisti~nimiprogrami. Mirko ^epi~, pomo~nik direktorja radijskihprogramov (direktor in glavni urednikradijskih programov je bil takrat Lenart [etinc),je pojasnil na~rte radijskih TOZD, ki `elijo tujimturistom prek radijskih programov ponuditi»~im bolj celovite turisti~ne servisne in politi~neinformacije, s tem pa pomagati tudi doma~imturisti~nim organizacijam in raz{iritioddaje v tujih jezikih s politi~nimi informacijami«.Stojan Po`ar je predstavil predlog RadiaMaribor za raz{iritev turisti~nega programa inpoliti~no informiranje avstrijske javnosti. To jebil najcelovitej{i in hkrati najradikalnej{i predlogna seji. Oddajati bi za~eli v za~etku turisti~nesezone, jeseni pa bi ocenili odzive in razpravljalio nadaljnji usodi teh programov. TudiTV je v tem letu nameravala raz{iriti svoje turisti~noinformativneprograme, vendar so ugotovili,da ne bo mogo~e zagotoviti potrebnih materialnihsredstev.Denar torej. Mariborskimodel je biltudi pri tem najizvirnej{iin najradikalnej{i.Denarje vseskozi bole~eomejeval ne-{tete programskemo`nosti in pogojevalobstoj!Skup{~ina je sprejelapredlog zauvajanje nem{kegaprograma naFaksimile Iz Berna kmikrofonu, Ve~er 1985

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 7160 let Radia Maribor 71Prvi sodelavci Radia MM2 (od leve proti desni):Igor Dreu, Simona Pihler, Edvard Puk{i~, AndrejSmodi{, Brigita Pauli~, Tatjana Dolanc, GabrielMezang Nkodo in Christiane Kordi}Radiu Maribor, z dodatkom, da mora Maribornajkasneje do oktobra pripraviti poro~ilo o odmevnostitako dopolnjene programske shemein pripraviti vsebinsko analizo tega projekta.Razmeroma natan~en opis formalnih pogojevza za~etek oddajanja MM2 sem navadel zaradila`jega razumevanja mnogih poglavij nadaljevanjazgodbe Radia MM2, Radia RMI, RadiaRMI-MM2, STR – Slovenskega turisti~nega radiain nazadnje RSi – Radia Slovenia International.Imena so nadgrajevala poslanstvo in programvedno {ir{e ume{~ala v eter in slovenskiter tudi tuji prostor. Stopinje navzgor, v~asihkak{no v nasprotno smer, so ob {tevilnih sodelavcihusmerjali sprva Stojan Po`ar, direktorTOZD, Leo Krem`ar, najprej odgovorni urednik,nato direktor, Toni Kresal, pomo~nik direktorjaza tehni~na vpra{anja in ves ~as sivaeminenca radijskih financ, nato pa od Po`arjeveupokojitve in za~etka Krem`arjevega direktorovanja(od 1986 vse do 2001) odgovorniurednik Radia Maribor Sre~ko Trglec. Kot urednikprograma sem okrog tri ~etrtine 20-letnegaobdobja od za~etka MM2 do vzponov RMI innato v ~asu preoblikovanja v STR in do vzpostavitvesedanjega RSi ekipo sodelavcev (izmenjalase je ''multinacionalna'' paleta) vodil EdvardPuk{i~. Vmes, v zadnjem delu direktorovanjaLea Krem`arja (jesen 92) in v obdobju direktoriceIvanke Mulec Ploj (do februarja 1996),sta RMI vodila urednika programov Peter Habjani~in mag. Maja Kirar. Po poteku mandataodgovornega urednika, kar je sovpadlo z za~etkompreoblikovanja programa RMI v RSi, pa jenjegovo programsko vodenje ob odgovornihurednikih Poloni Pivec, v. d. Darku Pa{ku in sedanjemodgovornem uredniku Antonu Petelin{kuprevzel prekaljeni in ''odgovorno'' ves~as prisotni Sre~ko Trglec.V eter, na 101,6 MHz in 558 kHz!Maribor, ponedeljek, 17. junija 1985, Koro{kacesta 19. Mali snemalni studio ob veliki redakciji,kak{nih 15 kvadratnih metrov, preurejen vstudio za oddajanje,opremljen znajsodobnej{otehniko. Majhnostprostora ni oviralamo`nosti. Sodobnatehnologija je zmariborskim pionirskimkorakomstopila na zmagovalnipohod tudi vslovenskem radijskemprostoru. JohannesWieser inMaja Kirar ter EdvardPuk{i~ kot urednik programa smo to~noob 9-ih po znamenitem uvodnem avizu »RadioMM Zwei, auf UKW 101,6 …« (izdelal ga je avstrijskiglasbenik Gerd Schuler s svojo skupino)storili prve korake v radijsko sodobnost. @e ponekaj dneh so se nam pridru`ili novi sodelavci.Odmev: presenetljiv, fantasti~en, {okanten …In to pri radijskem ob~instvu, ki je bilo na prostoruz velikim medijskim prepihom navajenona atraktivno tujo radijsko ponudbo!Vsebinsko izhodi{~e novega programa so bileinformativne oddaje v nem{~ini, ki so jih do takratpripravljale Bojana Weiss, Breda Ekart,Maja Kirar in Tatjana Dolanc.Po dodelavi programske sheme, ki je sprvapredvidevala triurni program za tuje goste, smozaradi te`nje po celovitem in konceptualnoenotno zasnovanem programskem pasu oblikovalipeturni program v angle{kem, francoskemin prevladujo~em nem{kem jeziku – ob delavnikihmed 9. in 14. uro, ob sobotah in nedeljahpa med 19. in 24. uro. Turisti~noinformativniprogram je tako zapolnil ~as, ko Radio Mariborni oddajal svojega programa, ampak je dotlejprena{al 1. program Radia Ljubljana. Kak{na jebila kadrovska slika prve tedne: program svapripravljala dva redno zaposlena, Maja Kirar inEdvard Puk{i~, ki sem ob tem pripravljal in urejal{e zamejski oddaji Soto~je in Ljudje ob mejiv slovenskem programu Radia Maribor, in enstalni sodelavec, legendarni moderator JohannesWieser, elektrotehnik iz Podravelj pri Beljaku.@al ni znal slovensko, a je uspe{no komuniciralz vsemi. Moderatorske inovacije je dobesednostresal iz rokava in spravljal v trans zlastimlaj{e poslu{alke. Spominjam se jih, ko sopostajale na Koro{ki, tam v bli`ini tr`nice, celona notranjem dvori{~u in najsmelej{e celo nastopni{~u pred vhodom ~akale nanj. Nato novisodelavci in novi glasovi. Vedno ve~, vse do danes.Lok od MM2 do RSi polnijo mnoga imena.Mnoga doma~a, mnoga tuja. Mnoga tuja so postaladoma~a.[e hranim ~rn rokovnik iz leta 1985. Pri 17. junijuje krepko in na veliko zapisana oznaka Za-~etek MM2! Naseznamu honorarnihsodelavcev vjuniju so zapisaniHelene Erjavec(izvrstna v nem{-~ini, angle{~ini infranco{~ini, v ekipose je vklju~ila25. junija), HeinerNeuman in BogoSkalicky, ~asnikarVe~era, neutrudensodelavec inprijatelj progra-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 727260 let Radia Mariborma. Torej trije honorarni sodelavci ob profesionalcihKirarjevi in meni ter Wieserju. Tako {enaslednja dva meseca. V septembru pa novoime, ki je glede delovne dobe na programu najzvestej{ein je {e zdaj programski steber – TatjanaDolanc. V oktobru se pridru`i BrigitteObrecht, v decembru pride Magnus Sicherl, kismo ga klicali Eli in se ga je to ime prijelo tudiv programu. V juniju 1986 se nam za~asno pridru`ipoliglot iz [vice, Helenin brat PaulHögger. (S Helene sta bila izvrsten tandem v veseljeposlu{alcem in ekipi.) Na seznamu honorarnihsodelavcev se v maju 1987 pojavi imeAndrej Smodi{, izvrsten govorec v nem{~ini inangle{~ini, vsko~il pa je tudi v franco{~ini. Medsodelavce se vpi{e tudi prijatelj z Ve~era Sre~koNiedorfer. V juniju 1988 sta prvi~ vpisanaJason Mesari~ in francosko govore~a BratislavaTrajkovi~ - Branka. Julija 1988 nas za~ne zasipavatis turisti~nimi informacijami in zanimivostmiSlavko [terman, ki se ga je med prijateljidr`al vzdevek Naser. [tevilo honorarnih sodelavcevprvi~ dose`e {tevilko 10!V septembru 1988 ve~ja {iritev honorarne ekipe.Prvi~ je z nami zagnana Brigita Pavli~, voditeljicav nem{~ini in angle{~ini; pozneje jebila novinarka Radia Maribor. Iz Nem~ije pridev Slovenijo Christiane Kordi} in najde delo prinas. Pridru`i se nam Brigita Kacjan. V decembru1988 se z Marjanco v nem{~ini vklju~i Vinko[imek – oddaja je zlasti med poslu{alci vAvstriji prava atrakcija.Januar 1989 pripelje v ekipo Simono Pihler,znano s filmskega platna (kasneje jo je pot odpeljalav tujejezi~no redakcijo Radia Slovenija,v Ljubljano). V februarju ’89 okrepimo francoskoredakcijo – pri{el je nasmejani in nagajiviGabriel Mezang Nkodo. Marec tega leta pove`eMM2 z dvema imenoma. Kot prevajalka se nampridru`i Lidija ^u~ko, ki ~ez nekaj let pripelje{e sestro Darjo, iz dru`inskega diplomatskegabivanja na tujem pa se vpi{e med sodelavce vangle{~ini Sebastjan @lebnik. V aprilu vpeljeIgor Dreu v program MM2 poro~anje s prizori{~Formule 1; organizatorji so nas brez odla{anjasprejeli. V maju se nem{ki ekipi pridru`i Suzana[vajger. Poleti se nam prvi~ pridru`i DraganBarbutovski, ki postane kasneje dolgoletni sodelavec.V oktobru 1989 pride v ekipo redoljubna inenergi~na Milena Gorjup, kot prevajalka, animatorkain organizatorica v redakciji, ki je vdelo, tudi v vedno ve~ administracije, vpeljala''organiziran red''. V novembru 1990 se ji pridru`iprav tako zavzeta Petra Lah.Celoviti ve~jezi~ni program je terjal sodelavce,ki so bili na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah inpraznikih. Ker je bila ekipa ves ~as honorarna,jih je bilo treba najti in usposobiti {e ve~. Brezhibnomorajo obvladati nem{~ino, angle{~ini infranco{~ino in seveda obvladati morajo sloven-{~ino.V novembru 1991, po eni najve~jih kadrovskih{iritev (fluktuacija je velika, nekateri do{tudirajo,najdejo zaposlitev, si ustvarijo dru`ino …),se ekipi pridru`ijo Dolores Ga~nik, ZvjezdanaJovinov, Emil Koprivc, Robert Kociper (najprejza kraj{i ~as, kasneje pa je spet del ekipe), NouredineMaouda, Sanela Magerl Majheni~, KatjaPlemenita{ in Barbara Zeme. V maju postane~lanica ekipe za kraj{i ~as Danijela Ka~inari. Voktobru se pridru`i Darja ^u~ko. V marcu 1993postanejo sodelavke Heather Pirjevec, SuzanaPergar in Petra Blag{i~, v maju Beate Kotnik inSebastijan @lebnik. Junija ’93 Tamara Dev. Vfebruarju ’95 se vklju~ijo Du{ica ^ebular, NatalijaCvikl, Ivo Kores in Ksenija Samard`ija. Vaprilu pride Bo{tjan Jev{ek, junija se z oddajoMit RMI um die Welt med sodelavci pojavi eminencaz vrha RTV Boris Bergant. Januarja ’96se polno vklju~i Dragan Barbutovski in prideStipe Jeri~. V maju pride spet Robert Kociper.Julija 1998 pridejo Nives Petek, Irena Kodri~ inSandra Travnikar. Avgusta se za nekaj ~asavklju~i Richard Hayworth, [kot na ''za~asnemdelu'' v Mariboru.V programu MM2 sta se pojavljali dve melodijinem{~ine. Prvo so gvorili slovenski sodelavci,ki so dalj ~asa bivali v Nem~iji – otroci zdomcev,ki so tam pridobili izobrazbo, drugo pa jebila ''avstrijska nem{~ina'' s svojimi zna~ilnostmi.Prvemu imenu v tej ekipi ''gastarbeiterjev'' (bilismo eni silno redkih ali edini, ki smo dajalidelo tujcem), Johannesu Wieserju iz avstrijskeKoro{ke, ki je na veliko `alost sodelavcev in poslu{alcevv za~etku leta 1986 tragi~no preminil,so se najprej pridru`evali voditelji programa izavstrijske [tajerske, ki jih je anga`irala agencijaFrancija [mida. Kasneje jih je pri{lo {e ve~, v~asu sodelovanja z Radiem CD. V maju 1991pridejo Gisi Hafner, Robert Mlekus in WernerStrohmeier. Ta je ostal programu zvest vse douvedbe STR. V marcu 