št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

More documents

Recommendations

Info

328 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 3 2 5 - 3 4 4mlade k aktivnemu državljanstvu in pospešuje družbeno integracijomladih. Izvajajo ga mladinske organizacije, druge skupine mladihin mladinski servisi. Kakovost tega dela je odvisna od ustreznegausposabljanja in izobraževanja mladinskih delavcev ter tudiod možnosti financiranja. Mladi morajo v njem najti vzgibe zamotivirano participacijo in zadovoljitev aktualnih potreb ter pridobitirazlična znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo v vsakdanjemživljenju, a jih ne pridobijo v drugih formalnih sistemih.Mrgole (2003) podaja naslednja načela kakovostnegamladinskega dela: 1) stroka kot podlaga in vrednote mladinskegadela, 2) izobraževanje mladinskih delavcev, 3) ciljno načrtovanjedejavnosti, 4) usmerjenost k neformalnemu učenju, 5) notranjaevalvacija dosežkov, 6) kakovostna komunikacija, 7) kakovost naravni človeških virov in kadrov, 8) kakovost na ravni delovanjaorganizacije, 8) kakovost izvajanja mladinskih programov.Vodilno načelo mladinskega dela tako na nacionalnih kakor tudina lokalnih ravneh v Evropi je pomagati mladim pri organiziranjulastnih aktivnosti in pri iskanju lastnih načinov izražanja. Osnovnastrategija je podpiranje mladinskih organizacij, ki organizirajoaktivnosti za mlade. Za učinkovito mladinsko delo naj bi javnisektor priskrbel številne infrastrukturne storitve, med drugimpodporne sisteme za mladinske organizacije in skupine, mladinskoinformiranje in svetovanje, priložnosti za medkulturno učenje inkulturne aktivnosti ter dostop do novih tehnologij.Čeprav se nekatere slovenske občine že lotevajo omenjenih nalog(npr. Urad za mladino Mestne občina Ljubljana se intenzivno lotevavečine teh nalog), je nujno izpostaviti, da organizirana mladinapomeni samo omejeno število mladih. V večini evropskih držav,tudi v Sloveniji, je zanimanje mladih za priključitev k mladinskimorganizacijam v upadu. Za zanimanje, aktivnosti, življenjske stilein tudi za izobraževanje mladih pospešeno tekmujeta zasebni inkomercialni sektor. V nekaterih državah sodeluje v mladinskihorganizacijah samo pet odstotkov mladih. V Sloveniji (polegSlovaške) je med nazadnje priključenimi članicami Evropskeunije najnižji delež mladih (tj. tretjina), ki izjavljajo, da aktivnone sodelujejo v kakšnem klubu ali organizaciji – torej je kar dvetretjine mladih vključenih v različne organizacije (Eurobarometer2003.1). Največ organizirane mladine je v športnih klubih inzvezah. Delež mladih v mladinskih organizacijah znaša slabo
Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladinsko delo na lokalni ravni: primerjalna analiza petih držav 329osmino mladih v starosti od 15 do 24 let. Po desetino oz. slabodesetino mladih najdemo v klubih, ki povezujejo ljudi na podlagihobijev (zbirateljstva, računalništva itd.), v kulturnih oz. umetniškihorganizacijah in verskih organizacijah. Relativno malo mladih jevpetih v dobrodelne in naravovarstvene organizacije, še manj pa vsindikate in politične stranke, organizacije za varstvo človekovihpravic ter združenje potrošnikov.Zlasti deprivilegirana mladina pogosto izpade iz različnih oblikparticipacije. Da bi jih vključili in opolnomočili, so potrebni posebniukrepi in sveže ideje, npr. sodelovanje šol in mladinskih delavcev.Lokalni akterji morajo razvijati senzitivnost za prepoznavanje novihoblik, kako se približati mladim (npr. z raziskavami med mladimi).Mladi se danes namreč vse pogosteje izražajo prek medijev, spleta,življenjsko-stilnih odločitev, kampanj itd.; njihova participacija jebolj usmerjena na posamezne probleme.Prav tako velja opozoriti na problem preveč izobraževalnonaravnanega prostega časa, ki poteka od zgoraj navzdol ter gapripravljajo in izvajajo odrasli. Participacija mladih ne pomeni, dase mladi zgolj poslužujejo obstoječe ponudbe ali da jim starejši odčasa do časa prisluhnejo, temveč da jim dopustijo, da sami iniciirajoaktivnosti in vplivajo na stvari. Nekateri mladi želijo biti vključeniv celoten proces načrtovanja in implementacije aktivnosti, zatojim je treba ponuditi to možnost. V idealnem primeru niso pasivniuporabniki, temveč aktivni partnerji.Kaj mladi počnejo v prostem času?Slovenski raziskovalni podatki opozarjajo na nizko stopnjoudejstvovanja mladih v aktivnostih, ki jih lahko uvrstimo medoblike aktivne prostočasne participacije.Na primer, Žavbi in Vipavc Brvar (2004) na reprezentativnemvzorcu ljubljanskih 12- do 17-letnikov ugotavljata, da se mladi vprostem času najpogosteje ukvarjajo z naslednjimi hobiji: s športom(največkrat so navedli nogomet, košarko, odbojko, rokomet, karatein jahanje), plesom, računalnikom, igranjem iger in glasbenegainštrumenta. Med mesečnimi dejavnostmi so obisk kina, gledališčain izleti v družbi staršev. Le nekaj vprašanih sodeluje v političnih
Page 2 and 3: Revijo Socialna pedagogika izdaja Z
Page 5 and 6: Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 7: Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 11 and 12: Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 13: Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 16 and 17: 336 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 58 and 59:
378 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 136:
Kazalo/ContentsIzvirni znanstveni
show all

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?