Pljučnik - številka 1. Letnik 2013 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

Implantacije prvih srčnihspodbujevalnikov v KlinikiGolnikKlinika Golnik sledi svojim usmeritvam iz strateško-poslovneganačrta, da bo do leta 2015 postala evropska torakalna klinika. V takoncept sodi formiranje kardiološkega oddelka ter centraliziranastrokovna in specialistična obravnava kardioloških bolnikov, sajje le tako možna ustrezna selekcija za diagnostične in terapevtskepostopke. Hkrati je treba zagotoviti kadrovske in infrastrukturnerazmere za raziskovalne aktivnosti na vseh ravneh.Mitja Lainščak2Pljučnik | marec 2013 | aktualnoPrva bolnika z implantiranim srčnim spodbujevalnikom in profesor Mitja Lainščak. Foto: arhiv Klinike Golnik.Motnje srčnega ritma lahko zdravimo s srčnimispodbujevalniki, resinhronizacijskimisrčnimi spodbujevalniki in defibrilatorji, kijih v različnem obsegu redno vstavljajo vštirih slovenskih bolnišnicah. Srčne spodbujevalnikeletno prejme približno 1300bolnikov, ostali dve skupini naprav pa približno90 in 150 bolnikov, kar nas v vsehkategorijah uvršča pod povprečje Evropskeunije.Decembra 2012 smo v Kliniki Golnik začeliimplantacije srčnih spodbujevalnikov. Ekiposem koordiniral in vodil prof. dr. MitjaLainščak, pri implantaciji pa so sodelovalikardiokirurg dr. Nikola Lakič, prim. dr. RobertMarčun, radiološki inženir Danijel Karasin inštrumentarka Gordana Raić, vključenihje bilo še več članov širše ekipe. Medpripravami na prve implantacije smo opraviliposvete in izobraževanje v Splošni bolnišniciCelje (pri prim. dr. Rafaelu Skaletu) inv Algemeines Krankenhaus na Dunaju (pridr. Cesarju Khazenu). Prva dva bolnika staprišla na elektivno implantacijo in prejeladvoprekatni spodbujevalnik z aktivno fiksacijoelektrod, pri tretjem bolniku pa je šlo zaurgentno indikacijo in implantacijo enoprekatnegaspodbujevalnika s pasivno fiksacijoelektrode.Implantacija srčnega spodbujevalnika je ledel obravnave bolnikov z motnjami ritma,saj postavitev diagnoze in indikacije za implantacijoskupaj z ustrezno odločitvijo onačinu spodbujanja, izboru spodbujevalnika,ustreznih elektrod in njihovega pozicioniranjaomogočajo optimalno oskrbo inspremljanje bolnika v ambulanti. Nadaljnjipotek in obseg implantacij je odvisen tudiod trenutnega razpisa za nabavo opreme.

BronhialnatermoplastikaKer delamo v »pljučni bolnišnici«, smo prepričani, da astmo dobropoznamo. A še zdaleč ni tako. Vemo, da je astma kronična vnetnabolezen bronhov, vendar ne vemo natančno, kaj jo povzroča, niti neznamo dobro razločiti vseh njenih obrazov. Zdravila, ki jih danesuporabljamo, so zelo spremenila klinični potek in kakovost življenjaastmatikov, še zdaleč pa astme ne pozdravijo. Večina zdravil temelji naprotivnetnem in bronhodilatatornem učinku. Lahko trdimo, da astmopri večini bolnikov dobro nadzorujemo, a med njimi so tudi taki, kiimajo kljub vsej razpoložljivi terapiji še vedno težave.Aleš Rozman, Štefan Duh, Slavi MohoričBronhialna termoplastika je namenjena bolnikom s težjo ali perzistentnoastmo, ki imajo simptome in poslabšanja kljub visokemuterapevtskemu režimu. Metoda temelji na »pregrevanju« stenebronhov s pomočjo radiofrekvenčne energije na 65 stopinjah Cza krajši čas, kar povzroči oslabljeno funkcijo gladkih mišic vsteni bronhov in njihovo dolgotrajno oslabitev. Bolnikom takone izboljšamo pljučne funkcije, ampak preprečimo, da bi se jimposlabšala. Dihala bolnikov postanejo manj občutljiva za zunanjedražilce v vdihanem zraku, v času poslabšanj (ki so redkejša) pa nitako močnih skrčenj bronhov in simptomi niso tako hudi. Bolnikiimajo na splošno manj težav, njihova zmogljivost je večja, manjhodijo na urgentne preglede in manj so ovirani pri življenjskihaktivnostih.Metodo lahko izvajamo s pomočjo bronhoskopije. Potrebna so trizdravljenja v razmiku vsaj treh tednov. Da so bolniki pripravljenisodelovati, bronhoskopijo opravimo v intravenski anesteziji in setako izognemo neprijetnim izkušnjam, ki bi jih bolniki lahko imelimed posegom. S posebno elektrodo v desetsekundnih intervalihdovajamo energijo bronhom premera med 3 in 10 mm. Ker lahkozdravimo le en centimeter bronha naenkrat, se z elektrodo pomikamovzdolž bronhov in jo aktiviramo vsak centimeter razdalje,kar nam vzame 40–60 minut na poseg.Z bronhialno termoplastiko smo konec februarja začeli zdravitidve bolnici s težko astmo. Na pravi učinek morata počakati dokonca zdravljenja in še nekaj tednov več, da se bronhialna sluznicapo zdravljenju umiri. Astme s tem sicer ne pozdravimo, upamo pa,da bosta bolnici z njo lažje in bolje nadzorovali simptome astme inVir: http://www.orlandohealthdocs.com/orlandopulmonology/files/2012/06/bronchial_thermoplasty_device-orlando_health_pulmonary_and_sleep_medicine_specialists.jpg.izboljšali kakovost svojega življenja. Metodo uporabljamo edini vSloveniji in v tem delu Evrope.3Pljučnik | marec 2013 | aktualno

Otvoritev prenovljenihambulantNa prvi sončni ponedeljek v marcu smo na Golniku slavnostnoodprli vrata v prenovljene prostore zobne in splošne ambulante.Možnost zdravstvenega varstva v domačem kraju v bližini doma je zakrajane Golnika, Gorič, Tenetiš in Trstenika dragocena pridobitev.Prenovljenih prostorov so se zelo razveselili tudi zaposleni v obehambulantah. Zobna ambulanta deluje že od začetka letošnjega leta,splošna pa je začela prav ta ponedeljek. Zato pa so od zdravja karžareli osnovnošolci iz Gorič, ki so odprtje začeli in končali s pesmijo.V zobni ambulanti dela zobozdravnicaNeža Keše z zobno asistentko JelkoHafner, v splošni ambulanti pa zdravnicaMonika Zupan Grünfeld in medicinskitehnik Gašper Štremfelj.Fotografije: arhiv MOKJana Bogdanovski4Pljučnik | marec 2013 | aktualnoPrireditve, ki smo jo pripravili skupaj z Mestnoobčino Kranj, so se, poleg direktorja inožjega vodstva naše klinike, udeležili županMOK Mohor Bogataj skupaj z podžupanjoNado Mihajlović, ki na mestni občini pokrivapodročje zdravstva, direktor OZG JožeVeternik, predsednik KS Golnik BogdanKukovič, v. d. direktorice Zobne poliklinikeKranj Alja Prezelj in še vrsta drugih gostov.Ideja o investiciji v prenovo zelo dotrajanihprostorov je zrasla iz potrebe prebivalcev bližnjihkrajevnih skupnosti, za katere je Zdravstvenidom Kranj kar malo daleč, kadarpotrebujejo zdravnika. Trije partnerji, KlinikaGolnik, OZG in Mestna občina Kranj, sose v začetku leta 2012 dogovorili, da skupajpristopijo k obnovi. K skupni vrednosti investicije(146.490 evrov) je največ prispevalaKlinika Golnik (dobrih 92.000 evrov za projektobnove, nadzor in gradbeno-obrtniškadela). Opremo je financirala občina v višinidobrih 29.000 evrov, zobozdravstveni stol vvrednosti dobrih 24.000 evrov pa je prispevaloOsnovno zdravstvo Gorenjske.»Pred 100 leti na Golniku razen gradu nibilo nič. Ko pa je okrog zgrajene bolnišnicezraslo naselje za zaposlene, so si prebivalciGolnika organizirali svoje življenje okrogbolnišnice, ta pa je organizirala to, kar soprebivalci potrebovali,« je v svojem nago-voru povedal direktor Mitja Košnik in dodal:»Ko smo v Kliniki Golnik videli, da ZDKranj ne bo zmogel prilagoditi prostorskihrazmer na lokaciji Golnik sodobnim standardomza zdravstveno dejavnost, se nam jezdelo smiselno ponuditi partnersko pomoč.Zato smo prevzeli stroške gradbene obnoveprostorov.«»Takih dogodkov se resnično vsi razveselimo,«je dodal župan MOK Mohor Bogataj.»Prepričan sem, da je bila odločitev za obnovopravilna, kajti za starejše ljudi in za vse,ki so vezani na javni prevoz, je ambulanta vKranju nekoliko oddaljena. Želim pa vam,da prostore ambulant obiščete čim manjkrat,da ste čim bolj zdravi.«Prenovo je pozitivno označil tudi direktorOZG Jože Veternik, potem pa so vsi trijeprerezali trak pred vrati in popeljali goste poprostorih.