1993 se pridru`ita mag.Bernd Sebor in za kraj{i ~as Roman Mostofi.Aprila ’93 je z nami Gerald Fleischacker. Vmaju pride Oliver Lemmerer, v juniju OliverZeisberger in Andy F. Thalhammer. Od marcado novembra ’94 se pojavijo za mikrofonomRMI Aaron Radaelli, Lisa Feischl, AugustinBaumgartner, Bernhard Weikmann, OliverKirschner, Franz Hartinger in Norbert Oberhauser.1995 se pridru`i Michael Gaisbacher, kmalu zanjim pa Sabine in Hermann Tassold. Sabine jez nami dalj{e obdobje, njen brat Hermann se zadalj ~asa pridru`i v zadnjem obdobju dela avstrijskihmoderatorjev. Od 1996 do 1998 pridejoDolf Maurer, Boris I. Peitler in Michael Tippl.Zadnji v ekipi, W. Strohmeier, najzvestej{i go-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 7360 let Radia Maribor 73MM2 smo ogla{evali tudi v voznem reduavtobusov na avstrijskem [tajerskemstujo~i modertaor, B. I.Peitler in M. Tippl, seposlovijo v novembru1999, ko se RMI prelijev STR. Ker ne obvladajosloven{~ine, ne zmorejosodelovati v novemprogramu.MM2 povzro~i vetru najprej veter,nato viharMM2. Zakaj prav tak-{na kombinacija, dve~rki in {tevka? Spro`alaje celo zlohotna ugibanjanepoznavalcevali sovra`no razpolo-`enih, da pomeni enM Maribor, drugi paMarburg, nem{ko imeza {tajersko metropolo.Pa ni bilo tako. IdejaFracija [mida: Maribor,Musik ali pa modern, drugi program; zvo~noin grafi~no u~inkovito.Franci [mid – ~lovek bliskovitih idej in nervoznihkretenj; njegove misli so prehitevale enadrugo. Za uresni~itev zamisli je bil pripravljen`rtvovati tako reko~ vse. Odigral je pomembnovlogo v pionirskih ~asih programa in pri njegovemfinan~nem utrjevanju.Kak{no njegovo ''prehitro'' zamisel sta znaliobrzdati Po`arjeva in Krem`arjeva odlo~naroka, ve~ opertavnih dvobojev, a vedno za dobroprograma, sva imela midva.V izhodi{~ih za pripravo nem{kega programa jeprogramsko vodstvo Radia Maribor nadgradilopotrebo po splo{nih turisti~nih in politi~nih informacijahz mo`nostmi razvejane mno`i~nekomunikacije v obmejnem prostoru. Izkoristilismo ta {iroki okvir.V MM2 smo izvajali eno temeljnih programskihzasnov Radia Maribor, izhajajo~o iz njegove obmejnelege in sli{nosti v ve~jezi~nem obmo~ju,kar mu namenja tudi posebne programske naloge:predstavljanje `ivljenja ob meji in krepitevinteresa za razumevanje in sporazumevanje naobeh straneh, spremljanje dejavnosti na{emanj{ine v Avstriji in posredovanje turisti~nihinformacij poslu{alcem na obmo~ju sli{nosti,tudi mno`icam, ki so se valile skozi najve~japrometna vrata v tem delu Evrope – {entiljskimejni prehod.Zaradi dobre sli{nosti smo spremljali poslu{alce– turiste – `e na avstrijskem obmo~ju. Posredovalismo jim tudi informacije o razmerah inmo`nostih v tistih krajih. Zanimivo: iz informativnegabiroja avstrijske [tajerske smo hitro za-~eli dobivati redne informacije,sprejeli sonas za svoj medij!Zelo ilustrativen primer:knji`ica z voznimiredi avstrijskih avtobusovje bila v tistem~asu izrednouporbljana in mno`i~na.V tisti, ki je veljalaod junija 1985 do maja1986, se je kar dvakratpojavila reklama zaMM2.O MM2 se je v avstrijskih~asopisih zvrstilomnogo reklam, objavljenihsporedov in~lankov. Tudi kot enood oro`ij proti monopolnemupolo`ajuORF! Veliko pozornostso nam namenjali tudidoma~i dnevniki in revije,tudi iz {ir{ega jugoslovanskegaprostora.Ker smo posredovali informacije z obeh stranimeje, so nas mno`i~no poslu{ali tudi nem{kogovore~i ''stacionarni'' poslu{alci. Opazno smovplivali na ustrezen prehod tudi politi~nih informacij,ki je bil dotlej vse preve~ enosmerenin nam v {kodo. Ta informativni poseg v nem{-ko govore~i prostor nam je omogo~il, da smo vnem{kem jeziku zapolnjevali eno najob~utljivej{ihvrzeli v informiranju nem{kega prebivalstvav Avstriji o polo`aju slovenske manj{ine.V MM2 smo posredovali avstrijski javnostinajosnovnej{e informacije o polo`aju in prizadevanjihmanj{ine, ki so jih ve~inska sredstvaobve{~anja v glavnem zaob{la ali o njih izkrivljenoporo~ala.Oba programa Radia Maribor smo oddajali skupaj,na istih frekvencah, na FM 101,6 MHz s500-vatnim in na 558 kHz z 20-kilovatnim oddajnikom.Sodobni, `ivahni program z najnovej{opopularno glasbo je bil hit. Nekoliko pasmo zmedli starej{e poslu{alce, navajene umirjenej{egatempa, ''zmerne'' doma~e glasbe inve~jega dele`a narodno-zabavnih zvokov. Smopa ohranili tudi nekaj teh. Zaradi velikega {tevilaposlu{alcev z zgolj srednjevalovnimi sprejemnikismo na srednjevalovni oddajnik kmaluvrnili program Radia Ljubljana, ki smo ga zMM2 predtem ''pohodili''.Zaradi dolo~ila o samofinanciranju smo se, razumljivo,morali za~eti spogledovati z avstrijskimtrgom in smo zlasti v gospodarsko mo~nemGradcu zaznali velik interes. V sedanjihrazmerah zveni nemogo~e, a je bilo takrat zelozelo mote~e in bole~e. In za~elo je ''vojno v

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 747460 let Radia Mariboretru'', kot so jo poimenovaliavstrijski~asniki. ORF(takrat edini v Avstriji,ki je nasprotovalMM2, vsidrugi so v njem videlimost povezovanjamed dr`avama),je tri mesecepo za~etku oddajanjaMM2, v torek,17. septembra1985, na [tajerskemvklju~il nafrekvenci 101,5 MHz, torej v neposredni bli`inina{e frekvence, mo~an oddajnik s sporedom Ö3,~eprav je bil ta tu zelo dobro sli{en. S tem je povsemzadu{il na{o sli{nost ne samo na avstrijskem[tajerskem, ampak tudi v obmejnem deluSlovenije, zlasti v Slovenskih goricah.Programsko vodstvo Radia Maribor je dan kasnejev slovenskih in avstrijskih dnevnikih objaviloizjavo. Navajam najudarnej{i del:»Gre za prvi tovrstni primer na medijski meji,kjer smo vse doslej spo{tovali medsebojno dogovarjanjeali vsaj informiranje, ko je {lo za poseg,ki bi lahko prizadel interese katere izmedsodelujo~ih strani. Ne moremo si kaj, da ne bi zob`alovanjem spoznali, da je organizacija, ki seje vse doslej pona{ala z zahtevo po odprtosti indemokrati~nosti medijskega prostora ter prostimpretokom informacij, s to potezo uporabilametodo, ki je ob`alovanja vredna, saj z uporabosile izlo~uje informacije in informatorje, kiji niso v{e~.«Paradoks: ORF je bil sprva celo pripravljen sodelovatiz na{im programom, a, kot se je izkazalo,s figo v `epu. O~itno le z `eljo, da bi nasimel pod nadzorom! Pritiski so se stopnjevali.ORF je storil vse, da bi MM2 onemogo~il oziromadosegel, da bi ga RTV Ljubljana ugasnil. Bilje zelo vztrajen …V arhivu redakcije hranimo ve~ faksov in urgentnihpisem z napeto vsebino, tudi ogor~enjem,ki so si jih 19. julija, najbolj ''vro~ega'' 2.avgusta in 11. septembra 1985 izmenjali odgovorniurednik Leo Kre`ar, pomo~nik direktorjaslovenskih radijskih programov Mirko ^epi~ inintendant gra{kega de`elnega studia ORF EmilBreisach ter vrhovna {efa generalni direktorRTV Ferdo Lu`ar in generalni intendant ORFGerd Bacher.Vr`ena je bila kepa, sledil je plaz.Gra{ki Kleine Zeitung je napovedal radijskovojno za Gradec/Radiokrieg über Graz. Za denarnaro~nikov radijskih reklam, seveda! Prvaobetavna pogodba z gra{ko reklamno agencijoProgress je splavala po vodi. [mid je ustanovilsvojo pisarno MM2 v Gradcu, ki pa je pri{la dopolne veljave {elekasneje …Slovenska manj{inana avstrijskemKoro{kem je za~utilamo`nost zavstop v nem{kogovore~i prostorin za pomo~, ki jopri tem daje MM2.Pismo zadovoljstvaz na{im programomz datumom28. avgust1985 je tako dobiltudi predsednik RK SZDL Slovenije Franc [etinc.Podpisala sta ga predsednik ZSO FeliksWieser in tajnik Marjan [turm.O prvih izku{njah je vodstvo programa 16. septembra1985 obvestilo Svet za informiranjeMestne konference SZDL Maribor. Poudarilismo petjezi~nost programa (nem{~ina, angle{-~ina, franco{~ina, italijan{~ina in sloven{~ina)in njegovo sodobno zasnovo – veliko dobreglasbe (veliko ''evropske glasbe'', tudi nem{ke,ki je bila do takrat zadr`evana; povezali smo ses tujimi diskografskimi hi{ami in izpopolnilitudi fonoteko slovenskih radijskih programov),kratka poro~ila o dogajanju v svetu, domoviniin sosednji Avstriji in kratke informacije o vremenuin prometu ter turisti~ni napotki. Nekajkratna dan smo v `ivo vzpostavili zvezo z dunajskocentralo ARBO, z gra{ko OAMTC ter zAMZS in AMZH … Izredno pomembno vlogoje program opravil pri preusmerjanju potujo~ihin pri odpravljanju gne~e na mejnih prehodih vglavni turisti~ni sezoni.S podrobno razlago vsebine in namenov programasmo pomirili razburjenje zaradi uporabenem{kega jezika in dosegli razumevanje v bor-~evskih organizacijah v Ru{ah in Selnici ter napredsedstvu mariborske bor~evske organizacijepredstavili prizadevanja za lo~itev frekvenc sslovenskim in tujejezi~nim programom. Medmariborskimi borci je bilo precej takih, ki so komuniciralizgolj v srbohrva{~ini. Na problemskemsestanku nama jih je z odgovornim urednikomKrem`arjem uspelo prepri~ati z dvema,a v bistvu popolnoma resni~nima stavkoma:»Avstrijcem in Nemcem posredujemo informacijeo Sloveniji in Jugoslaviji, o polo`aju pri nasin o turisti~ni ponudbi! In to tako, da to informacijosami dobro pla~ajo.« Da sva prepri~alamariborsko ZZB, je potrdil aplavz ob najinemodhodu. Potem so program sprejemali z razumevanjemin ni bilo ve~ resnej{ih pripomb.V Avstriji, predvsem na [tajerskem, v severovzhodniSloveniji, v delih Hrva{ke in Mad`arskepa je MM2 postajal vse bolj priljubljen. Onjem se je 19. septembra 1985 pod naslovomPismo Francu [etincu

