št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

More documents

Recommendations

Info

442 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 4 3 7 - 4 4 6Na evropskem Svetu ministrstev za socialne zadeve so leta 2005vzpostavili kot prioriteto razvoj celostnih strategij na področjubrezdomstva na nacionalni in regionalni ravni. Prisotni so se strinjali,da je pristop najprej nastanitev (ang. housing first) zaželen. Gre zapristop oz. soočanje z brezdomstvom znotraj širšega konteksta, kinaj priskrbi primerno nastanitev za vse, kar je lahko pot za doseganjevečje politične zavzetosti. V soočanje s problematiko brezdomstvanaj bi se med drugim vključile tudi nepremičninske agencije inokoljska ministrstva.Praksa izvajanja nacionalne strategije– Študijski obisk partnerske organizacijeKirkens Bymisjon OsloV juniju 2008 smo v okviru projekta Društva Kralji ulice Najprejstanovanje obiskali partnersko organizacijo na Norveškem in siogledali primere dobrih praks na področju brezdomstva. Kirkensbymisjon Oslo (The Church City Mission Oslo) je diakonskanevladna organizacija, ki ima sedež v Oslu in deluje že 150 let.Z neodvisnimi fundacijami je prisotna tudi v preostalih večjihnorveških mestih. Organizacija se povezuje s široko mrežopartnerjev iz socialnega in zdravstvenega sektorja. Financira se zdržavnimi in lokalnimi dotacijami ter donacijami. Njihova vizija je,da bi bili brezdomni ljudje v mestu deležni spoštovanja, pravičnostiin skrbi. Znotraj organizacije izvajajo štirideset različnih programov,ki delujejo kot samostojne institucije in podjetja ter so namenjenirazličnim skupinam: brezdomnim, ostarelim, otrokom, migrantom.Pred šestimi leti so začeli z izvajanjem celostnih socialnovarstvenihprogramov nastanitvene podpore, namenjenih različnimskupinam socialno izključenih ljudi, ki potrebujejo nastanitev.Trenutno v okviru organizacije Kirkens Bymisjon izvajajo pettovrstnih programov. Stanovanja za daljše obdobje najamejood lokalne skupnosti ali mestne občine ali zasebnikov ter jihprilagodijo potrebam svojih programov. Določen delež stanovanjza namen projekta s pomočjo Državne stanovanjske banke tudizgradijo. Skladno s pristopom najprej nastanitev ljudem, ki so vtovrstne programe vključeni, ponudijo to obliko nastanitve kot
Maja Kozar, Luna Jurančič Šribar: Nastanjevanje brezdomnih – norveška politika in praksa 443trajno rešitev njihovega stanovanjskega problema in jim ob tem nepostavljajo nobenih pogojev, razen upoštevanja osnovnih pravil.Izhajajo iz prepričanja, da je treba ljudem, ki imajo za sabo vrstoslabih življenjskih izkušenj in zavračanj, najprej ponuditi občutekvarnosti, ki pomeni osnovo za kakršnekoli življenjske spremembe(npr. zmanjšanje uporabe drog in/ali alkohola ipd.). Abstinenca alivključitev v programe zdravljenja tako ni pogoj za vključitev vprogram nastanitvene podpore, ampak ostaja svobodna odločitevposameznika, ko je zanjo pripravljen. S stanovalci sklenejonajemno pogodbo in pri lokalni skupnosti vložijo zahtevek zaizplačevanje posebne subvencije za posameznega stanovalca, skatero ta mesečno krije stroške najemnine in stanovanjske stroške.Lokalne skupnosti so s posebno zakonsko ureditvijo obvezane kmesečnemu izplačevanju teh individualnih subvencij. Stanovalciso poleg subvencije za najemnino upravičeni tudi do prejemanjasocialne podpore. Določena je vsota, ki je posamezniku mesečnozagotovljena za preostale življenjske stroške, in sicer 600 evrov.Strokovni delavci in delavke izdelajo s stanovalci/-kamiindividualne načrte, ki so del najemne pogodbe in v katerih določijokratkoročne ter dolgoročne cilje, ki jim potem skupaj sledijo.Pomembno je, da so cilji realistični in dosegljivi. Ključno je, dastrokovni delavci izhajajo iz potreb in želja stanovalcev. Programinastanitvene podpore so prilagojeni potrebam in posebnostimstanovalcem: nekateri živijo v večstanovanjski hiši, kjer imavsak stanovalec svoje stanovanje, v eni izmed skupnosti pa živijostanovalci vsak v svoji majhni hiški, le en program je zasnovan tako,da živijo štiri stanovalke v istem stanovanju, s tem da ima vsakasvojo sobo. Pomembno je, da stanovalci ostanejo del skupnosti,zato se vsi programi razen enega izvajajo v mestu Oslo. Izjema jenaselje z majhnimi lesenimi hišami, ki je sicer nekoliko oddaljenood središča mesta, vendar ostaja v območju mestnega prometa. Vtem naselju živijo posamezniki z dvojnimi diagnozami (ljudje, kiimajo sočasno z odvisnostjo tudi težave v duševnem zdravju). Vposamezni skupnosti živi od šest do dvanajst ljudi, s katerimi delatadva strokovna delavca.Glede na potrebe posameznega programa so v nekaterihstanovanjskih skupnostih strokovni delavci in delavke prisotni 24ur na dan, v drugih živijo stanovalci sorazmerno samostojno. Zavse programe pa velja pravilo, da strokovni delavci v stanovanje ne
Page 2 and 3:
Revijo Socialna pedagogika izdaja Z
Page 5 and 6:
Metka Kuhar, Vesna Leskošek: Mladi
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Page 13:
Page 16 and 17:
336 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73: 392 S o c i a l n a p e d a g o g i
Page 136: Kazalo/ContentsIzvirni znanstveni
show all

št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?