5Pljučnik | marec 2013 | aktualno

Golnik v številkah:letno poročilo 2012 innačrt za 2013Leto 2012 smo sklenili uspešno. Obravnavali smo večje število bolnikovod pogodbeno dogovorjenega. Uvedli smo veliko izboljšav v poslovanje,novih metod pa tudi poslovni izid je bil pozitiven.Jurij Stariha6Pljučnik | marec 2013 | aktualnoKadri▶▶Dobili smo enega doktorja znanosti in tri magistre po bolonjskemsistemu.▶▶Pridružili sta se nam dve specialistki pnevmologije.▶▶Dobili smo specializantko internistične onkologije in specializantapatologije.Organizacija dela▶▶Bronhoskopija v globoki sedaciji.▶▶Uvedli smo v kardiologijo usmerjen oddelek in enoto internističneonkologije.▶▶Dobili smo program ambulante v Ljubljani, z namenom nadzoranad tuberkulozo v ljubljanski regiji.Kakovost▶▶Uvedli smo 18 novih kliničnih poti, obstoječe smo po potrebiobnovili.▶▶Prestali smo presojo akreditacije DNV.▶▶Od Slovenskega združenja za kakovost smo prejeli priznanje zaširjenje ideje o kakovosti v zdravstvu med drugimi ustanovami.▶▶Prejeli smo priznanje Mestne občine Kranj.Posodobitev opreme in prostorov▶▶Na oddelku za tuberkulozo in na intenzivnem oddelku smozgradili sobe z negativnim tlakom.▶▶Razširili smo laboratorij za citologijo in patologijo.▶▶Prenovili smo Vurnikovo kapelo v predavalnico, prenovili smosplošno in zobno ambulanto.Pedagoško delo in kongresna dejavnost▶▶Vaje 178 študentov MF Ljubljana in 5 študentov MF Maribor,183 rednih in 158 izrednih študentov Visoke šole za zdravstvenonego na Jesenicah.▶▶Organizirali smo mednarodni pnevmološki kongres.Raziskovalno delo▶▶8 mladih raziskovalcev,▶▶11 projektov in 2 programa ARRS ter 5 projektov EU,▶▶130 internih raziskav,▶▶objava 39 člankov v revijah s faktorjem vpliva.Komunikacije▶▶V različnih medijih smo se pojavili 507-krat.Načrt 2013Začetek leta 2013 je minil v znamenju sprejema Splošnega dogovoraza pogodbeno leto 2013. Na kratko povedano nam prinašadober milijon evrov manj sredstev za enako količino opravljenegadela. Glede na dejstvo, da smo leto 2012 končali z dobrimi 360 tisočEUR presežka prihodkov, pomeni, da moramo v letu 2013 zmanjšatistroške za vsaj 700 tisoč EUR, če želimo pozitivno poslovati. Druga,verjetno boljša možnost je povečanje prihodkov na trgu, ki jih realiziramov okviru našega rednega dela.Navkljub že petemu letu zapored, ko se zmanjšujejo sredstva, nam jeuspelo ohraniti ključne stvari z vidika razvoja zaposlenih in klinikev dosedanjih okvirjih. Za izobraževanje namenjamo 305 tisoč EUR,kar je primerljivo s preteklimi leti. Ključna investicija je izgradnjaambulantnega trakta (tako imenovane poliklinike), ki je ocenjenana 1,8 mio EUR.

Z roko v roki: Plavalna zvezaSlovenije in Klinika GolnikPlavalna zveza Slovenije in Klinika Golnik sta leta 2011 sklenili sporazum, katerega namenje koordinacija zdravstvene oskrbe plavalcev. Če poenostavimo, slovenskim vrhunskimplavalcem je tako omogočena popolna zdravstvena podpora s področja preprečevanja,odkrivanja in zdravljenja različnih bolezni in poškodb. V naši hiši za vsem tem stoji prim.dr. Robert Marčun, ki budno spremlja zdravstveno stanje plavalcev in jim je za zdravstvenenasvete, diagnostične postopke in terapevtske posege na voljo prav vse dni v letu.V uredništvu se nam je zdelo zanimivo, da bi katerega od naših vrhunskih plavalcevpredstavili tudi v Pljučniku, zato smo Robija pocukali za rokav in ga prosili, da maloizkoristi svoje zveze in poznanstva. Seveda nam je z veseljem priskočil na pomoč in zapokušino je je tukaj prvi pogovor.Mira Šilar, Nina Karakaš8Pljučnik | marec 2013 | aktualnoTjaša Vozel je članica plavalnega kluba Zvezda Kranj in članicaslovenske plavalne reprezentance. Je specialistka v prsnem slogu nakratke proge. Čeprav bo letos dopolnila šele 19 let, se lahko pohvaliže s kar nekaj odmevnimi rezultati, med njimi tudi z nastopomna olimpijskih igrah v Londonu in državnim rekordom na 100m prsno, ki ga je dosegla lanskega novembra v finalu evropskegaprvenstva v Franciji. Da je hitrost res njena vrlina, je dokazala tudis tem, da je na po elektronski pošti zastavljena vprašanja odgovorilaše isti dan … in si s tem takoj pridobila mojo naklonjenost. Z njosem se pogovarjala Nina Karakaš.Glede na to, da si bila pri odgovarjanju naposlana vprašanja tako hitra, sklepam, da tije tudi na splošno miselnost »kar lahko storišdanes, ne odlašaj na jutri« zelo blizu …Sem perfekcionistka, zato hočem biti na vseh področjih uspešna.Obiskujem gimnazijo Moste v Ljubljani in sem odličnjakinja. Pokončani maturi, ki jo imam letos, pa želim študirati psihologijo.Drugače šole ne obiskujem vsak dan in se učim doma. V šolo pridemle, ko pišem test, saj večino dneva preživim na treningih. Vse seda uskladiti, če veš, kaj hočeš in kakšni so tvoji cilji.Ti je bilo že vseskozi jasno, da je plavanje pravišport zate?Že od otroštva sem se zelo dobro počutila v vodi. Imela sem velikoplovnost in zelo dober občutek za vodo, zato je bilo prav, da semposkusila.Če prav razumem, izraz »plovnost« pomeni, da jesuper, če se tvoje telo v vodi obnaša kot stiropor,in malo manj super, če se obnaša kot kamen (smeh)?Ja, približno tako kot kamen in stiropor … in jaz sem bila stiropor(smeh).Kaj je tisto, kar pretehta pri odločitvi, ali bonekdo plaval na dolge ali na kratke proge?Menim, da bi na začetku svoje plavalne poti vsi plavalci morali plavatina dolgih in kratkih progah. Sčasoma pa se pokaže, katere ti boljustrezajo. Pri odločitvi je vsekakor pomembna fizična zmogljivostin to, koliko truda si pripravljen vložiti v treninge, saj dolge progezahtevajo veliko kilometrine.Kaj pa genska predispozicija?Zagotovo ima večjo vlogo na kratki progah. Za te moraš biti zelo eksploziven.Sicer je eksplozivnost deloma možno natrenirati, a je potrebnoveliko časa in truda, v osnovi pa je ta lastnost večinoma prirojena.Verjamem, da kot športnica slediš zdravemuživljenjskemu slogu, vendar naporni treningi inveliko časa, preživetega v vodi, za telo zagotovopredstavljajo določen »stres«. SodelovanjePlavalne zveze Slovenije in Klinike Golnikti omogoča hitro dostopnost do različnihzdravstvenih storitev. Kako gledaš na to?Menim, da je to sodelovanje zelo koristno za nas plavalce. Biti vrhunskišportnik pomeni biti ves čas v najboljši formi, tako fizičnikot psihični. Kakršna koli zdravstvena težava je zato lahko zelo ne-