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 7560 let Radia Maribor 75Nalepka MM2Radio povezuje narode razpisala tudi vplivnabeograjska Politika. Kasneje je o programu podobnopisala Borba, pozornost so nam namenilitudi Vijesnik, Start, Danas, Arena …Konec novembra 1985 smo vklju~ili kasneje legendarnofrekvenco 102,8. Po nekaterih podatkihnajprej s 300 W mo~i, kasneje smo zagnali500-vatni oddajnik. MM2 smo hkrati oddajalina dveh frekvencah. Nove frekvence ORF nimogel motiti. Stopnjevali pa so se druga~ni pritiski… Kasnej{i 10-kilovatni oddajnik je bilkljub izredni mo~i prav tako tar~a uspe{nih napadov.Kak{no peto kolo pri tem pa bi na{litudi v Ljubljani! Mnogim je sodelovanje z ORFomogo~alo znatne ugodnosti, vpliv, ugled, potovanja…Na videz majhna programska odlo~itev, a pomembnaza precej{en krog intelektualcev: v ~etrtek,16. januarja 1986, ob 11.30 so poslu{alciprvi~ lahko poslu{ali poro~ila v esperantu.Nato redno ob ~etrtkih. Prevajali in brali so jihmariborski esperantisti Maja Kova~i~, MartinOto, Janko [truc, Zdenka Rojc in Karlo Kova~.Po`eli smo veliko odobravanje esperantistov vkrogu sli{nosti in s tem pridobili {e nove poslu-{alce. Bili smo verjetno edini radio ali vsaj edenzelo redkih v Evropi, ki je pripravljal aktualnaporo~ila v esperantu.Enostaven recept!Kon~no lo~itev frekvencSkup{~ina RTV Ljubljana je na svoji 13. redniseji 2. aprila 1986 razpravljala o poro~ilu o programuin njegovi odmevnosti. Sprejela je poro-~ilo in ugotovila, da se je program uveljavil inpotrdil svoje turisti~nogospodarsko, politi~noin kulturno poslanstvo. Vodstvu RTV je skup-{~ina nalo`ila, naj zagotovi lo~itev frekvenc regionalnegamariborskega programa od frekvencturisti~noinformativnega programa v tujih jezikih.S tem bi odpravili ve~ino pomislekov inpripomb, ki so se pojavljale v doma~i javnosti.Hkrati pa je sprejela tudi sklep, naj se zavedapoliti~nega pomena in ob~utljivosti turisti~negaprograma zaodnose na obehstraneh meje, zatonaj redno spremljain najmanj enkratletno obravnavaprogramskain finan~na vpra-{anja, ki zadevajota program.V analizi, pripravljeniza to skup{-~ino, smo lahkopoudarili, da smov politi~no informativnihoddajah dosledno skrbeli za objavljanjenajaktualnej{ih informacij o Jugoslaviji, onjeni vlogi med neuvr{~enimi, in s tem ustvarilibolj{o in podrobnej{o informacijo o na{i dr-`avi in Sloveniji v njej, kot jo je tuji poslu{alecdobil pri svojih mati~nih sredstvih obve{~anja.Pove~ali smo obseg informacij o raznolikem obmejnemsodelovanju Slovenije s sosednjimi dr-`avami in poglobili informiranje o dejavnostide`el ~lanic DS Alpe-Jadran. Prav tako smo pove~aliobseg informacij o prizadevanjih slovenskenarodne skupnosti v zamejstvu, s sposebnimpoudarkom na avstrijski Koro{ki in [tajerski.Informacija o manj{ini je bila redni sestavnidel na{ih informacij. (Dosledno smo uporabljalidvojezi~na imena krajev. Tako na primervedno Klagenfurt/Celovec!!!) Uvedli smo tudiredne telefonske pogovore s predstavniki slovenskihorganizacij na Koro{kem, v katerih soti komentirali najaktualnej{e dogodke v zvezi zmanj{ino.Na sestanku predstavnikov radijskih postaj de-`el ~lanic Alpe-Jadran smo se 14. septembra1986 dogovorili o vklju~itvi magazina Alpe-Jadranv program MM2. To je pomenilo {ir{osrednjeevropsko verifikacijo MM2 in nove informativnerazse`nosti.Presenetljiva je bila na{a ugotovitev, da smodogajanju v obmejnem prostoru v Avstriji namenjalive~ kakovostne pozornosti kot sredstvaobve{~anja na drugi strani meje. Zasuli so nas zinformacijami iz avstrijskih obmejnih krajev innas vabili na njihove prireditve. PopularnostMM2 je bila tako velika, da so po njem poimenovaliprireditve, celo enega ve~jih lokalov vbli`ini Lipnice. Ustanovili so ''fan club'' MM2.Zelo veliko reklamo nam je delala izredno iskananalepka.1. junia 1987 ste~e MM2 na samostojni frekvenci,lo~eno od programa Radio Maribor, na 102,8MHz, prek 10-kilovatnega oddajnika. Ekipa oddajni~arjevna Pohorju je delo, za~eto 19. februarja,uspe{no kon~ala. Spominjam se zanosneKrem`arjeve izjave, da si je Florjan~i~ postavilspomenik z novim RTV domom, Po`ar zRadiem MM2, onpa z novim oddajnikom.Prav jeimel! S prehodomna nove radijskefrekvence je RadioMaribor kon~no vceloti, v polni meriuresni~il tudizahtevo javnosti vseverovzhodniSloveniji in zahtevoskup{~ine RTVLjubljana o lo~itvislovenskega in

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 767660 let Radia Maribornem{kega programa.Lo~itev frekvenc pa je zahtevala zapolnitev stem nastalega novega programskega ~asa.Skup{~ina RTV je tako 30. junija 1987 sprejelasklep o raz{iritvi dotedanjega peturnega programskegapasu v celodnevni program, vendartako, da je obseg govornega dela v tem programuostal pribli`no enak, pove~al pa se je obsegglasbenega programa.Okrepili smo informativne pasove v nem{kem,angle{kem, francoskem in italijanskem jeziku,pri ~emer smo vzpostavili izvrstno sodelovanjes kolegi iz italijanskega programa Radia Koper/Capodistria.Zaradi ves ~as hitro nara{~ajo-~ega {tevila poslu{alcev v Sloveniji pa smo temponudili tudi redne kratke informativne oddajev sloven{~ini. Na pobudo vodstva slovenskegaradia smo te oddaje v za~etku septembra 1987ukinili. Postali smo konkurenca – ne samoORF, s katerim smo bojevali pravo vojno v etru,ampak tudi v doma~em radijskem prostoru. Zalezlismo se tudi v u{esa doma~ih poslu{alcev,kar sicer ni bil namen; morda le malo … S temioddajami smo dregnili v osje gnezdo in nakazali,da bi lahko bili konkurenca tudi ''velikim''slovenskim radijskim programom. Pravzapravpa smo `e takrat utirili pot kasnej{emu STR.In iznajdba, potrjena oziroma uzakonjena naskup{~ini – {e zdaj upam, da ni vsebovala ~esadrugega kot prepri~anje, da bo zlasti v avstrijskempa tudi v doma~em prostoru dovolj zanimanjaza ogla{evanje: s pritokom teh sredstevmoramo pokriti vse programske stro{ke. Bila jeizziv; drzna misel, ena najpomembnej{ih obsprejetju sklepa o za~etku programa. Uspelonam je pripravljati izvedbeno in sporo~ilnoatraktiven program in ga finan~no pokrivati. Vnajsvetlej{em obdobju pa tudi ustvariti zajetnedobi~ke.Zveza Slovenskih organizacij na avstrijskemKoro{kem nam je v posebnem pismu izrazilazadovoljstvo in zelo ugodne ocene prispevkovv programu MM2. Poudarili so, da namenjajoveliko pozornost informiranju ve~inskih nem-{ko govore~ih Avstrijcev in da je Radio MM2tem prizadevanjem v veliko pomo~.S skromno kadrovsko zasedbo in skromnimimaterialnimi vlaganji smo oblikovali turisti~noinformativniprogram, ki je uspeval orientirati– ta ~as se sli{i nepojmljivo – milijone turistovin potujo~ih na izredno frekventni evropskimagistrali. Njim in okrog milijonu potencialnihnem{ko govore~ih poslu{alcev v Avstrijiin podobnemu {tevilu poslu{alcev v Sloveniji,na Hrva{kem in na Mad`arskem smo posredovaliprijeten in informativno bogat program,predvsem pa smo tujim poslu{alcem posredovalivednost o na{i de`eli in ljudeh.Ob vseh turisti~nih in gospodarskih vrednostihje bil znaten kulturno-politi~ni pomen MM2.Z oddajanjem na valovni dol`ini 102,8 MHz zmo~nim oddajnikom smo dosegli izredno sli-{nost. Pokrili smo Dunaj, presko~ili Zagreb insegli dale~ v Panonsko kotlino. Na Mad`arskemsmo bili dobro poslu{ani, vendar je odziv skozigosto zaveso meje le ste`ka prihajal do nas.Celo iz Ljubljane, iz vrhnjih nadstropij stolpi-~ev v {tudentskem naselju, smo dobivali odzive.Pri{la so pisma iz Münchna, iz ^e{koslova{-ke, celo na Finsko je prodrl na{ signal – {e vednohranim pismo finskega poslu{alca, ki nam jeposlal tudi posnetek na{ega programa. Tak{nihpisem je bilo mnogo. Vsem smo odgovorili.Najve~ dela sta imeli Tatjana in Milena …ORF je burno reagiral na na{ uspeh v Avstriji,kajti njegov monopol se je mo~no zatresel. Avstrijskitisk je bil na na{i strani. ORF je prekJRT pritisnil na nas in v Ljubljani so pokleknili.Sli{nost oddajnika so orientirali in omejili.[koda …Proti koncu leta je ORF pre{el v diplomatskoofenzivo in tudi radijski del RTV je v mo~nemMM2 za~util konkurenco, zlasti Valu 202. Odprlase je rana, ki se {e ni zacelila. ^utili so joMM2, RMI, STR in ~uti jo tudi RSi …V za~etkih je {lo brez te`av, kasneje so se za~elekazati – tri- oziroma peturni program se je vza~etnem obdobju, kot je veleval sklep skup{~ineRTV, zmogel z lahkoto financirati sam ssredstvi, pridobljenimi z ekonomsko propagando.Raz{irjeni 24-urni program pa je postaldra`ji in je terjal izredno dobro organiziranotr`no dejavnost. Po uvajalnem ~asu se je zanimanjeavstrijskih naro~nikov za 24-urni programzelo pove~alo. Monopolni ORF je manj{enaro~nike onemogo~al z izredno visokimi cenami,zato so ti ogla{ali pri nas, seveda pa tudi veliki,ki niso `eleli pu{~ati belih lis v obetavnemradijskem programu. V septembru 1987 na primerje 15 avstrijskih naro~nikov sklenilo pogodbeo rednih dnevnih reklamah za mesec, triali ve~. Pove~alo pa se je tudi zanimanje doma-~ega gospodarstva, zlasti iz severovzhodne Slovenijein Hrva{ke, za propagandni prodor naavstrijsko podro~je. Interes turisti~nega gospodarstvaSlovenije je bil, presenetljivo glede nanamen programa, celo nekoliko manj{i od interesanekaterih ve~jih gospodarskih sistemov.Zanimiv pa je primer velikega zanimanja Turisti~nezveze mesta Zagreba in Univerziade 87.To je bil dokaz in vzorec skupne akcije, uspe-{ne za naro~nika in za na{ program. Na osnovisamoupravnega sporazuma med MM2 in TZZsmo v letih 1986 in 1987 izpeljali finan~noizredno uspe{no sodelovanje in utrdili MM2 naHrva{kem. [e leta 2000 so mi hrva{ki turisti~nidelavci na sre~anjih, ki sem se jih udele`il koturednik STR, omenjali navdu{enje nad ''~uvenim''MM2.Znameniti MM2. Bilo mi je v veliko zadovoljs-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 7760 let Radia Maribor 77tvo. Omenjam ga, ker ga `elim deliti z ekipo.Previsoko, da bi {e smel leteti!Dogovori med vodstvi RTV in ORF, ki jih jespretno izsiljeval ORF, so tekli v nam nenaklonjenosmer. Kljub sklepu skup{~ine RTV, da semora MM2 financirati iz sredstev, pridobljenihz objavljanjem ekonomsko-propagandnih sporo~iltujih in doma~ih naro~nikov, sta se vodstviRTV Ljubljana in ORF dogovorili o omejitvahpri zbiranju EP-naro~il na obmo~ju Avstrije.In ker je obveljala odlo~itev programskegavodstva slovenskih radijskih programov, da naMM2 ne moremo objavljati EP sporo~il v slovenskemjeziku, so bila prizadevanja za samofinanciranjeonemogo~ena. ^eprav je bil MM2kljub izredni uspe{nosti dale~ najcenej{i radijskiprogram v sistemu RTV, je bila pot k usodniodlo~itvi odprta!Gra{ki ~asopis Kleine Zeitung je 21. decembra1987 prinesel poro~ilo ORF, da se mo~ni glasbenioddajnik ''Musik-sender Marburg 2'', ki je24 ur na dan ponujal raznovrstno glasbo in ki jepono~i prevzel program v Italiji zelo poslu{anegaRadia Koper, zaradi zmanj{anja {tevila reklamv svojem programu ne more ve~ sam financirati.MM2 je 3. januarja 88 zadnji~ oddajal. Nehal jeoddajati, za~asno, kot se je izkazalo kasneje.Javnost in sebe smo pustili tola`iti z obljubljajo~imitoni iz prestolnice, da bomo vse dobro izMM2 preselili v slovenski program. Novi, zlitiprogram na frekvencah 93,1 in 102,8 MHz smotako delovno poimenovali ''slovenski MM2''.Oddajali smo od 7.15 do polno~i. Za tujce smopripravljali zgolj kratke tujejezi~ne pasove vprogramu od 9.00 do 14.00 in od 19.00 do 24.00– kot v za~etnem obdobju.Vzdignil se je val ogor~enja pri poslu{alcih,zvestih ''pravemu'' MM2, na vseh koncih …Na sre~o je skup{~ina RTV ob sprejetju sklepa oukinitvi ([lo je za zlitje elementov programaMM2 s programom Radio Maribor na frekvenciMM2 102,8 MHz, in to prek izredno mo~nega,10-kilovatnega oddajnika.) dopustila mo`nostponovne o`ivitve programa MM2, ~e bi gospodarskein politi~ne razmere to dopu{~ale.Die Presse iz Gradca 11. januarja 1988 pi{e:»ORF `e nekaj let vodi pravo malo vojno protioddajnikom v sosednjih dr`avah, katerih programse sli{i dale~ v Avstrijo in ki ORF-u od`irajoreklame iz sosednjih krajev. Najatraktivnej-{ega teh tujih programov, Radio MM2, ki se gana frekvenci 102,8 MHz sli{i do Dunaja, je ORFposku{al uti{ati tako, da je oddajal na najbli`jihfrekvencah in tako motil ta slovenski program,«… »[e u~inkovitej{i je bil obisk visokih predstavnikovORF-a konec lanskega leta v Beogradu.Le nekaj tednov po tem sre~anju, na kateremso se dogovorili o raznovrstnem sodelovanju,je MM2 preklopil z nem{kega na slovenskijezik«.Skupina zvestih poslu{alcev z Dunaja nam jenapisala pismo, ki ga je objavil tudi Ve~er. Ukinitevtujejezi~nega programa sprejemajo z velikimob`alovanjem, a obljubljajo, da bodo zaradizelo dobre glasbene ponudbe {e vedno poslu{ali''slovenski'' MM2, a ne tako pogosto:»Ker pogre{amo {armantno nem{ko moderacijoHelene Erjavec, Tatjane Dolanc in AndrejaSmodi{a, vam ne bomo prisluhnili tolikokratkot doslej.