št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

342 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 3 2 5 - 3 4 4oblikovati različne programe v njih ter bdeti nad izvajanjem tehprogramov.6) Zaželeno je, da bi mesta poskrbela tudi za kakovostno preživljanječasa mladih družin, zlasti tistih z majhnimi otroki, za katere vslovenskem prostoru praktično ni nobene ponudbe. V mislihimamo ‘igralnice’ ali ‘družinske hiše’, kjer bi se starši in majhniotroci lahko družili in igrali, starši pa tudi oddahnili in dobili pomožnosti kakšen nasvet.7) Promoviranje prostovoljstva je ena pomembnejših dejavnosti,zato bi bilo dobro iskati načine, kako prostovoljstvo vključiti vkurikulum srednjih šol (kot ga nekatere šole že imajo) ter takoomogočiti mladim, da razvijajo solidarnost in spoštovanje dodrugih.8) Pomembno delo mladinskih lokalnih predstavnikov jepovezovanje vseh izvajalcev v mreže, ki bi omogočilemedsebojno sodelovanje, kar bi okrepilo kakovost dejavnosti zamlade. Pomembno je organizirati čim več izobraževanj, kratkihseminarjev in okroglih miz na različne aktualne teme ter takoustvarjati prostor medsebojnega srečevanja.LiteraturaCouncil of Europe (2002). 6th Conference of EuropeanMinisters responsible for Youth. Thessaloniki, Greece, 7-9November 2002. Final declaration. Pridobljeno s svetovnega spleta25.8.2008: http://www.coe.int/t/dg4/youth/IG_Coop/6_CEMRY_declaration_en.asp#TopOfPage.European Commission (2001). A new Impetus for Europeanyouth. European Commission White Paper. Luxembourg: Office forOfficial Publications of the European Communities.Mrgole, A. (2003). Kam z mularijo? Načela kakovostineformalnega dela z mladimi. Maribor: Aristej.Siurala, L. (2004). How do governments guide local youthwork? Observations on Nordic youth policies. A draft paper basedon key note speech at “Nordisk storbykonferanse” in Oslo 23–27august 2003.