11.07.2015 Views

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

392 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 3 8 9 - 4 0 4reinženiring, katerega posledica sta tudi upravljanje z znanjem 1(knowledge management) in učeča se organizacija (knowledgeorganization oz. learning organization), ter tretja intelektualnikapital.Vse omenjene novosti zadnjih let posegajo in vplivajo napodročje dela z ljudmi. Med seboj so silno prepletene, na karkažejo tudi njihove opredelitve. Upravljanje z znanjem takonekateri povezujejo z intelektualnim kapitalom in ga opisujejo kotaktivnost, ki se ukvarja s strategijo in taktikami, nanašajočimi se naintelektualni kapital. Drugi menijo, da je upravljanje z znanjem delkoncepta celovitega obvladovanja kakovosti (Kilpi, v Amidon inSkyrme, 1997). Upravljanje z znanjem je torej načrtno usmerjenaaktivnost v organizaciji, ki zajema prepoznavanje ključnega znanja,oblikovanje novega potrebnega znanja in aktivno prenašanje tegamed zaposlenimi po organizaciji (Planko, 2001). Upravljanje zznanjem razumemo torej kot organizacijske procese, ki skušajozmogljivosti informacijske tehnologije sinergično kombinirati skreativnimi in inovativnimi zmožnostmi ljudi (Malhotra, 1998).Vsi ti procesi morajo biti aktivno vpeti v celotno delovanjeorganizacije, postati morajo ključni del kulture znanja, predvsempa povezani z ustrezno politiko ravnanja z zaposlenimi ter s tempravilno opredeljenimi in uvedenimi kadrovskimi procesi v podjetju(motiviranje, komuniciranje, razvoj kadrov), saj so prav zaposleninosilci pomembnega dela intelektualnega kapitala, na kateregase navezuje upravljanje z znanjem. Lahko bi tudi rekli, da seupravljanje z znanjem pojavlja zaradi potrebe organizacij po večanjuintelektualnega kapitala.Velika večina menedžerjev se strinja s trditvijo, da so ljudjenajvečje bogastvo organizacije. Kljub temu pa zaposleni v tehorganizacijah ne občutijo organizacijske politike, ki bi to odsevala.V kaj torej verjamemo: ali da so ljudje tisti, ki večajo vrednostpodjetja, ali da so ljudje samo vrsta stroška na dveh nogah? In čeverjamemo, da so ljudje kapital podjetja, se moramo vprašati: ali ga1Termin menedžment avtorji različno prevajajo, zato za knowledge managementv literaturi obstaja več različnih prevodov, kot so: ravnanje z znanjem,ravnateljevanje z znanjem, poslovodenje z znanjem in upravljanje z znanjem.Odločili smo se za uporabo termina upravljanje z znanjem, saj je ta najpogostejeuporabljan tako v domači strokovni literaturi (Sobočan, 1998) kot tudi vstrokovni javnosti.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!