št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

Špela Frlec: Samoučinkovitost – ključni faktor vpliva na vedenje na delovnem mestu 401Pri položajih, kjer so pomembni dosežki, lahko posameznikirazumejo svoje sposobnosti kot fiksno entiteto oz. nekaj stalnegaali kot veščino, ki jo je mogoče pridobiti ne glede na dejanskesposobnosti (Elliot in Dweck, 1988). Razumevanje sposobnostikot omejene entitete vodi v delovno usmerjenost , ki jo označujepostavljanje delovnih ciljev (pridobivanje ugodnih sodb o svojikompetentnosti). Razmišljanje o sposobnostih kot o veščinah, kise jih pridobi, pa vodi v mojstrsko usmerjenost , ki jo označujepostavljanje učnih ciljev (skrb za večanje kompetenc).Prepričanje delavcev o obsegu možnosti nadziranja okoljain vplivanja nanj je prav tako pomembno kot način zaznavanjalastnih sposobnosti (Bandura, 1991). Za vodenje organizacijskegadelovanja sta pomembna predvsem dva vidika izvajanja nadzora(Bandura, 1986). Prvi se osredotoča na raven samoučinkovitostiza izvajanje sprememb s produktivno uporabo sposobnosti invlaganjem truda, drugi pa predstavlja spremenljivost oz. vplivnostnadzora na okolje. Na človekovo vedenje seveda vplivajo zaznavelastne učinkovitosti in socialnega okolja prav tako kot objektivnelastnosti teh dveh dejavnikov.V omenjenih prepričanjih o zmožnostih izvajanja nadzoranad okoljem se delavci močno razlikujejo med seboj. Tisti, ki soprepričani, da so neučinkoviti, bodo le malo vplivali na spremembe vsvojem okolju, tudi če delajo v okoljih, ki nudijo mnogo potencialnihmožnosti in so visoko odzivna na izvajanja vpliva nanje. V nasprotjus temi pa tisti delavci, ki so prepričani v lastno učinkovitost, s svojospretnostjo in vztrajnostjo vedno najdejo možnost izvajanja nadzoratudi v okoljih, ki nudijo le omejene priložnosti in so precej toga.Samoučinkovitost pomembno prispeva k dosežkom ne gledena to, kakšne so veščine posameznika. Za učinkovito delovanje sopotrebne tako veščine kot prepričanja o samoučinkovitosti, da bilahko te veščine dobro uporabili. V stalno spreminjajočem se okolju,ki je polno nepredvidenih, nejasnih in stresnih situacij, je sevedanujno potrebno stalno prilagajanje. Že obstoječe veščine je treba nanovo organizirati, da bi si lahko posameznik pri izvedbi želene akcijez njimi pomagal. Tudi rutinske dejavnosti le redko izvajamo napopolnoma enak način, zato presoje lastnih izvedbenih sposobnostidelno sprožajo in uravnavajo posameznikovo transakcijo z okoljem.Presoja lastnih sposobnosti izvedbe transakcijskih dejavnostitorej narekuje, kaj posameznik misli, da je zmožen delati v danih