št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

Marjana Pšeničnik: Vključevanje elementov supervizije v vodenje prostovoljcevUvod407Koncepta prostovoljno delo in supervizija povezuje začetekrazvoja supervizije, saj njene korenine segajo prav k vodenjuprostovoljcev s področja socialnega dela v ZDA konec 19. stoletja:prostovoljce, ki so obiskovali družine z namenom nudenja osebnepodpore in vplivanja na razvoj družbeno ustreznega vedenja,so izbirali, usposabljali in vodili ‘plačani agenti’ dobrodelneorganizacije, ki so bili nekakšni predhodniki sodobnih supervizorjev(Kadushin, 1985: 4).Koncept prostovoljnega dela, zlasti kar se tiče vodenjaprostovoljnih delavcev, se tudi danes v veliki meri bogati z elementikoncepta supervizije, nepogrešljiv delež njunega razvoja pa meddrugim pomenijo spoznanja s področij komunikacije, skupinskedinamike, različnih smeri psihoterapije, evalvacije ...V prispevku najprej opredelim ciljni skupini supervizantov inprostovoljcev ter namen njihovih srečevanj. Nato iščem povezavomed procesom in vlogami supervizije ter procesom in vlogamiusposabljanja in vodenja prostovoljcev, vključno z osvetlitvijo vlogsupervizorja in mentorja prostovoljcev ter opisom supervizijskegasrečanja in srečanja prostovoljcev. Pri tem teoretična dognanja zobeh področij povezujem z izkušnjami vodenja prostovoljcev naosnovni šoli.Ciljni skupini in namen supervizije terusposabljanja in vodenja prostovoljcevCiljna skupina, ki ji je namenjen proces supervizije, je skupinasupervizantov – strokovnih delavcev z različnih področij dela zljudmi. Lahko je različno velika, vendar se ne priporoča, da ima večkot 12 članov (Žorga, 2000b). Supervizanti so praviloma strokovnidelavci iz različnih ustanov – v nasprotnem primeru govorimo otimski superviziji – s podobnih ali različnih delovnih področij (pravtam). Glavi namen supervizije je kreativno reševanje poklicnihvprašanj oz. refleksija poklicnega dela in s tem izboljšanje kakovostipoklicnega delovanja, kar ima za posledico tudi osebnostni razvojsupervizantov (Kobolt in Žorga, 2000a).