«Kljub ''ugasnitvi'' je MM2 `ivel. Na razli~ne na-~ine smo ohranjali ime in poslanstvo. Pri~akujo~in upajo~ … Tudi na tak{ne na~ine: 29. januarjaje bil MM2 soorganizator lepotnega izboraza mis [tajerske.V prizadevanjih za o`ivitev MM2 nas spet podprejov slovenski manj{ini na Koro{kem. 6.maja 1988 Zveza slovenskih organizacij v Celovcupredlaga razvojni koncept MM2. Pogovoriste~ejo.Ponoven vzletMonopol ORF v Avstriji je formalno razpadel.Z zdru`enjem ~asopisnih hi{ se je sporazumel oustanavljanju zasebnih radijskih postaj, s tempa je prenehala obstajati ''kvarna'' vloga MM2.Maribor in Ljubljana sta zmogla {e eno pogumnoodlo~itev – junija gremo spet v eter s celovitimtujejezi~nim programom!!!A 1. junija, kot je bilo napovedano, 24-urniMM2 {e ni startal. »Mencanje z MM2«, pi{e 9.junija Ve~er in dodaja, da je v radijski hi{i podPekrsko gorco vse pripravljeno, da bi se oglasilimoderatorji. Zasnovo ''novega'' MM2 je 14.junija potrdil programski svet Radia Maribor:namenjal bo ve~ pozornosti tromeji, ~lanicamzveze Alpe-Jadran, rojakom na drugi stranimeje in turisti~nim informacijam. Tiskovni svetpri RK SZDL v Ljubljani se je 16. junija s temstrinjal. Predvideni za~etek oddajanja je 1. julij.Pa spet ni~! Ve~er 2. julija napove pogovorevodstev RTV in ORF. [lo je za dogovor o reklamah,ki so avstrijsko stran vseskozi motile.Sklenjen je bil nekak{en kompromis.24-urni MM2 je za~el oddajati 25. julija 1988 ob6.00! Prvi~ 24-ur programa v celoviti lastni produkciji.V prej{njem obdobju so no~ni programprevzemali od koprskega italijanskega programa,zdaj smo mi po{iljali na{ no~ni program nanjihove oddajnike.Ponoven vzpon. Poslu{alci, ki so ga nestrpnopri~akovali, so ga ponovno sprejeli.Mnogo obiskov posameznikov in organiziranihskupin iz Avstrije in doma~ih krajev.V redakciji potrebujemo ve~ sodelavcev, kajtinovi programski zalogaj je zajeten. Na avdicijo

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 787860 let Radia Mariborzadnji teden septembra se je prijavilo okrog 40kandidatov!V septembru potekajo priprave na pogodbo scelov{ko tiskarsko-zalo`ni{ko dru`bo Drava, kijo upravlja slovenska manj{ina. Sledilo je dobrosodelovanje …Jeseni 1988 mo~no naraste zanimanje avstrijskihnaro~nikov reklam; poslu{anost je velika.Februarja 1989 spet silovita reakcija ORF. KleineZeitung 2. februarja 1989 objavi ~lanek z naslovomHladna vojna z Mariborom, »ker MM2od jeseni ’88 oddaja reklame v nem{~ini v {tajerskiprostor!« Ve~er 6. februarja verjetno zadene`ebljico na glavico, ko sklepa po podatkihavstrijske tiskovne agencije APA: ne gre za prihodekod reklam, ki je v primerjavi z ORF-ovimiztr`kom drobi`. Upo{tevati moramo tudi TeleUno in Radio Carinzia, ki pokrivata avstrijskoKoro{ko iz Italije, in temu dodati vdiranje MM2z juga; nedvomno upada poslu{anost programovORF! Celov{ki Slovenski vestnik 7. februarja’89 naslovi ~lanek Medijska vojna: ORFodpovedal koprodukcije z RTV Ljubljana. Zagreb{kiVijesnik isto~asno v ~lanku Zakaj MM2jezi Avstrijce ugotavlja, da je mariborski MM2 vprimerjavi z Ö3 v etru pravi David, vendar ga jesposobnost in spretnost tistih, ki ga vodijo,privzdignila v konkurenta po evropskih merilih.To najbolje dokazuje veliko {tevilo poslu-{alcev na obeh straneh meje.Leto 1990 je bilo kljub vsemu relativno stabilno.V Mariboru se je oglasil Mariborski radio{tudent, katerega ustanovitev smo v obeh uredni{tvihRadia Maribor podpirali. Mislim, da somladi poslu{alci z u`itkom poslu{ali oba, MM2in MAR[.1. aprila 1991 se je prisilno kon~ala razmeromavelika programska, kadrovska in finan~na samostojnostRadia Maribor in drugih TOZD vRTV. S formalnim preoblikovanjem v organizacijskeenote smo imeli tako reko~ zvezane roke.To se je pri MM2 {e kako poznalo, saj smo moraliposlej za vse odlo~itve dobiti odobritev vLjubljani.V okviru RTV Slovenija nam ni uspelo zagotovitisi tako izra`ene in potrjene nacionalne programskefunkcije, kot smo jo imeli dotlej. Prizagrenjenih {alah smo mnogokrat ''zlorabili''Partlji~evo ''podru`nico Radia Center''. Pa {eKrem`arja smo imeli …Programska shema v letu 1991: ob 5.00 Glasbenaskrinja, 6.00 Elektronska ko~ija, od 7.00 do19.00 moderiran program. Vsako uro smo obpol pripravljali poro~ila v nem{~ini, ob 9.30,11.30, 13.30, 15.30 in 17.30 tudi v angle{~ini infranco{~ini. Vsako uro ob tri ~etrt smo pripravljaliprometna poro~ila, sicer pa smo aktualneinformacije o prometu objavljali takoj, tudi vangle{~ini in franco{~ini. Ob glasbi, ki je bilavseskozi razpoznavni znak MM2, smo pripravljaliprogramske pasove: 7.00 Guten Morgen,8.05 borzno poro~ilo, 10.15 European Guide vangle{~ini, 11.15 European Guide v franco{~ini,11.45, 15.40 in 20.00 Hit Corner, 12.00 Aktuell(aktualno na tej in drugi strani meje, `ivaogla{anja …), 14.00 Glasbeni vrtiljak, 15.00Black Box (ponedeljek, sreda, petek) oziromaClassical Dance (torek, ~etrtek), 15.35 D. J. RabbitShow (petek, sobota), 16.00 Povabilo nakavo, 17.00 To so bili dnevi, 18.00 Musik Magazin(ob petkih), 19.00 Lovely Music, 19.30Happy Pop, 20.00 vklju~itev v oddajno mre`oRadia Koper, Dance Floor (ob torkih), StraightAmerican (ob petkih), 21.00 To so bili ~asi –Tanzpartty (ob sobotah), 22.00 SpezialitetenMM2, 23.00 poro~ila v tujih jezikih (RaLJ),23.55 Informacije v italijanskem jeziku iz Kopra,00.00 do 5.00 No~ni program MM2. Ob sobotahin nedeljah podoben program, brez poro-~il v franco{~ini.V 1991 ukinitev francoskih poro~il. V {estih letihso se v njih zvrstili Helene Erjavec, BratislavaTrajkovi}, Andrej Smodi{, Gabriel MezangNkodo, Nouredine Maouda in Cirila Toplak.Osamosvojitev Slovenije. Vojna za Slovenijo,Kosovo, BiH, Hrva{ka. Zaradi avtenti~ne informacijeposlu{anost med tujimi poslu{alci nara{~a.Telefonskih, pisnih in osebnih stikov jevedno ve~. MM2 razbija mit, da je Maribor poru{en,da je v Sloveniji vojno stanje … Mnogoinformacijskih navez s tujimi radijskimi postajamiin poro~anja zanje. Redakcija MM2 postanepostojanka mnogih tujih dopisnikov (vsi sobili presene~eni nad sodobno tehnologijo innjenim obvladovanjem pri nas), tehniki v novemRTV centru pa njihova ''tehni~na baza''.Mnogi so se {e vrsto let ogla{ali na razli~ne na-~ine, tudi osebno. Vodstvo Radia Maribor inMM2 je bilo v znak dobrih stikov povabljeno nasede` RTL v ZRN in Luksemburgu. Ugotovilismo, da ne zaostajamo.1992 `elje po ekonomski {iritvi in programskikoprodukciji. Poln vdih samostojnosti in vonj pokapitalu kot najve~ji vrednoti. Tranzicijska prizadevanjase razmahnejo tudi v medije. Velikaprogramsko-tehni~na in finan~na zavzetost direktorjaLea Krem`arja in njegovega pomo~nikaTonija Kresala; mesto urednika Radia MM2prevzame Peter Habjani~. Podpis pogodbe z RadiemCD International. Finan~na vez z Avstrijo –Franci [mid s svojo gra{ko agencijo MM2 – oddaekskluzivne pravice tr`enja. Tr`ni program RadiaCD s {efi na Dunaju, a s programsko produkcijoin oddajnikom v Bratislavi, ki je ''pokrival''Dunaj in velik del Avstrije in Mad`arske, prevzameglavnino programa MM2, ki mu je prej ''hodilv zelje'' predvsem na [tajerskem. Uredni{kivpliv Radia CD na program zraste. V decembru1992 se MM2 preimenuje v RMI.V letu 1993 nastopi novo vodstvo. Direktorica

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 7960 let Radia Maribor 79Sodelovanje RMI in Radia HessenIvanka Mulec Ploj in urednicaRMI, magistrica MajaKirar, ~lanica ekipe `e vpionirskih za~etkih MM2,na~rtujeta z veliko zagnanostjos {irokim navezovanjemmednarodnih stikov,s kakovostnim programomizobra`evanja kadrov in sposlovnimi stiki s programskimipartnerji in agencijami,ki bi tr`ile program, utrditivlogo RMI na obmo~jusli{nosti in v {ir{em mednarodnemprostoru. Hitropa se je izkazalo, da sopredvsem pogodbeni partnerjiza tr`enje gledali vprvi vrsti na svoje hitre tr`nekoristi, mnoge na~rte paje skazila tudi ''pluralizacija etra'' v Avstriji.Sredi junija 1993 prekinitev pogodbe z RadiemCD Drehscheibe. Programski vpliv avstrijskegakomercialnega radijskega lobija je upadel. V za-~etku oktobra spet nov zagon programsko ponovnopovsem samostojnega RMI.Od poletja ’93 naprej udarni glasbeni ve~erimed 19.30 oziroma 20.00 in 24.00 – Spezialiteten.Ob ponedeljkih Musikmagazin in Spezialiteten,ob torkih Glasba 60. let, Love Corner inStraight American, ob sredah Evergreens, MarlboroHit Parade, Black Box, ob ~etrtkih TimeOut, Special Music, Special Sound, ob petkihRMI Hit Count Down in Blues and Soul, ob sobotahGlasba 70. let, Love Corner in SaturdayNight Fever ter ob nedeljah RMI Classic inAmerican Top with Shadoe Stevens.6. aprila 1993 v Gradcu in 19. julija 1993 v Mariboruse predstavniki ORF in RTV iz centralter Gradca in Maribora pogovarjajo o mo`nostisodelovanja med ''sestrskima in sosednjima''RTV-jema. Avstrijci so predlagali, da bi ORFprek na{ega oddajnika na Pohorju posredovalprogram Blue Danube. 