št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

328 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 3 2 5 - 3 4 4mlade k aktivnemu državljanstvu in pospešuje družbeno integracijomladih. Izvajajo ga mladinske organizacije, druge skupine mladihin mladinski servisi. Kakovost tega dela je odvisna od ustreznegausposabljanja in izobraževanja mladinskih delavcev ter tudiod možnosti financiranja. Mladi morajo v njem najti vzgibe zamotivirano participacijo in zadovoljitev aktualnih potreb ter pridobitirazlična znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo v vsakdanjemživljenju, a jih ne pridobijo v drugih formalnih sistemih.Mrgole (2003) podaja naslednja načela kakovostnegamladinskega dela: 1) stroka kot podlaga in vrednote mladinskegadela, 2) izobraževanje mladinskih delavcev, 3) ciljno načrtovanjedejavnosti, 4) usmerjenost k neformalnemu učenju, 5) notranjaevalvacija dosežkov, 6) kakovostna komunikacija, 7) kakovost naravni človeških virov in kadrov, 8) kakovost na ravni delovanjaorganizacije, 8) kakovost izvajanja mladinskih programov.Vodilno načelo mladinskega dela tako na nacionalnih kakor tudina lokalnih ravneh v Evropi je pomagati mladim pri organiziranjulastnih aktivnosti in pri iskanju lastnih načinov izražanja. Osnovnastrategija je podpiranje mladinskih organizacij, ki organizirajoaktivnosti za mlade. Za učinkovito mladinsko delo naj bi javnisektor priskrbel številne infrastrukturne storitve, med drugimpodporne sisteme za mladinske organizacije in skupine, mladinskoinformiranje in svetovanje, priložnosti za medkulturno učenje inkulturne aktivnosti ter dostop do novih tehnologij.Čeprav se nekatere slovenske občine že lotevajo omenjenih nalog(npr. Urad za mladino Mestne občina Ljubljana se intenzivno lotevavečine teh nalog), je nujno izpostaviti, da organizirana mladinapomeni samo omejeno število mladih. V večini evropskih držav,tudi v Sloveniji, je zanimanje mladih za priključitev k mladinskimorganizacijam v upadu. Za zanimanje, aktivnosti, življenjske stilein tudi za izobraževanje mladih pospešeno tekmujeta zasebni inkomercialni sektor. V nekaterih državah sodeluje v mladinskihorganizacijah samo pet odstotkov mladih. V Sloveniji (polegSlovaške) je med nazadnje priključenimi članicami Evropskeunije najnižji delež mladih (tj. tretjina), ki izjavljajo, da aktivnone sodelujejo v kakšnem klubu ali organizaciji – torej je kar dvetretjine mladih vključenih v različne organizacije (Eurobarometer2003.1). Največ organizirane mladine je v športnih klubih inzvezah. Delež mladih v mladinskih organizacijah znaša slabo