št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

More documents

Recommendations

Info

366 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 3 6 1 - 3 8 8okolice. Poudarja pomen evalvacije pomembnih drugih, kot tudipomembnost krepitve in atribucije posameznikovega vedenja. King(1979) razlikuje šest vidikov predstave o sebi: telesni jaz (predstavao našem telesu); intelektualni jaz (predstava o naših mentalnihkapacitetah); emocionalni jaz (kako odgovarjamo na naše psihičnepotrebe, motive in občutja); filozofski jaz (filozofija življenja odsevav naših verovanjih, vrednostih, prepričanjih); socialni jaz (kako mividimo naš odnos do drugih ljudi, v kakšni vlogi se vidimo v odnosudo drugih, status katerega si zaslužimo); komunikativen jaz (našiodnosi do drugih skozi vidik komunikacije).Miljković in Rijavec (1996) navajata kako samodojemanjezdružuje v sebi 3 dimenzije:- vedenje o sebi (da bi se zavedali tistega kar je dobro in kar jetreba spremenit)- pričakovanja do sebe (predstava o tem kar bi lahko bili obpoznavanju tega, kar smo)- vrednotenje sebe (vsakodnevno ocenjevanje tega kar smo s temkar bi želeli biti).Iz navedenega izhaja, da je predstava o sebi dinamična struktura,ki se s permanentnim izkustvom posameznika in njegovo interakcijoz okoljem nenehno spreminja.Razvoj predstave o sebi, kot tudi razvoj mišljenja se nasplošnoodvijata po načelu od konkretnega k abstraktnemu. S časom semenja koncept samodojemanja in to na način, da opisi sebe primlajših osebah vsebujejo konkretne, fizične atribute, pri starejšihpa se pojavlja več abstraktnih, psiholoških atributov. Adolescentizačenjajo o sebi razmišljati refleksivno, ugotavljajo, da je mestospoznanja v njih samih. Pri tem so izrednega pomena atribucije ovzrokih in posledicah lastnega vedenja. Ocene sebe postajajo vsebolj abstraktne in generalne, vendar so v njih prisotna tudi preteklastanja, za razliko od mlajših oseb, katerih ocene so vezane nakonkretne aktivnosti in njihovo neposredno stvarnost.Sprejemanje in učenje socialnih vlog postaja z odraščanjemvse bogatejše in bolj diferencirano. Ravno razvoju kognitivnihsposobnosti zahvaljujoč, postajajo mladi z leti vse bolj uspešni vintegriranju vedenjskih karakteristik v vsaki vlogi. Dacey in Kenny(1994) opisujeta sledeče spremembe pojmovanja sebe tekomadolescence:
Marija Lebedina-Manzoni, Ivana Jeđud: Predstava o sebi pri otrocih in mladostnikih z motnjami vedenja… 367- postaja vse bolj abstrakten (v skladu z razvojem mišljenja)- postaja vse bolj diferenciran (videnje sebe v različnih vlogah)- razvija se idealna predstava o sebi (kakšen bi želel biti, razvojhipotetičnega mišljenja)- adolescenti postajajo vse bolj introspektivni (za razliko odnevprašljivega sprejemanja sebe v obdobju otro<strong>št</strong>va, si postavljajovprašanje - Kdo sem jaz v resnici?)Poznavanje predstave o sebi, ki jo imajo otroci in mladostnikiz motnjami vedenja, je izjemnega pomena z vidika razumevanjanjihovega vedenja, kot tudi za prevzemanje ustreznih intervencijskihmeril, ki bi pripeljali do boljše resocializacije in njihovegasubjektivnega občutka zadovoljstva.Glede na to, da smo poudarjali pomembnost interakcije z zunanjimokoljem pri formiranju predstave o sebi, se moramo zavedati pogostoneugodnih življenjskih okoliščin, v katerih odraščajo in specifičnevplive v posameznikovih življenjskih obdobjih, ki se odražajo vprocesu nastajanja predstave o sebi.Dosedanje raziskave na področju raziskovanja samoocenesamodojemanja otrok in mladostnikov so pokazala, da se otroci inmladostniki z motnjami vedenja pomembno razlikujejo od splošnepopulacije, pri čemer ta populacija pogosteje izkazuje nagnjenost kslabši samooceni, tj. razvijajo nizko mišljenje o sebi glede na ostalopopulacijo (McCharthy in Hoge,1984, po Lacković- Grgin, 1994; Žižakidr.,1993). Burns (1982) navaja, da ima večina prestopnikov nizkosamodojemanje. Kaplan, Johnson in Bailey (1986) navajajo, kakose negativno samodojemanje meri z oceno otrok o njihovi zavrnitvis strani učitelja in staršev ter lastnim samozavračanjem v povezavi zodklonskim vedenjem. Tasić (1994) je na vzorcu 1023 učencev iz 33oddelkov 8. razreda osnovne šole v Zagrebu raziskoval razliko medotroci, ki izkazujejo in ki ne izkazujejo motenj vedenja, o pojmovanjupojma o sebi. Rezultati so pokazali, da se vprašani, ki izkazujejo motnjevedenja, pri vseh parih pridevnikov samoopisa ocenjujejo pomembnomanj ugodno glede na vprašane, ki ne izkazujejo motenj vedenja. Pravtako so otroci, ki so izkazovali motnje vedenja, doživljali pomanjkanjekomunikacije s starši. Tasić navaja, kako je raziskava opozorila naobstoj izrazite povezanosti med realnim pojmom o sebi in dobrimuspehom v šoli, uspešne osebnostne socializacije, ugodnega statusaotroka v skupini in obratno. Rezultate raziskave razume kot indikator,
Page 2 and 3: Revijo Socialna pedagogika izdaja Z
Page 5 and 6: Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 13: Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 16 and 17: 336 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 96 and 97:
416 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 136:
Kazalo/ContentsIzvirni znanstveni
show all

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?