2–4 ure programa bi pripravljaliv Mariboru, iztr`ek od EPP bi si delili.Tega RTV zaradi zakonskih zadr`kov ni mogelsprejeti. Nato je bilo ponujeno sodelovanju nana~in, da bi ORF prispeval 49 % programa iz[tajerske, Koro{ke, Gradi{~anske in z Dunaja,ostalo mi. Pa ni pri{lo niti do konkretnej{ih pogovorov…25. oktobra 1993 podpisana pogodba z gra{kimmedijskim podjetjem Forum Medio, ki je bila vbistvu upo{tevana `e od 1. oktobra 1993. Obetavnapogodba in sodelovanje. Velik promocijskizagon. A se je kasneje skazilo in nazadnjepotonilo v razburkanih razmerah novonastalezasebne radijske konkurence v Avstriji in Sloveniji.RMI se ves ~as odpira v {ir{i prostor in navezujestike. V letu 1994 je vzpostavljenodobro sodelovanjes tujimi radijskimi postajami:ARD – HessischerRundfunk, {vicarsko SRI,britansko BBC, dobre zvezepa so bile vzpostavljenetudi z EBU. Sodelovanje zRTV Hessen se 19. junijamanifestira s prireditvijo vMarburgu. Po uspelem inodmevnem mednarodnemsre~anju ste~ejo priprave zapodobno prireditev v Mariboru,ki naj bi bila 3. septembra1994 z naslovomMaribor-Hessen, a do nje nepride.V maju 1995, po 10 letihoddajanja, prva konkurenca– Radio City. ''Slovenski MM2'' smo ga ozna~ilipoznavalci zasnove znamenitega Radia MM2;pri njem se pojavi nekaj imen, ki so ustvarili invzdr`evali glasbeno podobo na{ega programa(med njimi lastnik Radia City, na{ dolgoletniglasbeni sodelavec Mi{o Hölbl, tehnik, moderator,glasbeni sodelavec Sa{o Papp, tehnik inglasbeni sodelavec Sandi Kri`ani~, Ivo Kores,Du{ica ^ebular, Andrej Okre{a – kratko sodelavecpri RMI in v programu Radio Maribor).22. septembra ’95 se je oglasil Radio AntenneSteiermark in pri njem kot moderatorji tudi na-{i biv{i sodelavci iz Avstrije (Sabine in HermannTassold), nekatere pa je medse sprejeltretji program ORF – Ö3 (Gisi Hafner, Bernd Sebor,Aleksander Zeisberger …).Radio, ki naj bi se samofinanciral s ''pa{o'' naavstrijskem [tajerskem, mora najti novo pot.Ena se je vseskozi nakazovala v promociji Slovenijein njenega gospodarstva. Maja Kirar tako4. julija 1995 pi{e vodstvu RTV, da je bila naravnanostRMI v program nacionalnega pomenapogoj za obstanek v RTV. Promocija Slovenijepa ne sme biti breme zgolj RMI-ja. Nekaj nelogi~nostiv stro{kovniku! Oddajnik na Pohorjubremeni stro{kovno mesto RMI. Sre~a, da je zaradisodnega spora odlo`en start zasebnih radijskihpostaj v Avstriji.5. oktobra 1995 je urednica objavila predlog zaprojekt radijskega programa za obve{~anje tujejavnosti, torej {ir{e izra`enega enega od temeljnihsegmentov prej{njega MM2 oziroma obstoje~egaRMI. Program – `e takrat je bil eden odpredlogov, naj se imenuje Radio Slovenia International– bi lahko olaj{al in pospe{il vstopanjeSlovenije v Evropo. Predlog je sicer nekolikoprehiteval razmere in ~as, a je bil zelo dober inrealen, kajti od leta 1993 se je nekdanji komercialniMM2 oz. RMI postopoma spreminjal vprogram za promocijo Slovenije. Prav zaradi

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 808060 let Radia Maribortak{ne preusmeritve je bil tudi potrjen kot programnacionalnega pomena in je ostal v sklopuRTV Slovenija.Vendar je bila zamisel, ki je hkrati pri~akovaladodelitev frekvence, ki bi pokrivala Ljubljanoin okolico, kot smo `e rekli, za tiste razmere,predvsem za ljubljansko razumevanje okoli{-~in, prehitra.Prihodki na RMI upadajo, potrebni so var~evalniukrepi.Gra{ko podjetje Forum Media, po pogodbi edinopristojno za avstrijsko tr`i{~e, na jesen svojodejavnost zmanj{a na nerazumljivo raven inzablokira prilive iz sosednje dr`ave. Sum, dadela v spregi z avstrijskimi konkuren~nimi mediji,je vse mo~nej{i …15. decembra 1995 prevzame mesto vodje mariborskegaregionalnega centra Ivo [trakl. RMI, I.program Radia Maribor in televizijski del organizacijskoza`ivijo v simbiozi pod skupno strehoRegionalnega centra RTV Maribor v za~etkuleta 1996. Nadaljuje se utrjevanje polo`aja inhkrati postopno utrjevanje vloge slovenskeganacionalnega programa za tujo javnost. Oba radijskaprograma se soo~ata z vedno ve~ konkurence,RMI finan~no slabi. Vodstvo radikalnoukrepa.20. januar 1996 prinese 12-urno skraj{anje prej24-urnega programa in prepolovi programskoshemo.Programska shema v juliju 1995: 7.00 GoodMorning, 7.15 Kalendarium, 7.25 Sport Telegramm,7.40 Wetter in Europa, 7.50 in 8.50,12.50 in 13.50 ter 17.50 in 18.50 Power Play(najbolj sve`e in vro~e iz svetovne glasbene produkcije),9.15 pregled prireditev v nem{~ini,9.50 SNRU, 10.05 Come Together (glasbene `elje),11.05 Evergreens and Super Hits, 13.00Good Times, 14.15 pregled prireditev v angle{-~ini, 14.35 Unterwegs in Slowenien, 15.00 do16.00 izbor glasbenih hitov, 16.00 WorkshopMusic, 16.10 Rennbahn Express, 17.00 RushHour, 17.07 SNRU, 17.15 pregled prireditev vnem{~ini, 18.55 Sport Telegramm. Vsako polnouro poro~ila v nem{~ini, 9.30, 11.30, 12.3014.30 in 15.30 poro~ila v angle{~ini, vsako uroob tri ~etrt cestno poro~ilo in aktualne informacijetakoj ob prejemu. Od 19.00 do 6.00 preklopna program Radia Slovenija. Vsako sredo od18.00 do 19.00 RMI Top 10, vsako soboto od15.00 do 19.00 Rick Dee´s. Sobotni in nedeljskiprogram se ne razlikujeta bistveno od programamed tednom, se le prilagajata. Ob nedeljahob 16.00 Newsreel – tednik v angle{~ini, ob17.oo pa Wochenschau – tednik v nem{~ini.No~ni program, ki so ga prena{ali tudi koprskioddajniki, je bil ukinjen! Med poslu{alci nezadovoljstvo,v ekipi resignacija.V februarju 1996 se poslovi urednica Maja Kirar,program prevzamem Edvard Puk{i~, prej{-nji dolgoletni urednik.22. aprila 1996 smo po sestanku v Kopru vodjaRC RTV Koper/Capodistria Dragomir Mikeli},vodja RC RTV Maribor Ivo [trakl, direktor radijskihin televizijskih programov za italijanskonarodno skupnost Antonio Rocco, odgovorniurednik programov Radia Maribor Sre~ko Trglecin urednik programa Radio Maribor InternationalEdvard Puk{i~ naslovili zajetno dokumentiranopismo na generalnega direktorjaRTV Slovenija @arka Petana in direktorja radijskihprogramov RTV Slovenija Andreja Rota. Vnjem smo poudarili programski in poslovni interesobeh regionalnih centrov, zanemarljiv finan~niu~inek skraj{anja RMI in veliko {kodo,ki jo je neenotna programska in jezikovna podobapovzro~ila programu in s tem obema centroma.Predlagali smo ponovno uvedbo 24-urnegaprograma, tako da bi 12 no~nih ur pripravljaliv obliki ''glasbene konzerve'' z identifikacijskimiznaki RTV Slovenija in obeh vklju~enihprogramov. To bi nam omogo~il ra~unalni{kisistem vodenja programa, ki smo ga uvedliprvi v sistemu RTV Slovenija.To se je zgodilo 15. junija 1996.Ko smo vodstvo Radia Maribor in midva zurednico Glasbenega programa Radia Maribor –v njegov okvir je sodila tudi glasba na MM2 –potovali v Maribor, smo vso pot mleli ''novoshemo''. Krem`ar, Kresal in Krajnc so se dogovorilio vseh tehni~nih podrobnostih, midva zUr{ko ^op pa sva se po prihodu v Ilichovo vrglana delo: Ur{ka v fonoteki med CD-ji, plo{~amiin trakovi, jaz pa v redakciji. Sklep je biluresni~en.Pred tem smo 13. maja uvedli oddajo Voice ofSlovenia – ob 13.15, namenjeno turisti~ni inkulturni promociji Slovenije v angle{kem jeziku.Ob 13.30 pa so bila uvedena poro~ila v slovenskemjeziku, ki so jih v programu RMI bralinapovedovalci slovenskega programa RadiaMaribor.Eden starih radijskih ma~kov v Ljubljani jepred desetletji dejal: »Poro~ila, vreme in glasba,to je radio!« Resnica v enem stavku. Receptza uspe{nost v ''zlatih'' in drugih ~asih radijskeverige z imeni MM2, RMI, STR in tudi RSi. A zmnogimi sodelavci z izrednim posluhom za''pravo'' glasbo; brez njih ta radio razli~nihimen ne bi bil to, kar je bil in je – pojem!Glasba, dobra, izvrstna glasba! V za~etku MM2skrbijo zanjo Tone Stupan, Milan Latin - Muso,Alfi Nipi~, prvi moderator Johannes Wieser.Pridru`ijo se Zdenka Majeri~, Aleksandra Kukovi~,za kratko Stojan Auer. Moderatorji iz Avstrijeprina{ajo s seboj ''sve`e pe~ene'' plo{~e,za ''tr{i'' rock poskrbita Michael Hendler inBernd Kaufitsch. Veliko plo{~ dobivamo po pogodbiod gra{ke glasbene hi{e Melodie. Tudidoma~i moderatorji pripravljajo glasbene od-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 8160 let Radia Maribor 81Helene Erjavec in jazzovskalegenda Carlos Santanadaje, izvrstno sodelujetaJanez ^ebuljin Helene Erjavec.V programprihajajo imenitnigostje. Oddaje pripravljajo{tevilnizunanji sodelavci:Matja` Kek, Mi{oHölbl, David Ore-{i~, Sandi Kri`ani~,Robert Zaj-{ek, Borut [tok,Milan Ga~ar, MarjanKokol, Ale{Vajngerl, Teo Pajnik, Branko Kosi, Mitja Mithans,Iztok Novak, Grega [ef, Martin Brada~ …Ustvarijo nepozaben fenomen MM2-jevskeglasbe!Velik interes za sodelovanje in za formiranje regijsko-mednarodnegaradijskega programa, kibi spet imel ime MM2, poka`e mariborskamestna ob~ina, tudi v imenu okoli{kih ob~in inv navezi z EU Consulting Maribor d. o. o.6. junija 1996 se sestanemo Andrej Rot, direktorradijskih programov RTV Slovenija, Sre~koTrglec, odgovorni urednik programov RadiaMaribor, dr. Alojz Kri`man, `upan mestne ob-~ine Maribor, Bojan Pe~e, pod`upan mestne ob-~ine Maribor, Igor Pe~e, direktor podjetja EUConsulting d. o. o. in Edvard Puk{i~, urednikprograma RMI. Vsi izrazimo interes za sodelovanjepri oblikovanju, produkciji in tr`enjuprograma. Ob~ine v SV Sloveniji `elijo program,ki bi povezoval obmejno podro~je namednarodni in medregionalni ravni. Zavzamemose za tak{en program, ki bi se pribli`al poslu{alcemkot prej MM2. Pogodba je bila podpisana12. julija 1996. Sodelovanje z EU Consultingompa je kratkega diha. Ves ~as te`ave zgra{kim podjetjem Forum Media, ki nas je terjalo.Zaradi ponovnega sodelovanja s Francijem[midom do poletja 1998 obudimo spomin napretekle vrhunce Radia MM2 z novim imenomprograma RMI-MM2.RMI tudi v Ljubljani!19. februarja 1999, v petek, smo za~eli oddajatitudi prek oddajnika na Ljubljanskem gradu, nafrekvenci 105,2 MHz, ki smo jo dobili skupaj zljubljanskim Radiem Antena I. Ker smo pri~akovalihitro dodelitev samostojne frekvence za24-urno pokrivanje Ljubljane z okolico, smo sez Anteno sporazumeli za ~asovno razdelitev:od 6.00 do 21.00 je oddajala Antena, od 21.00do 6.00 pa RMI. Na{ no~ni program je z izrednodobrim glasbenim izborom hitro pridobilposlu{alce v Ljubljani. Ob 21.00 je bila na sporeduoddaja Dobrodo{li, v nem{~ini in angle{-~ini, nato do 23.00posebne glasbeneoddaje na{ih izvrstnihglasbenihsodelavcev, ki soposkrbeli, da jena{ program `epred 24-urnim oddajanjemv Ljubljanipritegnilmlade in glasbenesladokusce. Od23.00 do 6.00 jebil no~ni programz bolj komercialnimizborom glasbe. Ob 23.00 smo pripravljaliporo~ila v nem{~ini, opolno~i pa so koprski kolegi– ve~erno-no~ni program smo {e vedno posredovalitudi v koprsko oddajno mre`o – pripravljalioddajo v italijan{~ini. Kasneje smopripravljali informativne oddaje tudi ob 5.00zjutraj.Kmalu so nam dodelili povsem samostojnofrekvenco 102,8 MHz – oddajnik na [ancah(ista valovna dol`ina kot na mati~nem oddajnikuna Pohorju), kasneje pa so na{ program iztehni~nih razlogov preusmerili na frekvenco102,4 MHz.RMI se je nato do oktobra 1999 utrjeval z vednove~jo koli~ino slovenskih politi~nih in turisti~nihinformacij. V oktobru 1999 se zaradi dogovorovo preoblikovanju v Slovenski turisti~niradio (ve~ v naslednjem poglavju!) ekipa pripravljain `e pelje program v nove vode. Uvedlismo ve~ programa v sloven{~ini in okrepilipoliti~no- in turisti~noinformativne oddaje vnem{~ini in angle{~ini. Raz{irjena ekipa, ki jeiz oktobra v november ''prelila'' RMI v STR:Lidija ^u~ko, Heather Pirjevec, Darja ^u~ko,Suzana Pergar [~avni~ar, Vito Cerjak, KsenijaSamard`ija, Daniela Pintari~, Sandra Travnikar,Irena Kodri~, Sebastjan Matul, Milena Gorjup,Eva Stavbar, Maja Razbor{ek, Zlatka Lampret,Natalija Sinkovi~, Andreja Ilja{, Jana Jegli~,Matej Koro{ec, Cameron Bobro, Ida Ba{,kasneje vodja moderatorskega tima, TatjanaDolanc, vodja redakcije, Smilja Baranja, kasnejepomo~nica urednika.Februarja 2000 se vpi{ejo med sodelavce BrankaBezjak, lektorica Vesna Gergolet in Uro{Mlakar. Maja prideta Fedja Juvan in Nata{a Korenjak,novembra pa Andrej Hofer in MatejaKrajnc. Decembra se STR-u pridru`ijo Dolores@enko, Theo Bosti~, ''ljubljanski kolesar'' AleksanderJakopi~, Michael Manske, Matej [trafelain Boris Jau{ovec. Ve~ je ob~asnih sodelavcev.V dogovoru z vodstvom Radia Slovenija sose v program vklju~evali dopisniki Radia Slovenijaiz slovenskih regij. Vklju~no z urednikomprograma Edvardom Puk{i~em so v programu

