št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

More documents

Recommendations

Info

410 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 4 0 5 - 4 3 6vodenja prostovoljcev zajema približno 17 srečanj, ki potekajo enošolsko uro in so na sporedu enkrat na dva tedna.Za učinkovit supervizijski proces je potrebno, da le-ta preideštiri faze: pripravljalno, začetno, delovno in zaključno fazo (Žorga,2000b). Pripravljalna faza je obdobje – lahko je to eno samo srečanje,ko supervizor supervizirancem predstavi supervizijo: vsebino,cilje, oblike, uporabljani model, metode, pogoje in način dela tersvojo vlogo, hkrati pa poizve o pričakovanjih supervizirancev. Naosnovi podanih informacij se v tej fazi supervizor in superviziranciodločijo za supervizijo in začnejo z uvodno oz. začetno fazo, kitraja približno prvih pet srečanj. Praviloma se začne z oblikovanjemdelovnega načrta, znotraj katerega se med drugim določijo jasniodnosi med udeleženci, osnovne teme, individualni cilji in strukturasupervizije, opiše metoda dela ter sklene supervizijski dogovorglede poteka srečanj, obveznosti udeležencev, pravila zaupnostiipd. Poleg delovnega načrta v začetni fazi poteka še ustvarjanjevarnega vzdušja in ustreznega supervizijskega odnosa, spodbujanjesupervizirancev k učenju, njihovo motiviranje in postavljanjepred izzive, delo s konkretnim gradivom, ki ga superviziranciprinesejo iz svojih delovnih organizacij (prav tam: 199), končapa se ta faza s prvo vmesno evalvacijo, s katero se ugotovi, ali sopogoji za nadaljevanje supervizije izpolnjeni. Sledi delovna faza,ki je osrednja in najdaljša faza supervizijskega procesa oz. bistvosame supervizije: predelava posameznih primerov iz prakse ter vokviru tega iskanje in prepoznavanje lastnih učnih tem in njihovopovezovanje s poklicnim ravnanjem (prav tam: 200). Supervizijskiproces se sklene z zaključno fazo, ki naj bi ji bili namenjeni dvaali tri zadnja srečanja; v tem obdobju se ne lotevamo novih tem inprimerov, temveč zaokrožamo in končujemo obravnavane teme inprimere (prav tam: 202). Pomemben del zaključne faze je zaključnaevalvacija.Faze procesa usposabljanja in vodenja prostovoljcev niso takonatančno opredeljene in enoznačne, za nameček pa po mojem mnenjupravo zmedo povzroča uporaba enakih izrazov za poimenovanjerazličnih pojavov. Tako se npr. izraz usposabljanje v nekaterihokoliščinah uporablja kot vsebina elementa uvodne pripraveprostovoljcev na delo, v drugih kot vsebina elementa sprotnegavodenja prostovoljcev, spet drugje (Mikuš Kos in Pogačnik, poGrobelšek, 2005) kot samostojni proces, enakovreden procesom
Marjana Pšeničnik: Vključevanje elementov supervizije v vodenje prostovoljcev 411vodenja, suporta, spremljanja dela, supervizije ... Mikuš Kosova(1999c) navaja, da so proces projekta delovanja prostovoljcev vnekem ameriškem priročniku za prostovoljno delo srednješolcevrazdelili na štiri faze, ki so podobno poimenovane kakor omenjenefaze pri procesu supervizije: načrtovanje in priprava programa,začetek delovanja programa – začetna faza, delovanje/nadaljevanjeprograma, evalvacija in popravki/spreminjanje programa. Posameznefaze žal niso podrobneje opisane, tako da jih ne morem primerjatis fazami procesa supervizije. Zato sem se odločila, da prevzamemv nadaljevanju prispevka sistem štirih faz supervizijskega procesater skladno z njimi razvrstim podatke o posameznih fazah procesausposabljanja in vodenja prostovoljcev iz pregledane literature(Mikuš Kos, 1999) ter vanje umestim primer iz lastne prakse.Pripravljalna faza: predstavitev interesnedejavnosti prostovoljnega delaJeseni sem kot mentorica nove interesne dejavnosti Prostovoljciprevzela organizacijo in odgovornost za vzpostavitev delaprostovoljcev na naši šoli z namenom učne pomoči mlajšim učencem.Preden sem koncept dela predstavila javnosti, sem si morala samarazjasniti mnogo namenskih, vsebinskih in organizacijskih vprašanj.Ob prebiranju literature sem naletela na seznam vprašanj, na kateranaj bi si mentor neke dejavnosti odgovoril, preden začne z delom.Ta vprašanja mi bodo ob načrtovanju dejavnosti za prihodnje šolskoleto v veliko pomoč, prav tako pa se jih s pridom lahko v pripravljalnifazi posluži tudi supervizor. Vprašanja zajemajo naslednja štiripodročja (prirejeno po Titley in sodelavci, 2006):1. Oblika in namen interesne dejavnosti:− Katere potrebe po interesni dejavnosti prostovoljcev so bileizražene in s čigave strani?− Katere so obstoječe potrebe za to interesno dejavnost?− Zakaj naša šola podpira to interesno dejavnost?− Kateri so moji osebi motivi, da vodim to interesno dejavnost?− Do katere mere bom pripravljena fleksibilno prilagajati programusposabljanja in vodenja prostovoljcev glede na potrebeudeležencev?
Page 2 and 3:
Revijo Socialna pedagogika izdaja Z
Page 5 and 6:
Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Page 13:
Page 16 and 17:
336 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41: 360 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 136: Kazalo/ContentsIzvirni znanstveni
show all

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?