št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

Maja Kozar, Luna Jurančič Šribar: Nastanjevanje brezdomnih – norveška politika in praksa 443trajno rešitev njihovega stanovanjskega problema in jim ob tem nepostavljajo nobenih pogojev, razen upoštevanja osnovnih pravil.Izhajajo iz prepričanja, da je treba ljudem, ki imajo za sabo vrstoslabih življenjskih izkušenj in zavračanj, najprej ponuditi občutekvarnosti, ki pomeni osnovo za kakršnekoli življenjske spremembe(npr. zmanjšanje uporabe drog in/ali alkohola ipd.). Abstinenca alivključitev v programe zdravljenja tako ni pogoj za vključitev vprogram nastanitvene podpore, ampak ostaja svobodna odločitevposameznika, ko je zanjo pripravljen. S stanovalci sklenejonajemno pogodbo in pri lokalni skupnosti vložijo zahtevek zaizplačevanje posebne subvencije za posameznega stanovalca, skatero ta mesečno krije stroške najemnine in stanovanjske stroške.Lokalne skupnosti so s posebno zakonsko ureditvijo obvezane kmesečnemu izplačevanju teh individualnih subvencij. Stanovalciso poleg subvencije za najemnino upravičeni tudi do prejemanjasocialne podpore. Določena je vsota, ki je posamezniku mesečnozagotovljena za preostale življenjske stroške, in sicer 600 evrov.Strokovni delavci in delavke izdelajo s stanovalci/-kamiindividualne načrte, ki so del najemne pogodbe in v katerih določijokratkoročne ter dolgoročne cilje, ki jim potem skupaj sledijo.Pomembno je, da so cilji realistični in dosegljivi. Ključno je, dastrokovni delavci izhajajo iz potreb in želja stanovalcev. Programinastanitvene podpore so prilagojeni potrebam in posebnostimstanovalcem: nekateri živijo v večstanovanjski hiši, kjer imavsak stanovalec svoje stanovanje, v eni izmed skupnosti pa živijostanovalci vsak v svoji majhni hiški, le en program je zasnovan tako,da živijo štiri stanovalke v istem stanovanju, s tem da ima vsakasvojo sobo. Pomembno je, da stanovalci ostanejo del skupnosti,zato se vsi programi razen enega izvajajo v mestu Oslo. Izjema jenaselje z majhnimi lesenimi hišami, ki je sicer nekoliko oddaljenood središča mesta, vendar ostaja v območju mestnega prometa. Vtem naselju živijo posamezniki z dvojnimi diagnozami (ljudje, kiimajo sočasno z odvisnostjo tudi težave v duševnem zdravju). Vposamezni skupnosti živi od šest do dvanajst ljudi, s katerimi delatadva strokovna delavca.Glede na potrebe posameznega programa so v nekaterihstanovanjskih skupnostih strokovni delavci in delavke prisotni 24ur na dan, v drugih živijo stanovalci sorazmerno samostojno. Zavse programe pa velja pravilo, da strokovni delavci v stanovanje ne