Fotografija je z lanskih olimpijskih iger v Londonu, na njej pa sta Tjaša in njen trener Igor Veličkovič. Foto: osebni arhiv T. Vozel.prijetna in jo je treba čim prej rešiti, kar nam omogočata dr. Marčunoziroma Klinika Golnik. Sicer moram reči, da sama nimam velikotežav, a takrat, ko potrebujem kaj, mi na kliniki vedno priskočijo napomoč, če le lahko. Sodelovanje se iz leta v leto izboljšuje. Upam, dabo ostalo vsaj na taki ravni, zagotovo pa se da še kaj izboljšati.V nekaterih športih se tekmovalci ob slabšemrezultatu, poleg utrujenosti in poškodb, lahkosklicujejo tudi na razmere, v katerih so nastopili.Je kaj takega možno tudi pri plavanju?V plavanju te možnosti ni. Voda je enaka za vse. Vsak plavalec imasvojo progo in je odvisen le sam od sebe.Vseeno včasih zasledimo, da kdo od plavalcevreče, da je bazen »hiter« …Vsi bazeni so skoraj enaki, a vsakemu posamezniku kateri odgovarjabolj kot drugi. Bazene, v katerih dosežeš dobre rezultate, imaš vsekakorza hitre. To pomeni, da se v njih počutiš dobro, imaš dobreobčutke … Bazen je hiter, če si hiter tudi sam.Kakšna pa je pravzaprav razlika, če plavaš v25- ali 50-metrskem bazenu oziroma če plavaš vzunanjem ali notranjem bazenu?V 25-metrskem bazenu je več obratov. Dobra tehnika obratov inpodvodnega plavanja ti tako lahko prineseta boljše rezultate. Če paso obrati slabi, izgubljaš desetinke, lahko tudi sekunde. Menim, daje plavanje v 50-metrskem čisto drug šport kot plavanje v 25-metrskembazenu. Najpomembnejša razlika med zunanjimi in notranjimibazeni pa je vsekakor zrak. V notranjih bazenih je ta velikokratzadušljiv in komaj dihaš. Zunanji bazeni pa so nepredvidljivi, saj jelahko ravno v času tekme slabo vreme oz. je prevelika vročina.Si lahko predstavljaš, kako bi se odzvala, če bi seti, tako kot tvojemu plavalnemu kolegu DamirjuDugonjiću, tik pred skokom v vodo strgalekopalke? Če bi se odločila, da taka vseeno skočišv vodo, verjamem, da bi bilo, če ne drugega, vsajspodbujanje s tribun zelo glasno (smeh) …Kaj takega si sploh nočem predstavljati. Če bi se mi to zgodilo nanajpomembnejši tekmi, bi najverjetneje vseeno skočila v vodo in poskušalaodplavati, kar se da najbolje. Po takšnem dogodku se je sicertežko zbrati, a bi vseeno poskusila. Sicer se pa kopalke, v katerihtekmujem sedaj, ne strgajo tako zlahka.Ali plavalci pri vsem čofotanju sploh slišitenavijanje publike?Navijanje publike se sliši, a se plavalci poskušamo osredotočiti samona tekmo in plavanje, zato navijanje velikokrat preslišimo. Zelo motivacijskipa so lahko trenerjevi žvižgi, ki pa jih nikakor ne morešpreslišati.Za konec pa še pogled v prihodnost: tvoj prviplavalni cilj na trenutnem seznamu?Čim prej potrditi normo za nastop na svetovnem članskem prvenstvu,ki bo julija v Barceloni. Potem sledi nastop na sredozemskihigrah. Najboljše rezultate pa pričakujem na svetovnem prvenstvu.Držimo pesti za Tjašo!9Pljučnik | marec 2013 | aktualno

Klimatske spremembepri nasLansko jesen smo med zaposlene razdelili 250 vprašalnikov ozadovoljstvu pri delu. Izpolnjeni vprašalnik je vrnila slaba polovicaanketiranih – hvala in bravo! Ostali bomo letos imeli ponovnopriložnost odgovoriti na nekaj preprostih vprašanj ter prispevati kboljšemu razumevanju golniške organizacijske klime in načrtovanjuizboljšav. Poročilo o merjenju klime v celoti je na voljo za branje vERLD, za boljše razumevanje pa objavljamo kratko interpretacijo poposameznih kategorijah.Jana Bogdanovski10Pljučnik | marec 2013 | aktualnoRezultati ankete so spodbudni in kažejo, nakaterih področjih iz leta v leto napredujemo,kje pa so še priložnosti za izboljšave.Orodje za vodjeRezultati ankete kažejo na individualne čustveneodzive na delovno okolje in na organizacijskoklimo kot skupno sliko delovnegaokolja zaposlenih. Odgovori na vprašanjaodražajo, kako zaposleni dojemajo svojedelovno okolje, na vodjah pa je, da sevprašajo o globljih vzrokih za takšno dojemanje.Pregled po kategorijahAnketa obsega 15 kategorij in že splošnipregled po kategorijah pokaže, da je dojemanjevečine kategorij v letu 2012 boljšeod prejšnjih dveh let. Bolje kot v letih prejsmo zaposleni ocenili motivacijo in zavzetost,inovativnost in iniciativnost, vodenjein organiziranost, notranje odnose, razvojkariere in odnos do kakovosti. Poznavanjevizije in ciljev je ostalo na enaki ravni, malenkostje upadlo notranje komuniciranje,pa z nagrajevanjem smo tudi manj zadovoljnikot v letu 2011. Splošno zadovoljstvo jeboljše kot v letih 2010 in 2011, vse kategorijepa so tudi nad povprečjem ostalegazdravstva.Odnos do kakovostiBolj kot v prejšnjem letu se čutimo odgovorneza kakovost svojega dela, bolj tudicenimo sodelavce in v večjem številu menimo,da sta kakovost in količina dela prinas enako pomembni. Glede na lansko inpredlansko leto pa je malo upadlo mnenje,da zaposleni po svoji moči prispevamo k doseganjustandardov kakovosti, za malenkostmanj nas je tudi prepričanih, da imajo našioddelki jasno zastavljene standarde in ciljekakovosti.Inovativnost in iniciativnostStrah pred napakami nas manj ovira pripreizkušanju novih načinov dela kot lani inpredlani in je približno enak kot v drugihzdravstvenih organizacijah. Bolj kot v letih2010 in 2011 smo pripravljeni prevzetitveganje za uveljavitev svojih pobud, boljverjamemo, da pri nas predloge za izboljšavedajejo vsi, ne le vodje, in bolj tudi verjamemo,da storitve nenehno izboljšujemo inposodabljamo. Zato pa je zavest o nujnostisprememb v naši organizaciji nižja kotlani in skoraj na enaki ravni kot v letu 2010.Strokovna usposobljenost in učenjeZ organizacijo usposabljanj, ki jih potrebujemoza dobro opravljanje dela, smo precejbolj zadovoljni kot v letih 2010 in 2011.Sistem ocenjujemo kot dober in naše željese upoštevajo bolj kot v prejšnjih letih. Tudiprenos internih znanj je boljši kot v prejšnjihletih, zato pa smo malenkost manj prepričani,da so pri nas zaposleni le ljudje, ki sousposobljeni za svoje delo.Motivacija in zavzetostPohvale za dobro delo rastejo iz leta v letoin so nad povprečjem slovenskega zdravstva,a bi jih lahko bilo še več. Zato pa smomanj kot lani pripravljeni na dodatne naporepri delu, manj smo zavzeti za delo kotlani in manj kot lani menimo, da so pri naspostavljene zelo visoke zahteve glede delovneuspešnosti.Pripadnost organizacijiZaposleni sicer v večjem odstotku kot v prejšnjihletih menimo, da ne bi zapustili klinike,če bi se nam zaradi poslovnih težavznižala plača, zato pa je malo upadel ponos,da smo tu zaposleni, pa tudi nismo več prepričani,da je zaposlitev na Golniku varna.Manj kot lani nas meni, da ima klinika velikugled v okolju, predvsem pa se je znižal odstotektistih, ki menijo, da zaposleni zunajklinike pozitivno govorijo o njej.