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 828260 let Radia MariborSTR le trije redno zaposleni. V tem zagnanemin ustvarjalnem timu pa je seveda ves ~as tudiodgovorni urednik programov Radia MariborSre~ko Trglec.Ta ekipa je vse do julija 2001 oblikovala programSlovenskega turisti~nega radia. Takrat seje program prelil v Radio Slovenia Internationalpod vodstvom Sre~ka Trgleca. Na mestu odgovornegaurednika ga je namre~ zamenjala PolonaPivec.Edvard Puk{i~,urednik oddaj Radia Maribor,neko~ urednik programovRadio MM2, RMI in STRSlovenski turisti~ni radioje nastal s pomo~jo dr`aveTujejezi~ni programi, kakor koli so se imenovali,so bili vedno hvale`na tema zanajrazli~nej{a usklajevanja, dogovarjanjain {e kaj. V vseh oblikah so nam bili takoustvarjalcem kot poslu{alcem vedno pri srcu,hkrati pa so mnogokrat povzro~ali tudi te`ave,zaradi katerih nismo mogli spati. Vseskozi je naRTV Slovenija veljal dogovor, da se mora program,~e ho~e obstajati v Mariboru, pokrivati zlastnimi prihodki. Bila so obdobja, ko je bilotega denarja veliko. Takrat smo si lahko privo{-~ili tudi nekatere investicije, ki pa prav takoniso bile vsem pogodu. Ko se je iz marketin{kihsredstev nateklo manj denarja, kot smo na~rtovali,pa so `e zasvetile opozorilne lu~i. Nadprogramom je iz meseca v mesec visela usoda,da bo ukinjen. Seveda nikoli ni bilo junaka, kibi ukinitev predlagal in zahteval, ampak so ~akali,da bomo zaradi te`kega finan~nega polo-`aja ta korak napravili sami. K sre~i smo bilidovolj trmasti in smo vedno znova iskali re{itve.Sredi devetdesetih let je bilo te`ko pripravljatiprogram, ki bi opravljal svoje nacionalnoposlanstvo na podro~ju informiranja tuje javnosti,kot je bil zami{ljen, in bi bil hkrati komercialnouspe{en. V Sloveniji so namre~ v tem ~asuradijske postaje rastle kot gobe po de`ju.Spomnim se, da so nam pred nekaj leti na enemizmed EBU-jevih seminarjev razlagali, kako velikoje v nekaterih dr`avah radijskih postaj. Zaprimer je nekdo navedel Portugalsko in njenoglavno mesto Lizbono, ki naj bi konec 80. letprej{njega stoletja imelo menda 20 radijskihpostaj. Toliko jih je bilo nekaj let kasneje sli-{nih tudi v Mariboru in okolici. Zanimivo je, daje najve~ novih radijskih programov, in to {edanes zelo mo~nih, nastalo ravno na obmo~juseverovzhodne Slovenije, ki je gospodarskonaj{ibkej{a.Mnogi programi so bili zelo podobni na{emu.Pripravljali so jih {tevilni, ki so si prve izku{njenabirali ravno pri nas. Dejstvo, da so oddajalipodobne vsebine na podoben na~in in s podobnoglasbeno podlago v slovenskem jeziku, govorisamo po sebi o tem, da so pri slovenskihposlu{alcih naleteli na ve~jo pozornost.Tudi v Avstriji se je v tem ~asu sprostil radijskitrg. Dr`avna ORF, ki se je v preteklih letih neverjetnoveliko ukvarjala s programom, ki jeprihajal z oddajnika na Pohorju, in ga sku{alaenkrat z gro`njami, drugi~ spet s sodelovanjemna neki na~in uti{ati, se je morala prilagoditinovim razmeram. Hitro je za~ela posodabljatisvoj tretji, zabavni radijski program. Kajti tudi vsosednji dr`avi so nastajali novi programi inpostajali vse bolj konkuren~ni. Seveda pa netako kot pri nas, kjer je lahko skoraj vsak, ki jeto `elel, ustanovil svoj radio. Kljub temu je najprejv Gradcu in kasneje {e drugod na [tajerskemnastalo nekaj programov, ki so predstavljaliresno konkurenco RMI-ju.Spet smo bili prisiljeni razmi{ljati, kako ohranjatiprogram in zagotavljati njegovo financiranje.V slovenski vladi, ki je bila izvoljena po parlamentarnihvolitvah leta 1997, so bili kar trijeministri s {tajerskega konca – dr. Bo`o Grafenauerin mag. Anton Bergauer iz Frama in Janko

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 8360 let Radia Maribor83Razgor{ek iz Maribora. Slednji je bil zadol`enza turizem in drobno gospodarstvo. Kot je obljubljal,je sede` svojega ministrstva prenesel vMaribor, najprej na Trg svobode, kasneje pa vza nekatere sporno vilo v Trubarjevi.Ker smo pri na{ih tujejezi~nih programih vseskozipoudarjali njihovo funkcijo obve{~anjatuje javnosti in promoviranja Slovenije kot zanimiveturisti~ne destinacije, smo si obetali, dabi lahko bilo to ministrstvo zainteresirano zasodelovanje z nami.Na prvo sre~anje z ministrom sva se odpravilas takratnim urednikom RMI-ja Edvardom Puk-{i~em. Bila sva presene~ena, kako li~ne prostoreso si v tako kratkem ~asu uredili nad znamenitoVinagovo kletjo. Takratni vodja ministrovegakabineta Sre~ko Vilar, s katerim se poznava{e iz {tudijskih ~asov, me je opozoril, da jeminister Razgor{ek trd pogajalec, predvsem pada kot biv{i podjetnik zna skrbno ravnati z denarjem.To ponavadi ni ravno odlika dr`avnihfunkcionarjev in uradnikov.Minister je `e poznal na{o zgodbo vse od znamenitegaMM2 naprej. Prisluhnil je na{im na-~rtom, ~eprav sem `e takrat vedel, da so mutudi nekatere komercialne radijske postaje ponudilekoncept posebnega turisti~nega radijskegaprograma, za katerega se je o~itno `eogrel.Seveda v prvem pogovoru nisva iztr`ila ni~esar.»^e sta pri{la po denar, vama lahko dam 10jurjev iz svojega `epa,« naju je potola`il ministerRazgor{ek, »o vsem ostalem pa se bomo odlo~alina podlagi javnega razpisa.«Z Edijem sva bila kar precej pobita, podobnotudi vodja regionalnega RTV centra Cvetka @irovnik,ki je bila vedno in je {e danes zelo naklonjenatemu programu, hkrati pa je bila podnenehnim pritiskom, kajti na kolegijih so zahtevalisamo pozitivne {tevilke. Leto 1998 smo{e nekako prebredli, vendar smo mrzli~no iskalire{itev, da bi lahko `e uveljavljeni programohranili in razvijali. Cvetka @irovnik je velikokratzastavila svoj vpliv in dala zagotovila, dabomo zmogli in da bomo zadostili osnovni zahtevi,da se program sam pokriva. Zanimivo,kako je bil za Maribor pomemben vsak milijon-~ek, medtem ko so se izgube celotnega zavodav tem ~asu ob~asno dvigale v astronomske vi{ine.Jeseni leta 1998 je ministrstvo za malo gospodarstvoin turizem objavilo javni razpis z naslovom:Priprava in oddajanje radijskega programain internet strani s turisti~no vsebino z namenompromocije turizma – projekt ''turisti~niradio''.Za prijavo na razpis smo navdu{ili generalnegadirektorja Janeza ^ade`a, direktor radijskihprogramov Andrej Rot pa je za sodelovanje priprijavi in ostalih aktivnostih pooblastil svojegapomo~nika Bla`a Lavri~a. Razpis je bil tak{en,da RTV sam, brez partnerjev, na njem ne bi mogeluspeti. Zato smo se dogovorili za prijavo inskupen nastop {e z Radiem Jesenice, Dolenjskimradiem iz Novega mesta in Radiem Antena,s katerim smo si delili frekvenco v Ljubljani.Na razpis pa so se prijavili {e: [ep’t VideoprodukcijaAnja Ilc s. p., Radio Triglav – Jeseniced. o. o., FM – NET d. o. o. in Slovenski turisti~niRadio d. o. o., kar ka`e, da je nekdo `eustanovil podjetje, ki naj bi opravljalo programskenaloge iz objavljenega razpisa.Razpis je bil kljub temu neuspe{en. O~itno sospoznali, da komercialne radijske postaje, ki soprav tako konkurirale na razpisu, tako zahtevnegaprojekta niso sposobne izpeljati. Na ministrstvurazpisa niso `eleli ponavljati, ampak sona{li mo`nost, da bi se z Javnim zavodom RTVSlovenija neposredno dogovorili o pripravljanjuin oddajanju turisti~nega programa. Po dolgihin napornih pogovorih in usklajevanjih, ki svajih v glavnem vodila s Cvetko @irovnik, je bilapogodba pripravljena za podpis. Manjkala stasamo {e podpisa generalnega direktorja RTVSlovenija Janeza ^ade`a in ministra za drobnogospodarstvo in turizem Janka Razgor{ka.V diplomatskem klubu hotela Habakuk v Mariboruje bilo 24. novembra 1999 ob 12. uri vsepripravljeno za slovesni podpis pogodbe. Tistojutro pa so se kot `e velikokrat prej in tudi kasnejeza~eli nepredvideni zapleti – generalnidirektor Janez ^ade` je imel neodlo`ljivo obveznost,zato je za podpis pogodbe pooblastildirektorja radijskih programov Andreja Rota,na na{o nesre~o pa je imel tisto jutro tudi onnenadoma pomembnej{e naloge. To nam jesporo~il nekaj ur pred podpisom. Seveda smobili na trnih – za nas je bilo 27 milijonov tolarjev,kolikor je zagotavljala pogodba z ministrstvom,zelo pomembnih. ^e pogodba ne bi bilapodpisana in sredstva zagotovljena, programa vnaslednjem letu ne bi bilo v programsko-poslovnemna~rtu. Tudi tokrat je na sre~o zadevore{ila Cvetka @irovnik, ki je sprejela pooblastilogeneralnega direktorja. Slovesnost v hoteluHabakuk se je lahko za~ela. Imeli pa smo ob~utek,da bi nekateri najraje videli, da denarja nebi bilo in bi program ugasnil sam po sebi.15. decembra leta 1999 je bil denar `e na `irora~unu RTV Slovenija. Obveznosti, ki smo jih spogodbo sprejeli, so bile zelo velike. Programskosmo sicer zmogli, saj smo imeli na programu`e dobro usposobljene sodelavce, ki so pre-`iveli `e veliko sprememb. Tudi za slovenskidel programa, ki se je po novi shemi uvajal, jebilo poskrbljeno – zanj so bili pripravljeni poskrbetisodelavci Radia Maribor. Velik dose`ekpa je bil tudi dogovor z direktorjem radijskihprogramov Andrejem Rotom, da lahko v pripravoprograma vklju~imo tudi sodelavce turisti~-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 848460 let Radia Mariborne redakcije naRadiu Slovenija indopisnike RadiaSlovenija. Kot `eve~krat prej se jetudi tokrat vse zavrtelohitro. Novashema, novi sodelavci,nekolikodruga~na glasbenapodoba – za to jekot vedno poskrbelaUr{ka ^op ssvojo ekipo. Vse jebilo novo tudi zamarketing, za katerega je bila takrat kot vodjacentra odgovorna Cvetka @irovnik. Oddahniliso si tudi Darko Pukl, Polona Sor{ak in PoloncaNovak, saj so pri~akovali, da bodo kon~novedeli, kak{en program in kak{ne mo`nosti zapromocijo pravzaprav ponujajo ogla{evalcem.Nastale so nove ponudbe, nov logotip – zanjsmo si po dogovoru izposodili znamenite ro`ice,ki simbolizirajo Slovenijo in njeno turisti~noponudbo –, novi transparenti in podobno.Hitro smo uredili tudi vse formalnost v zvezi zregistracijo novega programa. 