št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

410 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 4 0 5 - 4 3 6vodenja prostovoljcev zajema približno 17 srečanj, ki potekajo enošolsko uro in so na sporedu enkrat na dva tedna.Za učinkovit supervizijski proces je potrebno, da le-ta preideštiri faze: pripravljalno, začetno, delovno in zaključno fazo (Žorga,2000b). Pripravljalna faza je obdobje – lahko je to eno samo srečanje,ko supervizor supervizirancem predstavi supervizijo: vsebino,cilje, oblike, uporabljani model, metode, pogoje in način dela tersvojo vlogo, hkrati pa poizve o pričakovanjih supervizirancev. Naosnovi podanih informacij se v tej fazi supervizor in superviziranciodločijo za supervizijo in začnejo z uvodno oz. začetno fazo, kitraja približno prvih pet srečanj. Praviloma se začne z oblikovanjemdelovnega načrta, znotraj katerega se med drugim določijo jasniodnosi med udeleženci, osnovne teme, individualni cilji in strukturasupervizije, opiše metoda dela ter sklene supervizijski dogovorglede poteka srečanj, obveznosti udeležencev, pravila zaupnostiipd. Poleg delovnega načrta v začetni fazi poteka še ustvarjanjevarnega vzdušja in ustreznega supervizijskega odnosa, spodbujanjesupervizirancev k učenju, njihovo motiviranje in postavljanjepred izzive, delo s konkretnim gradivom, ki ga superviziranciprinesejo iz svojih delovnih organizacij (prav tam: 199), končapa se ta faza s prvo vmesno evalvacijo, s katero se ugotovi, ali sopogoji za nadaljevanje supervizije izpolnjeni. Sledi delovna faza,ki je osrednja in najdaljša faza supervizijskega procesa oz. bistvosame supervizije: predelava posameznih primerov iz prakse ter vokviru tega iskanje in prepoznavanje lastnih učnih tem in njihovopovezovanje s poklicnim ravnanjem (prav tam: 200). Supervizijskiproces se sklene z zaključno fazo, ki naj bi ji bili namenjeni dvaali tri zadnja srečanja; v tem obdobju se ne lotevamo novih tem inprimerov, temveč zaokrožamo in končujemo obravnavane teme inprimere (prav tam: 202). Pomemben del zaključne faze je zaključnaevalvacija.Faze procesa usposabljanja in vodenja prostovoljcev niso takonatančno opredeljene in enoznačne, za nameček pa po mojem mnenjupravo zmedo povzroča uporaba enakih izrazov za poimenovanjerazličnih pojavov. Tako se npr. izraz usposabljanje v nekaterihokoliščinah uporablja kot vsebina elementa uvodne pripraveprostovoljcev na delo, v drugih kot vsebina elementa sprotnegavodenja prostovoljcev, spet drugje (Mikuš Kos in Pogačnik, poGrobelšek, 2005) kot samostojni proces, enakovreden procesom