Poznavanje poslanstva in vizije terciljevRezultati kažejo, da se je med zaposlenimizačel porajati dvom o tem, ali ima klinikajasno oblikovano poslanstvo in ali so njenapolitika in cilji jasni vsem zaposlenim. Sicerpa smo z realnostjo in s postavljanjemciljev bolj zadovoljni kot v prejšnji letih,predvsem pa jih v višjem odstotku sprejemamoza svoje.VodenjeZadovoljni smo s samostojnostjo pri opravljanjusvojega dela, vodje pa nas precej boljkot v prejšnjih letih spodbujajo k sprejemanjuvečje odgovornosti za svoje delo in se zzaposlenimi pogovarjajo o rezultatih dela.Nadrejeni precej bolj sprejemajo utemeljenepripombe na svoje delo, problemukazovalnega vodenja pa se je v letu 2012ponovno povečal.OrganiziranostOrganiziranost vidimo kot dobro in v vsehkategorijah boljšo kot lani in predlani. Najboljse je izboljšalo mnenje o tem, da sopristojnosti in odgovornosti medsebojnouravnotežene na vseh ravneh. Nad slovenskimpovprečjem je tudi jasna predstava zaposleniho tem, kaj se od njih pričakuje pridelu. Visoko nad povprečjem so pravočasneodločitve naših vodij, zraslo pa je tudi mnenje,da so v kliniki zadolžitve jasno opredeljene.Notranje komuniciranje ininformiranjeZ delovnimi sestanki smo približno takozadovoljni kot v letu prej, precej bolj smozadovoljni z informacijami nadrejenih zadobro opravljanje dela, pa tudi sproščenostin prijateljsko ozračje sta vsako leto večja.Zato pa smo bili leta 2012 manj zadovoljniz razumljivostjo informacij kot leta 2011, aveč kot leto prej, premalo tudi vemo o tem,kaj se dogaja v drugih enotah (toda več kotv letu 2010).Notranji odnosiMedsebojno zaupanje rahlo pada že odleta 2010 in je tudi pod povprečjem slovenskegazdravstva. Sicer pa po lanskem padcuspet bolj cenimo delo svojih sodelavcev,sodelovanje se v primerjavi s tekmovanjempovečuje, dosti boljše je tudi reševanjekonfliktov v skupno korist. Odnose medzaposlenimi ocenjujemo enako dobro kotleto prej.Razvoj karierePri ocenjevanju kariernih možnosti smoprecej nad slovenskim povprečjem. Vednobolj smo zadovoljni z osebnim razvojem,merila za napredovanje so nam bolj jasnakot v letih prej in na vseh ravneh imamo realnemožnosti za napredovanje. Smo pa malenkostbolj kritični kot leto prej do vodij, kinaj bi vzgajali naslednike, in do sistema, kinaj bi omogočal, da najboljši zasedejo najboljšepoložaje.NagrajevanjeBolj kot lani smo kritični do vrednotenjauspešnosti po dogovorjenih standardihin manj verjamemo, da slabemu delu slediustrezna graja oz. kazen. Blizu slovenskegapovprečja je naše mnenje, da zaposleni prejemamoplačo, ki je vsaj enakovredna ravniplač na tržišču. V višjem odstotku kot laniin predlani pa menimo, da so razmerja medplačami zaposlenih ustrezna in da so tisti,ki so bolj obremenjeni, tudi ustrezno stimulirani.Dodatna vprašanja o sistemihPrecej bolje kot v letih 2010 in 2011, pa tudiprecej bolje od slovenskega povprečja, ocenjujemoneposredne vodje, tudi z letnimirazgovori smo precej bolj zadovoljni kotv prejšnjih letih. Zadovoljstvo s stimulacijoin z razlago plačilne liste je sicer precej podpovprečjem, vendar vsako leto raste.Primerjalna vprašanjaPri odgovorih na vprašanja o uspešnostiklinike in njenega vodstva smo že vsa letaprecej nad povprečjem. Še bolj kot leta 2011smo bili leta 2012 ponosni na uspešnostklinike, mnenje o učinkovitosti klinike jemalo upadlo glede na leto 2010, kar zadevaučinkovitost in uspešnost našega vodstva,pa smo tam kot leta 2011.ZadovoljstvoNaše zadovoljstvo je v vseh kategorijah višjekot v prejšnjih letih in, razen kar zadevaplačo, višje od slovenskega povprečja (stalnostzaposlitve, delovni čas, sodelavci, delo,delovne razmere, možnost izobraževanja,status, vodstvo in napredovanje). Najbolj jezraslo zadovoljstvo z neposredno nadrejenimi.S plačo pa, glede na zdravstvo v Sloveniji,niso zadovoljni, čeprav malenkost boljkot leta 2011.Dodatna vprašanja za zdravstvoBolje kot v prejšnjih letih smo ocenili svojepoznavanje poslovnega načrta in strategije,uspešno prenašanje znanj z usposabljanjv delovno prakso, redno ocenjevanjedela na osnovi dogovorjenih ciljev ter prepoznavanjein razvijanje obetavnih posameznikov.Zadovoljni smo tudi s procesompostavljanja in spremljanja osebnih ciljev,edini upad odstotka pa beležimo pri zaposlenih,ki menijo, da naš informacijski sistemučinkovito podpira poslovne procese.PovzetekIz ankete je razvidno, da se v večini kategorijorganizacijska klima izboljšuje, pri čemerje že tako ali tako zvečine bolje ocenjenakot v povprečju slovenskega zdravstva.Pri nagrajevanju in stimulaciji nas omejujetrenutno veljavna zakonodaja.Glede na leto 2011 moramo biti pozorni na:▶▶odnos zaposlenih do visoko postavljenihzahtev glede delovne uspešnosti,▶▶jasno oblikovano in razloženo poslanstvoklinike,▶▶vrednotenje uspešnosti glede na dogovorjenecilje in standarde,▶▶rahlo zmanjšanje dojemanja ugledaklinike v okolju,▶▶jasno zastavljene standarde in cilje vkakovosti,▶▶zavedanje o nujnosti sprememb,▶▶pozitivnejše govorjenje zaposlenih okliniki zunaj nje,▶▶rahlo povečanje ukazovalnega vodenjain▶▶pripravljenost na dodaten napor, kadarse to pri delu zahteva.Ne glede na sorazmerno dobre rezultateankete imamo priložnost, da letos izboljšamo:▶▶pripadnost kliniki,▶▶notranje komuniciranje in informiranje,predvsem medsebojno zaupanje,▶▶percepcijo nagrajevanja in stimulacije.11Pljučnik | marec 2013 | aktualno

Dobitnici srebrnegaznaka za leto 2012Med dobitnicami srebrnega znaka Društva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Gorenjske za leto 2012 sta tudi dve medicinskisestri iz naše klinike: Barbara Moravac in Barbara Renko.Katja Vrankar12 Najbolj vidni ustvarjalci, kar jih poznam,so tisti umetniki, katerih izrazno sredstvo ježivljenje samo.Tisti, ki izražajo, kar se ne da izraziti.Brez čopiča, dleta, gline in kitare.Ne slikajo, niti ne kiparijo – njihovo izraznosredstvo je bivanje.Vse, česar se njihova osebnost dotakne, izboljšaživljenje.Vidijo in ni jim treba risati.To so umetniki življenja.(J. Stone)Pljučnik | marec 2013 | aktualno»Vesela sem in počaščena. Čast, ki meje doletela, je zasluga mojega dela, kiga imam tako rada, in zasluga mojihsodelavcev, s katerimi zelo dobro sodelujem.Veselje in sreča v duši, ko vidišzadovoljne obraze svojih najbližjih ljudi,ki jih imaš vsak dan ob sebi in jihimaš rad.«Barbara M.Barbara Moravac je Srednjo šolo za medicinskesestre obiskovala v Ljubljani. Leta1984 se je zaposlila v takratnem Univerzitetneminštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozoGolnik. Sprva je bilo njeno delovnomesto na Pnevmološkem oddelku, zatemna Oddelku za intenzivno terapijo in nego.Zaradi svojih sposobnosti in znanja je bilaleta 1996 razporejena na delovno mesto višjemedicinske sestre v Intenzivni terapiji kotvodja tima. Barbara z veseljem in ponosompove, da opravlja poklic medicinske sestrein da nikoli ne razmišlja, da bi morala njenapoklicna življenjska pot zaviti v drugo smer.Dokaz njene uspešnosti so številne zahvalesvojcev, sodelavcev, študentov in dijakov,ki se z njo srečujejo. S pozitivno energijo invedrim pristopom do dela tudi drugim dajespodbudo za delo. Odlikuje jo široko strokovnoznanje, ki ga bogati z delom ob bolnikuin z obiski strokovnih srečanj.Barbara Renko je v srednjo zdravstvenošolo hodila na Jesenice in leta 1982 pridobilanaziv srednje medicinske sestre. Njena prvazaposlitev je bila na Nevrološki kliniki UKCLjubljana. Naslednja tri leta je pridobivalaizkušnje in znanje v Bolnišnici Petra Držaja.Leta 1986 se je zaposlila v Bolnišnici Golnik.»Podelitev srebrnega znaka Društvamedicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Gorenjske sem razumelakot izjemno moralno priznanjesvojemu dosedanjemu delu. To je bilaresnično lepa zahvala za delo, saj le-tood človeka zahteva veliko truda, naporovin prilagajanja, včasih pa tudi presegameje možnega.Sprejela sem ga spoštljivo, saj je to vsvojem bistvu tudi priznanje vsemtistim generacijam mojih sodelavk insodelavcev, s katerimi sem v preteklostisodelovala. V tem priznanju je namrečmogoče prepoznati njihov prispevek,njihovo razsodnost, razum in pogumter njihovo pripravljenost sodelovati inpomagati. V tem času, ko je tako malodobrih novic, je bila, vsaj zame, toena lepših rožic, ki je zacvetela v mojiduši.«Barbara R.

Medijske objaveo Kliniki Golnik(december 2012–februar 2013)Barbara Renko Foto: Društvo MS Gorenjske.Barbara Moravac Foto: Društvo MS Gorenjske.Med sodelavci je cenjena kot zelo vestna medicinskasestra z dolgoletnimi in bogatimidelovnimi izkušnjami ter znanjem, ki ga jevedno pripravljena deliti. S predanostjo poklicu,profesionalnostjo in dobrimi medsebojnimiodnosi si je pridobila zaupanje medpacienti, sodelavci in ostalimi zaposlenimi.Je aktivna mentorica mlajšim kolegom inkolegicam. Zahteva vestnost, natančnost,odgovornost in predanost delu. Aktivno jevključena v krožek za preprečevanje razjedezaradi pritiska že od samega začetka delovanjakrožka. Je tudi aktivna športnica, kise ukvarja s pohodništvom, kolesarjenjem,tekom in tako deluje tudi na svojo okolico.Od skupno 59 objav, ki smo jih zaslediliod začetka decembra do koncafebruarja, je bilo kot običajno največobjav (38) v tiskanih medijih, 11 spletnih,5 televizijskih, 3 radijske in 2agencijski.Objave o kliniki smo lahko brali vDelu, Dnevniku, Gorenjskem glasu inIsisu, pa tudi v Naši ženi, Demokracijiin Žurnalu 24. Od televizij sta tokratna prvem mestu POP TV in Kanal A,en prispevek je bil tudi na TV Slovenija.Članke so v glavnem povzemaletudi spletne strani medijev, stalni gostpa smo bili v tem obdobju na RadiuSlovenija 1, v oddajah novinarja IztokaKonca.Po žanru so prevladovali spletni člankiin poročila, v tem zimskem časupredvsem posvečeni nasvetom zaohranjanje zdravja ter preprečevanjein zdravljenje pljučnih bolezni. Konecfebruarja so se mediji pospešenoposvečali poslovnim rezultatom slovenskihzdravstvenih ustanov. S hitroodzivnostjo in seveda z dobrimi rezultatismo si prislužili dva odmevnapozitivna prispevka v Financah in naKanalu A. Precej zanimanja za našestrokovnjake je bilo okrog svetovnegadneva brez cigarete, v časopisu Delopa je novinarka Milena Zupanič na širokoobdelala temo akreditacij in nasomenila kot primer dobre prakse.Jana Bogdanovski13Pljučnik | marec 2013 | aktualno