17. decembra1999 smo od ministrstva za kulturo prejeli odlo~boz naslednjo vsebino:»V evidenco javnih glasil se pod zaporedno {tevilko23b, kjer je vpisano glasilo Radio MariborInternational/RMI izdajatelja RadiotelevizijeSlovenija, vpi{ejo naslednje spremembe:• ime javnega glasila: Slovenski turisti~ni radio/STR• zvrst: nacionalni turisti~noinformativni program• ~as oddajanja: 24 ur dnevno• naslov uredni{tva: Ilichova 33 Maribor• jezik, v katerem bo glasilo izhajalo: slovenski,angle{ki, nem{ki, italijanski, mad`arski in hrva{ki.«Programske obveznosti smo zmogli, in to predvsemzaradi mo`nosti, da so sodelovali tudi kolegiiz drugih redakcij.Huj{e so bile druge zahteve: zagotoviti sprejemradijskega signala od [entilja do Kopra in odkaravan{kega predora do Obre`ja. Poleg tega bimorali zagotoviti sli{nost programa v vseh urbanihsredi{~ih inturisti~nih krajih.To pomeni prakti~novso dr`avo.[estdeset odstotkovtega bi moraliuresni~iti `e dokonca leta, ~e biurad za radiodifuzijoizdal ustreznadovoljenja, pa bimorali dose~i celo100-odstotno pokritost.Glede vsebineprograma smo se vpogodbi zavezalipredvsem za turisti~nevsebine,ve~jezi~ni programin pripravospletnih strani.Uredni{ka politikaje morala biti vskladu s standardi,ki veljajo zaJavni zavod RTV Slovenija.V pogodbi smo se obvezali tudi, da bo javni zavodv treh mesecih na vseh obcestnih tablah, kiobve{~ajo o frekvencah nacionalnih programov,dodal {e obvestilo o frekvencah STR. Toni bilo nikoli uresni~eno.Ve~ino programskih zahtev smo izpolnili takoj,za nekatere pa se niti nismo preve~ trudili, kersmo ocenjevali, da bi njihovo uveljavljanje programuin njegovi priljubljenosti med poslu{alcibolj {kodilo kot koristilo. Tu mislim predvsemna zahtevani velik dele` govornega programa inoddajanje v {estih jezikih, saj je bilo `e pri prepletanjutreh dovolj te`av.Pri izpolnjevanju drugih obveznosti smo bilimanj uspe{ni – nekaj po zaslugi premajhne zavzetostiostalih enot na RTV-ju (za program smobili zainteresirani predvsem v Mariboru, ostalimpa je bilo bolj ali manj vseeno), nekaj patudi zaradi po~asnosti dr`avnih institucij. Prvodovoljenje za radijsko frekvenco v Ljubljani, a{e to le za~asno, smo dobili {ele 28. marca2000, nekaj kasneje pa {e frekvence za oddajnikeKr{ko, Mali~ in Blejska Dobrava. Po dogovoruz Radiem Koper smo del Primorske pokrivaliprek njihovega oddajnika na Tinjanu.Dogovarjanje prevzame Slovenskanacionalna turisti~na organizacijaMinistrstvo za drobno gospodarstvo in turizemje za dogovarjanje in sofinanciranje programaza leto 2000 pooblastilo Slovensko nacionalnoturisti~no organizacijo(SNTO).Tam pa so ocenjevali,da RTV Slovenijaprepo~asiuresni~uje svojeobveznosti gledepokrivanja z radijskimsignalom, inzato pogodbe nisohoteli podalj{atiPo podpisu pogodbe: Sre~ko Trglec, Cvetka@irovnik in tedanji minister za drobnogospodarstvo in turizem Janko Razgor{ekNalepka STR

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 8560 let Radia Maribor 85oz. so razmi{ljali celo o mo`nosti, da bi moralimi prejeta sredstva vrniti.Bili smo v za~aranem krogu – SNTO ni hotelapodpisati nove pogodbe, ki bi zagotovila nadaljnjesofinanciranje programa, v OE Oddajnikiin zveze pa niso hoteli naro~iti novih oddajnikov,dokler ne bo pogodba podpisana insredstva na ra~unu.O nastalem polo`aju sem s posebnim dopisom8. marca 2000 obvestil generalnega direktorjaJaneza ^ade`a, v vednost pa pisanje poslal tudidirektorju radijskih programov Andreju Rotu invodji centra Cvetki @irovnik. Za re{itev polo`ajasem direktorju predlagal naslednje ukrepe:»1. TAKOJ (danes) naro~iti in vpla~ati predra-~une za oddajni{ke to~ke (skupno 4), kjer je `edogovorjena mo`nost za pridobitev frekvenc.^e predra~unov ne more pla~ati OE Oddajnikiin zveze, denar naka`emo iz sredstev, ki so namenjenaza materialne stro{ke Radia Maribor,s tem da to upo{tevamo kasneje pri razdelitvidenarja, ki ga bomo prejeli ~ez en mesec.2. OE Oddajniki in zveze mora TAKOJ aktiviratirezervne oddajnike na teh to~kah (eden bozanesljivo na voljo, saj naj bi oprema za novioddajnik na Ljubljanskem gradu kmalu prispelaali pa je `e). Tako bo sedanji oddajnik zanesljivona voljo, prepri~an pa sem, da bo {e kak-{en.3. OE Oddajniki in zveze mora TAKOJ zaprositiza izdajo za~asne frekvence za te oddajni{keto~ke.4. Najkasneje do 1. 7. 2000 je treba najti re{itevza pokrivanje slovenske Obale.^e teh stvari ne bomo uredili v naslednjih dveh,treh dnevih, ne morem prevzeti odgovornostiza primer, ~e pogodba za produkcijo STR ne bopodalj{ana.Opozarjam, da je v leto{njem programsko-poslovnemna~rtu RTV Slovenija planiran prihodeks strani vlade v vi{ini 84 milijonov SIT zaSTR in da je dobr{en del ekonomskopropagandnihprihodkov programov Radia Mariborvezan na ta program.Menim, da je STR na{ skupni projekt in da morajovse enote in posamezniki storiti vse, dabomo izpolnili vse obveznosti, ki smo jih sprejelis to pogodbo. Glede na to, da pripravljamota program `e dva meseca, menim, da moramostoriti vse, da bi ga ohranili in razvijali.Morda bi bilo dobro, da ob podpisu nove pogodbevse posameznike oz. posamezne enote,ki poleg nas sprejemajo dolo~ene pogodbeneobveznosti, seznanite z vsebino pogodbe in nalogami,ki jih imajo.Lep pozdrav, odgovorni urednik programov RadiaMaribor Sre~ko Trglec«Tako se je kon~al dopis.Kmalu zatem so bili predra~uni pla~ani in kupljeniprvi oddajniki.Po dolgih in napornih pogajanjih in ve~kratnihpreverjanjih izvajanja programske zasnove indrugih nalog smo se kon~no le dogovorili za nadaljevanjeprojekta Slovenski turisti~ni Radio.12. maja leta 2000 je bila podpisana nova pogodba.Podpisala sta jo generalni direktor RTVSlovenija Janez ^ade` in v. d. direktorja Slovenskenacionalne turisti~ne organizacije FranciKri`an. Pogodba je vsebovala prakti~no istadolo~ila kot prva z ministrstvom, le da je bila {enekoliko podrobnej{a. Za nadaljevanje projektaje bilo zagotovljenih nadaljnjih 35 milijonov tolarjev.Tudi v letu 2000 smo programske obveznostinekako izpolnjevali. To se je videlo tudipo odzivu poslu{alcev in raziskavah poslu{anosti,nenazadnje pa tudi po prihodkih od ogla-{evanja.Slovenski turisti~ni radio je bil dobro sprejet vstrokovnih krogih. [e najve~ kritik je bilo zapisanihv turisti~ni prilogi Dela, kjer so se pogostospra{evali predvsem o upravi~enosti anga-`iranja prora~unskega denarja za tak{ne projektein nasploh o upravi~enosti ministrstva za turizemin projektov, ki jih je izvajalo.Ve~ina prejetega denarja je bila porabljena za{iritev oddajni{ke mre`e in za povezave. Zapromocijo in program, kar je bilo prav tako zapisanov pogodbi, pa ni bilo denarja pa tudi nevolje pri vodstvu Radia Slovenija, ker se jemnogim zdelo, da tak{nega programa ne potrebujemo.Kljub temu so se aktivnosti nadaljevale in 10.oktobra 2000 je bila podpisana {e tretja pogodba.Tokrat jo je za SNTO podpisala njena novageneralna direktorica Barbara Gun~ar. Ta pogodbaje zagotavljala {e 35 milijonov tolarjev.Polovico so izpla~ali takoj, druge polovice pane, ker so ugotavljali, da ne izpolnjujemo pogodbenihobveznosti, predvsem glede zagotavljanjapokritosti z radijskim signalom. Za vsefrekvence, na katerih smo oddajali, razen za102,8 MHz na Pohorju, smo imeli le za~asnadovoljenja, zaradi spremembe zakonodaje vtem ~asu pa ni bilo prakti~no nobenih razpisov.Po volitvah je konec leta 2000 oblast prevzelanova vlada. Ministrstvo za drobno gospodarstvoin turizem je bilo ukinjeno. Zanimanje zaprojekt STR je uplahnilo. V Slovenski nacionalnituristi~ni organizaciji so se ukvarjali s svojimiproblemi. Takrat so se reorganizirali in preimenovaliv Slovensko turisti~no organizacijo –STO, spet so menjavali vodstvo. [e najve~ je ona{em programu razmi{ljal predsednik upravnegaodbora Maks Bre~ko, ki pa mu tudi ni uspeloprepri~ati kolege, da bi projekt nadaljevali.[koda! Do takrat je bilo vlo`enih `e 79,5 milijonatolarjev prora~unskega denarja. Zadnjidel pla~ila je bil izveden v za~etku leta 2002, koje bil podpisan aneks k zadnji pogodbi. Takratje na teh frekvencah `e dolgo oddajal Radio

