št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

Maja Kozar, Luna Jurančič Šribar: Nastanjevanje brezdomnih – norveška politika in praksa 445in niso bile kontinuirane. Pri izvajanju programov, komunikaciji sskupnostjo in pridobivanju podpore organizaciji Kirkens Bymisjonzelo pomagajo pretekli uspešno izvedeni projekti ter dejstvo, da so ssvojimi dejavnostmi prisotni že 150 let.Na Norveškem v svoji nacionalni strategiji za prevencijo in soočanjez brezdomstvom ter v implementaciji le-te poudarjajo, da je na pojavbrezdomstva treba gledati v luči strukturalnega in stanovanjskegaproblema, in ne le kot na socialni individualni problem.Prenos modelov dobre prakse v SlovenijoNa mednarodni konferenci z naslovom Najprej stanovanje!Program nastanitvene podpore za brezdomne, ki jo je 3. novembrav Ljubljani organiziralo Društvo Kralji ulice, smo gostili norveškestrokovnjake in strokovnjakinje iz organizacije Kirkens MysionOslo ter slovenske strokovnjake s področja brezdomstva. 2 MaritNybo, vodja programov nastanitvene podpore, je že na začetkupoudarila dejstvo, da je stanovati za človeka zelo pomembno.Stanovanje je lahko za nekoga samoumevno, za drugega skorajnedosegljivo, za vse ljudi pa je pravica do stanovanja ena izmedosnovnih človekovih pravic. Osnovni izziv za družbo je to, danimajo vsi stanovanja. »Vsi si zaslužimo stanovanje je naše skupnoizhodišče. In sicer dobro stanovanje. Stanovanje, ki je dom,« jepoudarila Marit Nybo. Stanovati je nekaj najpomembnejšega.Oblikovanje stanovanjskih vzorcev v družbi pa je velikokratomejeno z oblastniškimi vzorci. V projektu Brezdomstvo so se naNorveškem naučili, da je mogoče nastaniti kogarkoli, kako uspešnabo nastanitev, pa je odvisno od stanovanja, spremljanja in strokovnepodpore. Marit Nybo je v predavanju izpostavila nekaj ključnihvprašanj glede odnosa do brezdomstva ter pravice človeka doprimerne in varne nastanitve. »Ali si morajo brezdomni stanovanjenajprej zaslužiti? Ali imajo način življenja, ki ga je treba kaznovatis slabim stanovanjskim položajem? Zakaj brezdomni kar dobijo to,za kar drugi težko delamo? Takšna so razširjena prepričanja tako naNorveškem kot v Sloveniji. Predavateljica je poudarila, da je pot dospremembe tovrstnega razmišljanja dolga. Pri tem pa gre za osnovno2Na konferenci so predavali Špela Razpotnik, Unni Sandodden, Stein RoaldRognmo ter Marit Nybø.