V spomin mag. Alenki Rus(1933–2013)Tiho in nevsiljivo se je prve dni februarja od nas za vedno poslovila mag. Alenka RusGashi, dolgoletna vodja laboratorija za diagnostiko tuberkuloze v naši kliniki.Manca Žolnir - Dovč, Jana Furlan - Hrabar14Pljučnik | marec 2013 | aktualnoMag. Alenka Rus Gashi, spec., je bila rojenaleta 1933 v Loškem Potoku. Kot izredno prizadevnaštudentka agronomije je zbolela zatuberkulozo in tako prvič prišla na Golnikkot bolnica. Prav med večmesečnim zdravljenjemv naši bolnišnici se je kot izrazitovedoželjna oseba začela poglabljati v razumevanjebiologije bacila tuberkuloze. Ta joje tako prevzel, da se je spomladi leta 1960zaposlila v takratnem Inštitutu za pljučnebolezni Golnik.V tistem času je bilo v bolnišnici veliko pomanjkanjestrokovnjakov in po večkratnemneuspešnem razpisu so z veseljem zaposliliinženirko agronomije Alenko Rus kot vodjobakteriološkega laboratorija. V tem laboratorijuso takrat opravljali tako diagnostikotuberkuloze kot tudi ostalih patogenih bakterij.Že v letu 1961 so prav z njeno pomočjokot prvi v Jugoslaviji dokazali primerbolnika, pri katerem bolezni ni povzročilbacil tuberkuloze, ampak mikobakterijaMycobacterium avium. Mag. Alenka Rus jenamreč prav z razlikovanjem različnih vrstmikobakterij s pomočjo za tiste čase revolucionarnihbiokemičnih testov resničnodokazala povzročitelja bolezni in postopnoomogočila ukinjanje nehumanih biološkihposkusov na morskih prašičkih (budrah), kiso jih do tedaj vsakodnevno rutinsko uporabljaliza identifikacijo Kochovega bacila.Tako je leta 1976 magistrirala iz tako imenovanihatipičnih mikobakterij, dve leti zatempa opravila še specializacijo iz medicinskebiologije. Svoje delo je opravljala z vsem srcemin predanostjo, kar mi je izrazila ob predajivodenja laboratorija ob upokojitvi v letu1995 z besedami: »Upam, da boste ob delu zmikobakterijami uživali vsaj toliko, kot semuživala jaz.« In še kako je imela prav …Leta 1972 se je do tedaj skupni bakteriološkilaboratorij razdelil v laboratorij za nespecifičnobakteriologijo in laboratorij zabakteriologijo tuberkuloze. Mag. AlenkaRus je bila imenovana za vodenje slednjega.Njen nemirni duh je bil v povezavi z raziskovalnožilico in spodbudo prof. dr. JaneFurlan v letu 1978 glavni razlog za odprtjeimunološkega laboratorija kot samostojneenote. Prav v tem laboratoriju so pod njenemvodstvom nastali prvi zametki sodobnelaboratorijske imunologije s poudarkomna alergologiji, genetiki in molekularni biologiji.Tako so med letoma 1990 in 1991uvedli prve imunofluorescenčne teste zadokazovanje nekaterih bakterij, nekolikokasneje pa še prve teste genetske sonde, kiso predhodnik testov molekularne biologije.Brez slednjih si danes le težko predstavljamodelo v sodobnem laboratoriju, saj so nam zadnjaleta povsem spremenili vsakdanje delo.Imunološki laboratorij kot tudi laboratorijza diagnostiko tuberkuloze je vodila vse dosvoje upokojitve v letu 1995.Foto: osebni arhiv.Kot osebnost je mag. Alenko Rus odlikovalanatančnost, zanesljivost, poštenost in izrazitsocialni čut. Zaradi teh lastnosti je bila mnogimsodelavcem v laboratoriju in bolnišnicikot druga mati, ki nam je pomagala pri delu,pisanju objav ali reševanju osebnih problemov,a zase ni nikoli zahtevala nič. Ostajalaje skromna, nevsiljiva in prav zato izrednopriljubljena in spoštovana v kolektivu bolnišniceGolnik. Tako kot je živela, se je te dniod nas tudi poslovila.Hvala Vam mag. Alenka Rus za vse, kar stedobrega storili za nas in našo bolnišnico!Tega pa nikakor ni bilo malo …

Dušan ŠuputIntervju z Dušanom Šuputom, dekanom MedicinskeFakultete v Ljubljani.fotografije: arhiv Klinike Golnik, osebni arhivJana BogdanovskiDušan Šuput je po rodu Jeseničan. Otroštvo je preživel naSlovenskem Javorniku, šolal se je na Koroški Beli in v Kranju,študiral medicino v Ljubljani, zadnje pol leta študija preživel vDallasu, potem stažiral in šel v vojsko. Že med študijem se jevključil v raziskovalno delo na področju elektrofiziologije, kiga je zelo zanimala. Njegova prva služba je bila na Inštitutu zapatofiziologijo, ves čas pa si je želel povezati predklinično inklinično dela, čeprav to takrat pri nas še ni bilo običajno. Deldoktorata je naredil v Nemčiji, pozneje pa je ob pomanjkanjuopreme začel delati s pomočjo magnetne resonance naspektroskopiji pljuč. Predava študentom, že drugi mandat je dekanMF, veseli ga raziskovalno delo. Je zanimiv sogovornik, ki mu miselin beseda lepo tečeta.Tudi vaša mama je bila zdravnica ...Mama se je kot zdravnica najprej izpopolnjevala v več ustanovah,nato več let delovala na Jesenicah, potem v Kranju in končno naGolniku, kjer je bila vodja internistov do upokojitve.V gimnaziji in med študijem vas je pritegnilo delo,ki je precej daleč od medicine?Ja, slikarstvo. Takrat sem naslikal več del, eno je bilo celo razstavljenov Mestni galeriji v Ljubljani. Kasneje je za to manjkalo časa, ko pasem bil pred nekaj leti pri prijatelju na Norveškem, me je nagovoril,da sem poslikal še eno platno ... S sliko sicer nisem bil zadovoljen,ampak on je očitno bil, ker jo je obesil na steno. Jaz je ne bi ... (smeh).Danes za to ni več časa.Kako ste prišli do prve službe?Ko sem bil v vojski, so me povabili na inštitut za patofiziologijo inmeni se je zdelo imenitno, da grem iz vojašnice na kratek dopustpogovarjat se za službo. No, na inštitutu so pogovor vzeli še bolj resnoin po vojski sem res začel tam delati. Za štirinajst dni sem sicervmes odšel delat oz. specializirat nevrofiziologijo, ki me je tudi zelozanimala, potem pa sem vseeno ugotovil, da mi delo na patološkifiziologiji bolj ustreza. Želel sem si bolj povezati predklinično in kliničnodelo, kar takrat ni bilo všeč ne enim ne drugim. Po svetu že,pri nas pa to šele v novejšem času postaja sprejemljivo in vse boljnujno. V času priprave doktorata sem delal v laboratoriju v Nemčijipri prof. Mevesu in prof. Stampfliju, ki je znan po tem, da je odkrilzakone saltatoričnega prenosa živčnega impulza. Tam sem dobilpotrditev svojega razmišljanja, da je mogoče povezati klinično deloz raziskovalnim, saj je prof. Meissner, zdravnik, ki se je ukvarjal zelektrofiziologijo beta celic pankreasa, delal tako v kliniki kot na inštitutuza fiziologijo.Črna ovca?Ja, včasih so me malo gledali kot črno ovco, ker se nisem popolnomavklopil v raziskave acetilholinesteraze. Delal sem različne stvari,Fiziki so me povabili, da bi sodeloval priMR- spektroskopski raziskavi pljuč in opazil sem,da so gledali pljuča kot kos »nespremenljive«snovi. Fiziki imajo malo drugačen odnos do živihstvari kot zdravniki: pljuča so dolgo imeli vraztopini in v njih niso videli nič od tistega, karso pričakovali.predvsem na področju toksinologije, potem pa prišel do magnetneresonance. Fiziki so me povabili, da bi sodeloval pri MR-spektroskopskiraziskavi pljuč in opazil sem, da so gledali pljuča kot kos»nespremenljive« snovi. Fiziki imajo malo drugačen odnos do živih15Pljučnik | marec 2013 | INTERVJU