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 868660 let Radia MariborSlovenia International. Za RTV Slovenija sta gapodpisala generalni direktor Aleks [takul invodja Regionalnega RTV centra v MariboruCvetka @irovnik, za STO pa generalni direktorBojan Meden. Slovenska turisti~na organizacijaje pla~ala {e polovico preostalega zneska, drugepolovice pa ne, zaradi na{ega neizpolnjevanjapogodbenih obveznosti. Tako je bilo skupno zaprojekt iz prora~unskih sredstev dodeljenih 88milijonov tolarjev.Nastal je Radio Slovenia InternationalV za~etku leta 2001 je bilo jasno, da se projektSTR v tak{ni obliki ne bo ve~ nadaljeval. S prihodomnove odgovorne urednice, Polone Pivec,se je direktor radijskih programov AndrejRot bolj aktivno vklju~il v re{evanje problematiketega programa. Pristal je na to, da lahko vMariboru {e naprej pripravljamo in oddajamotujejezi~ni program, ki pa mora biti ~asovno invsebinsko usklajen s finan~nimi mo`nostmi. Toje pomenilo, da smo imeli na voljo polovicomanj denarja, kot smo ga imeli za STR, postavilpa je tudi rok, do kdaj moramo pripravitioustrezne spremembe – do jeseni. Toda nobenegasmisla ni imelo ~akati tako dolgo. @e ve~kratv zgodovini tega programa smo se morali na hitroodlo~iti in spremeniti celoten program. Vuredni{tvu je nastajala nova shema, ki je predvidela`ivo oddajanje programa od 6. ure zjutrajdo 20. zve~er, ko se je za~el no~ni program. Vmarketingu je nastajal nov logotip, spet s pomo~joDarka Pukla in drugih sodelavcev. In {eime programa! Glede na to, da je bil programsli{en tudi v Ljubljani, na Dolenjskem, Gorenjskemin Primorskem, v na~rtu pa so bile {enove frekvence, in da je bil opredeljen kot nacionalniprogram za informiranje tuje javnosti,smo predlagali ime Radio Slovenia International.Tak{no opredelitev so nam omogo~ala zakonskadolo~ila in statut RTV Slovenija, kjer jemed dejavnostmi javnega zavoda zapisano tudipripravljanje in oddajanje radijskih in televizijskihprogramov za obve{~anje tuje javnosti.Kmalu so stekla tudi vsa formalna opravila,seznanitev sveta RTV, vpis v evidenco glasil priministrstvu za kulturo. Seveda je bilo {e velikodela. Pripraviti je bilo treba ustrezno zvo~nopodobo programa, na hitro so nastajali novi jingli– takrat smo rekli, da so za~asni, pa mnogeuporabljamo {e danes.V studiu 03 smo odprli {ampanjec in nazdravilinovemu programu ''Radio Slovenia International''1. julija 2001 ob {estih zjutraj.Danes radi re~emo, da je program Radio Si sodobnooblikovan radijski program z izbranoslovensko in tujo zabavno glasbo. Glasbene vsebinepredstavljalo skoraj 85 odstotkov celotnegaoddajnega ~asa. V informativnem programuje osrednja pozornost namenjena aktualnemudogajanju doma in po svetu, dobr{en del vsebinje namenjen promociji Slovenije, njenih naravnih,kulturnih in zgodovinskih znamenitost,poslu{alci pa v na{em programu v slovenskem,angle{kem in nem{kem jeziku sli{ijo tudi aktualneservisne informacije o prometu, vremenuter {portnih, turisti~nih in kulturnih prireditvah.Program je namenjen predvsem tujcem, ki `ivijoali delajo pri nas ali pa so tu zgolj na kraj{empotovanju. Prav tako pa tudi tistemu delu predvsemmlaj{e slovenske populacije, ki jim tuji jezikiv sodobni Evropi ne predstavljajo komunikacijskeovire.Program se je iz leta v leto bolj uveljavljal takomed poslu{alci kakor tudi znotraj programskeponudbe slovenskega javnega radia. @e leta2002 smo prevzeli nekatere pomembne programskenaloge za Radio Slovenija. To poletjesmo namre~ med poletnimi po~itnicami prvi~pripravljali prometne in vremenske informacijev angle{kem in nem{kem jeziku. @e naslednjeleto pa smo prevzeli tudi ve~erno informativnooddajo na prvem programu. Tudi s tem postajaprogram, z njim pa celotni Regionalni centerMaribor, vedno ve~ji soustvarjalec nacionalnihprogramov.Seveda ne moremo mimo mednarodnega sodelovanja.Ve~ina evropskih javnih radijskih hi{ima namre~ podobne programe za informiranjetuje javnosti.Tako smo se `e v za~etku leta 2002 na pobudoRadia Austria International pridru`ili skupnemuprojektu Insight Central Europe. Projekt jesofinancirala Evropska komisija, zato je bilo sodelovanjetreba tudi formalizirati. Pogodbo oskupni produkciji je podpisal generalni direktorRTV Slovenija Aleks [takul. Gre za polurnotedensko informativno oddajo, ki jo skupaj pripravljamoavstrijski, mad`arski, poljski, ~e{ki,slova{ki in slovenski program, v angle{kem jeziku.Oddaja je na sporedu {e danes, s to razliko,da je koordinacijo in izvedbo prevzel angle{kioddelek ~e{kega nacionalnega radia vPragi, del potrebnega denarja pa zagotavljajo spomo~jo Vi{egrajske skupnosti dr`av. Dobro jetudi sodelovanje z radijskimi programi BBC,Europe network v Nem~iji in Radio France International,v kratkem pa `elimo navezati {e stikes kolegi na Hrva{kem.Tudi program RSi ~aka do dokon~ne uveljavitve{e veliko dela. Najpomembnej{e je pridobivanjefrekvenc. Veseli smo, da smo po dolgihzapletih prve dni marca 2005 kon~no dobili dovoljenjeza stalno radijsko frekvenco v Ljubljani,konec marca pa {e za Ajdov{~ino in Tolmin.Tako pri urejanju statusa programa znotraj RTVkakor pri pridobivanju frekvenc sta se izjemnoanga`irala vodja Regionalnega RTV centra MariborCvetka @irovnik in odgovorni urednikAnton Petelin{ek pa Matej @unkovi~ in {e mno-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 8760 let Radia Maribor 87Faksimile pisma poslu{alca iz Finskegi drugi. Dobro smo v zadnjem ~asu sodelovalitudi z OE Oddajniki in zveze, posebej z direktorjemMiranom Dolencem in [pelo [trubej izpravne slu`be. Na{ studio, ki je deloval `e odleta 1985, pa je bil v za~etku 2003 v celoti prenovljen.Za vsebino programa so seveda najzaslu`nej{isodelavci, ki `e leta in leta vlagajo veliko trudain znanja v to, da program ohranjamo in razvijamo.Mnogokrat ni bilo lahko, ne samo zato,ker je bila ekipa malo{tevilna, ampak predvsemzato, ker je delo potekalo v negotovosti, kak{nabo usoda programa, kak{na njegova in s temtudi na{a perspektiva. Kljub temu je upanjevedno umiralo zadnje in na{a vztrajnost se jeizpla~ala. Ob 20. obletnici smo prepri~ani, dabomo slavili {e veliko jubilejev.Pri vsakem radijskem programu so najpomembnej{injegovi ustvarjalci, tisti, ki mu vdahnejodu{o, in po katerih jih poznajo poslu{alci, ki izdneva v dan spremljajo program. Mnogi sodelujejopri nastajanju programa `e vrsto let in sosooblikovali in po svoje do`ivljali tudi velikosprememb. Je pa ekipa od za~etka oddajanjaRSi precej stalna. To je pisana dru{~ina ljudi izvseh koncev sveta. Dobro se razumemo in pripravljamodober program. V slovenskem jezikuso najve~ nastopali moderatorji: Sebastijan Matul,Jana Jegli~, v za~etku tudi Nata{a Korenjak,Lidija ^u~ko in ob~asno Tatjana Dolanc. Slednjidve sta enako dobri tudi, ko pripravljataprogram v nem{kem jeziku. Dobr{en del mladostista namre~ pre`iveli v Nem~iji in sta setam tudi {olali. Poleg njiju so tu {e Iris Poto~nik,@iva Kolar, ki, ~e je potrebno, dela tudi vangle{~ini, in IrenaKodri~ Cizerl, ki jepred kratkim postalapomo~nica urednikaprograma, ob tem pa{e vedno opravlja nalogeurednice kulturena Radiu Maribor intako na neki na~in povezujeoba radijskaprograma na{e hi{e.Pred tem je to nalogoopravljala MarjetkaRau{l, ki ima velikozaslug za oblikovanjena{ih spletnih strani,predvsem pa za ustanovitevKluba RSi, kiima iz leta v leto ve~~lanov.V nem{ko redakcijo serada pri{teva tudi KsenijaSamard`ija Matul,~eprav mora ve~ delaopraviti v angle{~ini,kajti pravi, da ji gre nem{~ina bolj gladko z jezika.Tudi ona ima namre~ izku{nje s tem jezikomiz mladosti. V poletnih mesecih pa se namob~asno pridru`i {e Jasmina Holc.V angle{ki redakciji pa je ve~ sodelavcev, ki jimje ta jezik {e bli`e. Heather Pirjevec prihaja izVelike Britanije in ji tudi sloven{~ina ne delave~ preglavic. Nekoliko ve~ jih ima MichaelManske, ki ga je v Slovenijo pripeljala istastvar, namre~ ljubezen, a precej kasneje kotHedo, kot ji radi re~emo po slovensko. ChrisWherry ima najkraj{i sta` bivanja v Sloveniji,zato se najraje oklepa kar svojega maternega jezikaangle{~ine, se`e pa `e po slovenskih pozdravihin kdaj tudi po kak{ni frazi. Ob~asno panam pomaga tudi Helene Erjavec, gospa, ki jebila zraven `e pri programu MM2 in ki ji jeprakti~no vseeno, ali mora delati v angle{kem,nem{kem ali francoskem jeziku. Za nekaj ~asase je poslovila Magdel Krajnc, ki je odpotovalav rodno Ju`no Afriko, obljublja pa, da se nambo vsaj v poletnih mesecih spet pridru`ila. [eJasmina Ferk in spisek sodelavk in sodelavcevv govornem programu je prakti~no zaklju~en.Od za~etka pa sta bili z nami {e Daniela Pinteri~- [abanovi~ in Simona Kenda, vendar sta sekmalu poslovili, ker sta si na{li drugo zaposlitev.Zdaj pa {e najpomembnej{e. Glasba. Te je naprogramu 85 odstotkov in prav dobro glasbenoponudbo nam mnogi zavidajo, to pa je tudieden izmed razlogov za to, da se program RSi vraziskavah poslu{anosti med devetdesetimiprogrami v Sloveniji uvr{~a `e okoli 20. mesta.Glasbeni urednik je Marjan Kokol, ki mu pri izborupomagajo Tin~ekBrada~, Iztok Novak,Ale{ Vajngerl in MilanGa~ar, pred leti pa jimje pomagal {e MitjaMithans. Fantje se nespoznajo samo na glasbo,ampak tudi na tehniko,zato mnogi sodelujejotudi pri tehni~niizvedbi programa. Polegnjih pa velja medtehniki, ki so najboljpovezani s programomRSi, omeniti {e GoranaGlavi~i~a, Toma`a[orlija in Nika [mona,a seveda tudi vse drugetehnike, ki skrbijoza nemoteno odvijanjeprograma, pa so na RSi-juneposredno manjanga`irani.Na koncu smo spet pridenarju. Darko Pukl,

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:09 Page 888860 let Radia Mariborpomo~nik, ki je odgovoren za promocijo inmarketing. Zaradi njegovih izvirnih idej in zagnanostismo se uspe{no predstavili na razli~nihprireditvah v Ljubljani, Roga{ki Slatini, Mariboruin {e kje. Poskrbel je za logotip, s katerimse predstavljamo. Obrazi na{ih sodelavcev sepojavljalo na letakih, ~asopisnih straneh in nateleviziji. Na{i poslu{alci lahko letijo v London,Berlin in Rim ali pa se udele`ijo te~aja jahanjaali padalstva. To so nagrade, ki si jih lahkoprislu`ijo, ~e sodelujejo v na{ih nagradnihigrah.Predvsem pa smo vsi skupaj veseli odziva poslu{alcev.Ti nas velikokrat pohvalijo, v~asihtudi pograjajo. Odzivi pa so iz vseh koncev. Nekaterinas spremljajo prek spletnih strani, navdu{eniradioamaterji od Ukrajine do Finske,Nem~ije in drugih dr`av nas prosijo za potrdilo,da so nas ujeli na svojih radijskih antenah.V dokaz za to nam po{iljajo posnetke in natan-~en opis na{ega programa.Na{e delo so opazili tudi v tujini. Urednikugledne nem{ke specializirane revije Telle satelitAleksander Wiese je Radio Si konec leta 2003v svojem uvodniku razglasil za najbolj{i satelitskiprogram, o na{em programu je leta 2004 vnem{ki reviji Radio Kurier pisal Hendrik Leuke,ve~ zapisov pa je bilo tudi v slovenskih medijih.Razveseljivo je, da so se za program zavzeli tudina{i najzvestej{i poslu{alci. Tako sta se jeseni2003, ko nismo uspeli na nate~aju za dodelitevfrekvence v Ljubljani in je bila nadaljnja usodaRSi-ja negotova, s posebnim pismom podporena ministrstvo za kulturo in na vodstvo RTVSlovenije obrnila tudi takratni veleposlanikZdru`enih dr`av Amerike v Sloveniji JohnyYoung in veleposlanik republike Avstrije FerdinandMayrhofer - Gruenbuehel. Zanimiv paje bil tudi dopis odvetni{ke hi{e Etling - Ernst,ki nas je 4. novembra 2004 v imenu tamkaj{njegakabelskega operaterja zaprosila za dovoljenje,da bi program Radio Slovenia Internationalvklju~ili tudi v njihovo kabelsko omre`je. Sevedasmo jim tak{no soglasje z veseljem posredovali.Upamo lahko, da so burna mladostna leta spremembin negotovosti kon~no za nami in da prihajaprogram RSi po dvajsetih letih delovanja vbolj umirjeno zrelo obdobje, ko se bomo lahkobolj posve~ali njegovi vsebini in nadaljnjemurazvoju.Sre~ko Trglec,urednik programaRadio Slovenia International (RSi)