št. 4 - Revija Socialna pedagogika - ZZSP

420 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 8 v o l . 1 2 , š t . 4 , s t r. 4 0 5 - 4 3 6Vendar pa bi bile ob teh glavnih nalogah delovne faze oz.procesa vodenja prostovoljcev še vedno prisotne tudi vsebineprejšnje, uvodne faze usposabljanja – posredovanje teoretičnih inpraktičnih znanj, ki bi jih podajala skladno z izraženimi potrebamiprostovoljcev in drugih udeležencev v procesu.Zaključna faza: evalvacijaEvalvacija je zelo obširen in dobro razdelan koncept, ki se gaposlužujeta tako supervizija kot dejavnost usposabljanja in vodenjaprostovoljcev. Pri obeh velja, da je evalvacija že sproti vgrajena v samproces, čeprav ji je na koncu procesa le odmerjena glavnina časa.Evalvacijo kot nadzor nad časovno komponento poteka dejavnostiopravljam sproti, načrtovano – redno, kar bom podrobneje opisalanekoliko pozneje. Sprotni nadzor nad didaktično-vsebinskoin odnosno komponento pa opravljam zgolj priložnostno – obpriložnosti vprašam bodisi učenca bodisi prostovoljca, kako gre,in dobim tako odobravajoče kot obotavljajoče se odgovore, napodlagi katerih se potem pogovorim s posameznim prostovoljcemali učencem. Če pa mi o težavi spregovori sam prostovoljec, učenec,starš ali učiteljica, skušam organizirati sestanek, na katerem soprisotni vsi udeleženci, ki se jih problem dotika. V tem šolskem letuje do takega sestanka, žal, prišlo le enkrat, izpeljali pa smo nekajsestankov z okrnjeno udeležbo – ko niso bili prisotni prav vsi, ki sobili v določen problem vključeni. Ugotavljam, da je zaradi časovnihdanosti izredno težko uresničiti takšno, po mojem mnenju sicernajprimernejšo obliko sestanka, ki je hkrati oblika sprotne evalvacijetega izseka dejavnosti.Ob koncu šolskega leta in s tem interesne dejavnostiprostovoljcev sem za prostovoljce in za učiteljski zbor pripravilakoličinsko evalvacijo in kvalitativno analizo programa (Mikuš Kos,1999c: 188–89), kajti treba je posredovati povratne informacijevsem tistim, ki lahko s svojim delovanjem in ravnanjem posredno inneposredno vplivajo na dejavnosti pri prostovoljnem delu (Jugovac,1996: 41). Ista avtorica ugotavlja, da ostaja administrativni vidikdejavnosti zanemarjen (prav tam: 34), ker večina prostovoljnihdelavcev zelo nerada evidentira in dokumentira svoje delo (pravtam). Meni, da prostovoljcev, pa tudi izrazito neadministrativno