16Pljučnik | marec 2013 | INTERVJUstvari kot zdravniki: pljuča so dolgo imeli v raztopini in v njih nisovideli nič od tistega, kar so pričakovali. Pljuča smo lahko res opazovali,ko smo preprečili, da bi kolabirala in smo jih lahko predihovali.Takrat je nastal eden od prvih člankov na svetu, ki je opisovalpreiskavo živega pljučnega tkiva z magnetno resonanco, in ga še(le)danes pogosto navajajo, čeprav je od tega že več kot 25 let.Sodelovali ste tudi z Inštitutom Jožefa Štefana.Ja, na Štefanu so se me navadili in me povabili zraven, ko so samisestavili tomograf iz kupljenih delov, in smo začeli slikati. S fizikomdr. F. Demšarjem sva hodila po bolnišnicah in prepričevala zdravnike,da je to dobra stvar, ker takrat tega ni v Sloveniji še nihče verjelali sprejel. Bila sva tudi na Golniku in večkrat v Kliničnem centru.Končno so sprevideli, da je to dober pripomoček in prvi tomografv Sloveniji je prišel v klinično uporabo. Od takrat naprej sem se zmagnetno resonanco ukvarjal, kadar koli je bila priložnost.Še vedno se radi ukvarjate s toksini ...Vedno sem se rad in se še ukvarjam s toksini živalskega izvora,včasih tudi bakterijskega, ker zadenejo zelo specifične tarče in je todostikrat neke vrste detektivsko delo. Delaš s substancami, ki jih šenihče ne pozna in z njimi nihče še ni delal, ter poskušaš najti tarčo.Pa zato niste postali vegetarijanec?Ne, zakaj?No, ker gre za toksine živalskega izvora?Ne (smeh). Saj večina teh toksinov ni tako nevarnih, če jih zaužiješ.So pa eni najmočnejših toksinov, če jih vneseš v telo z vbrizganjem vžilo ali trebušno votlino. Bakterijski so bolj nevarni tudi pri naključnemzaužitju ali vdihu pri proučevanju.Kako pa z vsem tem združujete delo dekana?Pred leti so me nagovarjali, da bi prevzel dekansko funkcijo, pa semi je zdelo, da nima pravega smisla. Pri delu pa sem kasneje ugotovil,da je nekaj stvari res treba izboljšati. Nujno je treba zgraditifakulteto do konca. Narejena je bila prva faza, druge ni bilo nikoli,prostorska stiska je neverjetna. Druga stvar je bila še iz časov, ko sembil predsednik sistematizacijske komisije in je vlada želela zmanjšatištevilo učiteljev in tudi študentov. Temu sem se uprl, saj se študijskiprogram ne da izvajati kakovostno, če je učiteljev premalo. Spekterznanj v medicini je tako širok, da en sam učitelj ne more vsega dobroobvladati. Tudi če bi bilo po času možno, da bil en sam učiteljpredaval npr. interno medicino, po vsebini to ne gre. Pa še ena stvarse mi je zdela potrebna: bolj povezati kliniko in predkliniko. Zelo

me veseli, da je tega sodelovanja vedno več in da iz tega pride velikodobrega. Ne nazadnje smo zaradi te nujne povezave obeh področijprenovili študijski program naše fakultete v letu 2008.Lotili ste se tudi prenove študija medicine ...Tudi prenova študija, ki se je strašno dolgo vlekla, je bila eden odmotivov za sprejem funkcije dekana. Koncept bolonjske prenove mini bil všeč v celoti, na vsak način je bilo treba vztrajati, da se ne uvededveh ciklov študija, kot je se je to zgodilo ponekod po Evropi. Zakoncept prenove sem se najprej kakšno leto pogovarjal s študenti inučitelji, da bi ugotovili, katere stvari bi lahko izboljšali, kaj pa moramopustiti pri miru, da ne bi česa pokvarili. Zdaj ko študij potekapo novem programu, seveda naletimo tudi na posamezne probleme,ampak ker vsi dobro sodelujemo, sproti popravljamo vse, kar je prisami izvedbi programa morda premalo domišljeno. Učni uspeh seje še izboljšal, čeprav že prej ni bil slab. Učitelji pravijo, da študentisedaj več znajo, in prihajajo na vaje mnogo bolj pripravljeni, kot sobili prej. To pa je seveda bistveno.Kako sodite dijake, ki pridejo študirat medicino?So pravi ljudje za to, da postanejo zdravniki,raziskovalci?To je težko reči. Akademik prof. Svetina je včasih delal analize inje ugotavljal pozitivno korelacijo med študijskim uspehom in uspehomna gimnaziji. Pa tudi to, da je enaka korelacija med tem, kakoopravijo izpit iz fizike na fakulteti in uspehom kasneje med študijem.Veliko težje pa je ugotoviti, ali bodo vsi ti študenti potem dobro komuniciralis kolegi študenti in pozneje v praksi s pacienti.17Eno je znanje, drugo pa empatija ...Dijakom na informativnih dnevih vedno povem, da je empatijanajbolj pomembna stvar, da pa je daleč od tega, da bi bila sama posebi dovolj. Medicina vendarle temelji na naravoslovni znanosti. Dabi izboljšali komunikacijo z bolniki, smo v prenovi študija na novouvedli dva predmeta v prvem in drugem letniku, in sicer sporazumevanjemed seboj in sporazumevanje z bolnikom. Mislim pa, daje najpomembneje, da študenti dobijo dober vzor na vajah v kliniki.Zelo velika je odgovornost tistih, ki imajo vaje, ker študenti vidijo,kako v situacijah reagirajo kolegi, in jih posnemajo. Ta dva predmetajim lahko dasta predvsem osnovo za razmislek, ali je to, kar vidijo navajah, skladno s tem, kar so se naučili.Kaj pravijo študenti o Golniku, kamor jih pridekar veliko?Spomnim se, ko sem še kot študent, skupaj s kolegi, prebil cele dnevena Golniku, smo lahko celo prespali. Prebiti cel dan na Golniku,je bilo zelo koristno. Vaje smo imeli na internističnem oddelku inna pulmologiji. Takrat smo bili zadovoljni in mislim, da so študentitudi danes s poukom na Golniku zadovoljni. Prof. Košnik je tuzelo aktiven in tudi drugi, ki delajo s študenti, se zavedajo, da jeto pomemben del procesa. Vsaka bolnišnica, ki ima status učnegazavoda, mora gojiti take stike s študenti. Nekatere učne bolnišnicese premalo zavedajo, kakšen plus so zanjo študenti. Mislim, da sevsakdo nauči največ takrat, ko uči druge. Takrat se mora res vprašati,ali je to, kar govori, resnično in pravilno, ker študenti ga, koneckoncev lahko tudi vprašajo. V rutinskih bolnišnicah lahko preprostoopravljajo svojo rutino in le od posameznika je odvisno, koliko sebo poglobil v razmišljanje o odstopanjih in problemih, značilnih zaSpekter znanj v medicini je tako širok, da en samučitelj ne more vsega dobro obvladati. Tudi če bibilo po času možno, da bil en sam učitelj predavalnpr. interno medicino, po vsebini to ne gre.delo v terciarnih ustanovah. Seveda so tudi v teh bolnišnicah zelodobri strokovnjaki, toda na splošno njihova primarna usmeritev nirazvoj stroke v enaki meri kot v terciarnih ustanovah. Z mnogimibolnišnicami zunaj centra imamo sklenjene dogovore, da lahko delujejokot naši učni zavodi na področjih, kjer izpolnjujejo strokovnein akademske pogoje.Kako ocenjujete sodelovanje z Golnikom?Mislim, da je sodelovanje zelo dobro, tudi kar zadeva strokovnodelo.Pljučnik | marec 2013 | INTERVJU

Res, Slovenci bi lahko naredili kar nov pregovor:Ni dobro, če ni slabo. Taka je zdaj splošna klima.Druga stvar pa je naša zgodovinska pokornost innesamozavestnost. Mi bolj z repkom mahamo, konas v Bruslju pohvalijo ... Včasih so nas pohvaliliv Beogradu (smeh).18Pljučnik | marec 2013 | INTERVJUKaj pa počnete, ko je konec kliničnega,raziskovalnega in razvojnega dela?Časa mi ostane zelo malo. Tako kot vsaka druga, tudi ta funkcijaprinaša neprijetne stvari. Veliko časa se moram ukvarjati z raznimibirokratskimi in drugimi rutinskimi zadevami, šele ko se jih rešim,lahko postanem produktiven in naredim kaj otipljivega, tako za fakultetokot za raziskovalno in strokovno delo. Za raziskovalno deloostanejo večeri in vikendi. Če je vreme lepo, grem rad v hribe, pozimipa tudi smučat in poleti plavat v jezera ali morje.Gresta hčeri po vaši poti?Ja, obe sta že končali medicino. Ena specializira revmatologijo, drugapediatrijo in zadovoljen sem, ker obe radi opravljata svoje delo.Zelo pomembno je, da človek rad opravljalo svojedelo, kajne?Ja, nedvomno, seveda pa obstajajo v zdravstvu še druge poklicnemožnosti – če te ne veseli delo z ljudmi, je tu še raziskovalno delo,žal pa gre kar nekaj zdravnikov tudi v farmacevtsko industrijo, karje po mojem izguba. Saj ne, da jih je zelo veliko, ampak včasih tegasploh ni bilo, v zadnjih letih pa se dogaja, da zdravniki iščejo tudidruge opcije, na srečo v manjšem obsegu tudi v tujini.Mislite, da bomo kdaj v Sloveniji dobilizdravstveni sistem, ki bo zadovoljil vse vpletene?Težko reči ... Če samo pomislim, koliko podjetij ne plačuje večprispevkov za zdravstveno zavarovanje! To zelo ruši zdravstvenisistem. Mislim, da bi vsak človek moral imeti dostop do zdravniškepomoči, temu pa lahko sledi še kakšna nadgradnja. Naj povemzgodbo. Ko smo pred leti v Sloveniji kupovali tomografe, nam jeprišel pomagat češki inštruktor, pa sem ga vprašal, koliko imajotam tomografov. Ugotovil sem, da na Češkem niso imeli bistvenoveč tomografov na prebivalca kot pri nas. Vprašal sem ga, kako jepotem s čakalnimi vrstami, pa je rekel, da jih ni. Kako to? Povedalje, da tam bolniki niso toliko zahtevni kot pri nas. Pri nas panekateri bolniki žele naročati vse, od preiskav do terapije. Zelo sestrinjam s tem, da se zdravnik z bolnikom pogovori in da skupajprideta do najustreznejše rešitve, vendar zdravnik ne more postatinekritični izvajalec naročil pacientov. Tudi mene pridejo kdajvprašat, na primer glede magnetnoresonančne tomografije kosti.Odgovorim jim, da je za kosti najboljša najprej klasična diagnostika,če gre morda za sum konkretne patologije ali prizadetostimehkih tkiv, se lahko pristopi k dodatnim preiskavam, vendar pogostoniso zadovoljni z odgovorom, ker menijo, da so najnovejšenaprave nujno najboljše kar za vse, a dobro vemo, da je diagnostikabolj kompleksna. Začne se s pregledom in pogovorom, za karimajo zdravniki zaradi preobremenjenosti zelo omejen čas. Drugaplat je seveda prihodkovna. Tu bi morala država enostavno zagotovitistabilnejši sistem delovanja. Podobna situacija je v visokemšolstvu. Mnogokrat se razpravlja o zasebnem in javnem sektorju.Stvari so tu zelo nedorečene. Ne mislim, da je dobro samo zasebnoali samo javno. Oboje mora biti opredeljeno tako, da je pošteno inv korist državljanov in da za oboje veljajo enaka merila strokovnostiin kakovosti.Težko bo kaj spremeniti, ko smo vsi tako kritičniin pesimistični ...Res, Slovenci bi lahko naredili kar nov pregovor: Ni dobro, če ni slabo.Taka je zdaj splošna klima. Druga stvar pa je naša zgodovinskapokornost in nesamozavestnost. Mi bolj z repkom mahamo, ko nasv Bruslju pohvalijo ... Včasih so nas pohvalili v Beogradu (smeh).Kakšni pa so medsebojni odnosi na fakulteti?Kljub zelo kompleksni sestavi so odnosi korektni in omogočajo dobrodelovno razpoloženje. Seveda pa drastični državni posegi, recimona zakonodajnem področju, vedno razburkajo ozračje in vznemirijoljudi.

Izbrali smonajbolj koristnefotografije: arhiv Klinike GolnikDANICA ŠPRAJCARLeta 2012 smo prejeli 29 koristnih predlogov.Komisija je vse ponovno pregledala inocenila, kako prispevajo k večji kakovosti invarnosti storitev, prihrankom, zagotavljanjustabilnosti procesov pri opravljanju storitev,izboljšanju procesov dela, racionalnosti priizvajanju storitev, k izboljšanju varnosti inzdravja pri delu, delovnih razmer in varstvaokolja, k povečanju ugleda zavoda ipd.Pri tem so uporabili naslednji sistem točkovanja:Vsebina predlogaNajveč točk je med predlogi, ki smo jih dobilileta 2012, prejel koristen predlog Petre SvetinaŠorli. Avtorica je predlagala, da se za bolnikes kužno TB, ki potrebujejo drenažo zaradipnevmotoraksa, uredi možnost drenažena BO 700. Zaradi realizacije tega predlogaomenjenih bolnikov ni treba prestavljati naintenzivni oddelek. S tem je zmanjšana možnostprenosa okužbe in izboljšana varnostin zdravje pri delu za zaposlene.Visoko oceno je prejel tudi predlog JaneTršan. Predlagala je, da bi veljavna navodi-la za samopomoč ob anafilaksiji dopolniliin naložili na spletno stran Klinike Golniktako, da bi bila uporabnikom dosegljiva tudis pomočjo pametnega telefona. Komisija jeocenila, da nas je avtorica s tem predlogomspodbudila k iskanju rešitve, ki bo povečalakakovost naših storitev za bolnike, potencialnotudi njihove svojce, zmanjšala stroške,povečala ugled naše klinike. Predlog bomolahko uporabili tudi za druga navodila uporabnikomnaših storitev.19kakovost in varnost storitev▶▶za paciente10 točk▶▶za svojce in obiskovalce8 točkizboljšanje procesov dela5 točkracionalizacija procesov dela5 točkizboljšanje varovanja okolja5 točkizboljšanje varnosti in zdravja pri deluzmanjševanje stroškovpovečanje ugleda zavodazagotavljanje stabilnosti procesovizboljšanje delovnih razmerdrugoUporabnost predlogaavtor je predlog že realiziralpodan je načrt realizacije, ki ga izvede avtor(lahko ob pomoči sodelavcev)podan je načrt realizacije, ki ga izvedejodrugirealizacija je možna / je odloženapredlog ni izvedljiv7 točk5 točk2 točki3 točke5 točk2–4 točke10 točk7 točk5 točk2 točki0 točkOznaka Prijavitelj Naslov predloga Opis predloga27/12 Jana Tršan28/12 Jana Tršan29/12 Jana TršanPregrinjala za zaščito bolnikov nasedečih vozičkihPrenosni zabojnik za arhivskodokumentacijo ob pregledu v PA GolnikMobilna aplikacija za paciente znavodili za samopomoč ob anafilaksijiZa vsak bolniški oddelek nabaviti po2 frotirasti pregrinjali, ki jih dajemo narazpolago bolnikom ob transportu ssedečimi vozički na preiskave.Izdelati dva lesena zabojčka s pomičnimiletvami za transport zdravstvenedokumentacije med centralnim arhivom inPA Golnik.Obstoječa navodila dopolniti in naložitispletno mobilno aplikacijo.Pljučnik | marec 2013 | kotiček kakovosti

Bolnišnice niso samoproizvajalci odpadkoviz zdravstva»Zeleni odpad« – nekaj nasvetov za kompostiranje.MOJCA NOVAK20Pljučnik | marec 2013 | kotiček kakovostiBolnišnice poleg odpadkov iz zdravstva proizvedejoše mnogo drugih vrst odpadkov.Nekaj je takih, ki jih je mogoče s predelavoponovno uporabiti.Klinika Golnik se ne ponaša samo z bogatozgodovino, starimi, zgodovinsko pomembnimistavbami in vsestranskimi aktivnostmiznotraj teh zidov. Klinika Golnik je tudiokolica, je narava, ki obkroža naše zidove inki ponuja počitek utrujenim očem zaposlenihpo prebedeli noči, bolniku, ki se dolgočasiin skozi okno zagleda veverico, ponujakotiček za kratek sprehod, nadihanje pljuč,sprostitev po stresu ali zaposlenim le preklopiz službe v domače okolje, ko po končanemturnusu skozi park odhajamo domov.Imamo srečo, da je okolica, ki nas obdaja,zelena – in velika. Za take površine je trebaustrezno poskrbeti, zato se kar nekaj zaposlenihtrudi, da bi bile videti lepo in namnudile zadovoljstvo, čeprav jim narava včasihponagaja, in ko pokosijo celotno površino,na delu, kjer so začeli košnjo, trava ževeselo kuka na plan in se jim ponuja v novo»obravnavo«. Včasih je na delu močan veter,ki kot posledice in opomin pušča za sabopolomljene veje, kupe listja in celo podrtadrevesa. Z vsem tem materialom – vejami,listjem, pokošeno travo je treba nekaj stori-ti. Za v zabojnike niso, kar tako jih tudi negre pustiti, saj kazijo pogled in ob prvempišu spet obležijo vsepovsod. Naša trenutnarešitev za ta material je zasipavanje brežinez uporabo naravnega materiala. »Kuhinjskiodpadki« (odpadki hrane) imajo svojozgodbo, saj večino teh vračamo v kuhinjo,kjer z njimi ustrezno ravnajo. Po delu v parkunam ostane torej res le kakovostni material.Ko bo brežina obdelana in ne bo novihpodobnih priložnosti, bomo morali začetirazmišljati o kompostiranju.Kaj pa vi (tisti, ki v domačem okolju proizvajatetovrstne odpadke in imate okoli hišvsaj nekaj malega prostora) – ali razmišljatein morda že celo kompostirate organske odpadkeali jih raje oddajate v zabojnike inse ubadate z njihovim neprijetnim vonjem,črvički, muhami in podobnim? Vsaka stranima svoje dobre in slabe lastnosti …Morda bo kdo rekel, da sedaj ni ravno sezonakompostiranja. So pa meseci in deževni,včasih turobni dnevi, ki prihajajo, ravnopravšnji za razmišljanje, kaj bomo počelispomladi, kakšni bodo naši novi projekti ininvesticije, s čim si bomo krajšali čas, s čimbomo odklopili težave in – uživali.Za kompostiranje so nam na voljo različnikompostniki. Za naravnejši videz in sozvo-čje z urejenostjo svojih površin si lahkotudi sami izdelamo lesenega, če takega delanismo vešči, ga lahko kupimo. Na razpolagoso še plastični kompostniki, ki sicerzdržijo dlje časa, v njih je proces hitrejši,lažje jih zapremo … Obstajajo celo kovinskeizvedbe.Kompostiranje je dobrodošloz več vidikov:1. stranski produkt razgradnje organskihodpadkov je CO 2, ki sicerje toplogredni plin, vendar jenjegov učinek 21-krat manjši odučinka metana, ki nastane takrat,ko tovrstne odpadke odložimo nanepravilen način;2. sami pridelamo kakovostni humusin/ali gnojilo, ki ga lahkouporabimo za gojitev cvetja,grmovnic, trave, sobnih rastlin ins čimer tudi prihranimo;3. zmanjšamo količino odpadkov inrazbremenimo odlagališča;4. poskrbimo zase, za novo aktivnost,stik z naravo in se sprostimo.

Ko izberemo kompostnik, ki zadovolji našeestetske (najlepše sodi v naše okolje) in tehničnezahteve, določimo najidealnejše mestoza postavitev: neposredno na zemljo inv polsenčni legi. Zaželeno je, da je nekolikoodmaknjen od prostorov, kjer bivamo. Nalagamoga po priloženi shemi in skrbimo, davsebina ni ne presuha (počasni procesi), nepremokra (gnitje). Čez 6 do 12 mesecev svojizdelek lahko začnemo uporabljati (časovnoobdobje je odvisno od vrste kompostnika).Zrel kompost se sesede in je temno rjavebarve. Če ga presejemo, je uporaben za lončnicein cvetlične gredice, če pa pustimo grobega,je uporaben kot gnojilo za grmovnice,drevesa … Proces zorenja lahko pospešimo,če ga občasno (na dva do tri tedne) premešamo.Sicer pa lahko kompostiramo tudi pozimi,vendar je takrat proces razgradnje daljši.Kompostnik zaščitimo z ustrezno streho, dapreprečimo dotok prevelike količine vode.Za ohranjanje toplote poskrbimo s ponjavo,ki pa ne sme preprečiti dovoda zraka. Lahkosi pomagamo tudi s pokrivanjem kompostnikaz mešanico listja in zmletih vej.Pozimi vsebine kompostnika ne obračamoprepogosto. Dobro ga prezračimo, ko pridepomlad in so sončni in toplejši dnevi spetpogostejši.Pri nas doma smo kompostnik izdelali sami,iz debelih prepletenih vej. Postavljen je dovoljdaleč od hiše, da ni moteč, pa še vednodovolj blizu, da kuhinjskih odpadkov ni pretežkoodnesti vanj. »Pridelanega« kompostane uporabljamo na vrtu, temveč le pri zelenju,katerega cvetov, plodov … se ne uživa.S tem se izognemo morebitnim ostankomShema nalaganja materiala vkompostnik:2 – 3 cmprst15 cmkuhinjski in vrtni odpadki2 – 3 cmprst15 cmkuhinjski in vrtni odpadkipodlaga, osnova za dobro prezračevanje- grob material - (veje)Deponija listja, vej in trave. Foto: S. Kocjančič.pesticidov in ostalih sredstev (ostanki v lupinahagrumov) in njihovemu nalaganju vrodovitni zemlji, primerni za gojenje sadjain zelenjave. Priložnosti za uporabo v drugenamene je še vedno dovolj. Ni nam treba večkupovati zemlje za rože in si lahko omislimokakšno korito z rožami več kot pred leti, nakompostu pa prav dobro uspevajo tudi okrasnebuče, ki so jih (še posebno »velikank«)najbolj veseli otroci, saj v njih rezljajo motiveza noč čarovnic. Prav pridejo za jesensko dekoracijodoma. Če pazite, kaj dajete v kompost,je ta uporaben tudi na domačem vrtu.Groba opredelitev tega, kaj lahkokompostiramo in česa ne:Kompostiramoostanke hrane, sadja,zelenjave, jajčne lupinečajne in kavne usedlinezemljo od rož, ostankerož, listje, travolesne ostanke, tanke vejelesni pepel, žaganjeNe kompostiramov naravi nerazgradljivihodpadkovolja, maščobekosti, mesapepela premogacigaretnih ogorkovLiteratura:Komunala Kranj. Kompostirajmo! Sledimo naravi.http://www.biobag.si/o-bio-razgradnji/kompostiranje.htmlhttp://www.cistilnenaprave-dezevnica.sihttp://www.lep-planet.si/kompostiranje/kompostiranje--pozimihttp://www.kamnik.si/eko-koticek/Navodila-za-kompostiranjeŠe dodatna ideja, kako lahko ugotovimopravo zrelost komposta in kakolahko zbudimo raziskovalno žilico priotrocih, vnukih, nečakih in nečakinjah… ter skupaj z njimi izvedemoposkus:Kozarec za vlaganje do 1/3 napolnimos kompostom. Površino posujemos semeni kreše, nekoliko zalijemo inzapremo.Kompost je dovolj zrel, ko so rastlinezelene in korenine bele.21Pljučnik | marec 2013 | kotiček kakovosti

22Pljučnik | marec 2013 | KOTIČEK KLINIČNE FARMACIJEFoto: M. Jošt

Videz vara …knjižni namigVabimo vas, da na slikah na prejšnji strani poiščetevse razlike med škatlicami zdravil, ki jih opazite, innam napisano pošljete v lekarno.Prve tri nagrade, ki jih bomo podarili izžrebancempravilnih odgovorov, bodo za te čase nedvomnobogate.MIRA ŠILARTina Morgan, Maja JoštVir: www.bukla.si.Iz nam neznanih razlogov (morda so družbeno odgovorni in v tehtežkih časih skrbijo, da denar kroži) se proizvajalci zdravil v zadnjemčasu pogosto odločajo spremeniti oblikovanje škatlic zdravil.Vrhunski dizajn in lepota, ki boža dušo (kar oglejte si primere in seprepustite užitku), očitno nista združljiva s temeljno funkcijo ovojninezdravil (pravilen izraz za »škatlica«), ki je informirati o tem,kaj bolniku damo. A ker je pogosto hudič v detajlih in ker navadnopri nas nimamo opraviti s homeopatijo, je dobro vedeti, koliko česadamo. In vsaj pri teh zdravilih se moramo za to pošteno potruditi. Ane skrbimo, nenehni trening možganov utegne zmanjšati verjetnost,da bomo prezgodaj dementni.V lekarni klinike Golnik bomo z rednim sitnarjenjem pri regulatorjuJAZMP poskrbeli, da si bodo kaj prebrali o vedi o vplivu človeškihdejavnikov, ki se že desetletja napaja iz izkušenj ob napakah in dajeusmeritve, kako delovno okolje (v našem primeru zdravila) oblikovatitako, da je verjetnost, da naredimo napako, čim manjša. Znotrajhiše pa problem trenutno rešujemo z dodatnim označevanjem.V tujini se že desetletja ubadajo s tem, kako rešiti problem zamenjavepri zdravilih, ki so si podobna po imenu in videzu.Pri nas teh težav do akreditacije sploh nismo imeli, iz več razlogov.Primerjava je že ponarodela, a vseeno – bi se vozili z letalom, prikaterem so gumbi v pilotni kabini nerodno označeni?Naslednjič pa … enigme različnih zapisov koncentracij ali koliko jezares zdravila notri …Michel Houellebecq:Osnovni delci (1998) in Možnost otoka (2005)V življenju kontroverznega francoskega pisatelja, rojenegaleta 1958, ni bilo veliko časa za otroške razposajenosti. Že prišestih letih sta ga zapustili starši in ga predali v varstvo babiciin dedku. Pomanjkanje materine ljubezni v rani mladosti,depresije in bivanje v psihiatrični ustanovi so mladostnikausodno zaznamovali. Kot izšolan inženir agronomije svojegapoklica ni nikoli opravljal. Objavil je več pesniških in esejističnihzbirk, pri nas pa je najbolj poznan po provokativnihromanih, za katere je prejel pomembne literarne nagrade: IM-PAC (2002), Prix Interalle (2005), Goncourt (2010) in druge.Houellebecq je literarno občinstvo razdelil na dva tabora:eden ga podpira in razume njegov prikaz problemov sodobnedružbe, čeravno včasih že na meji znanstvene fantastike razlaga,da bo genetika usodno vodila razvoj. Drugi del bralcev muočita pornografskost. Dejstvo je, da si je za njegovo pisanjetreba vzeti zadosti časa in paralele z današnjimi problemi sona dlani.Osnovni delci: polbrata, Bruno in Michel, se vsak na svojnačin soočata z življenjem. Prvi z nenehnim eksperimentiranjemv spolnosti, dokler končno ne najde ženske svojegaživljenja (pa ne za dolgo), in drugi, uspešen znanstvenik, zodkrivanjem tančic skrivnosti biologije, genetike in vprašanjanasledstva … Je sreča realno dosegljiva in ali obstaja srečabrez ljubezni??Možnost otoka: je nadaljevanje Osnovnih delcev. Daniel, 24, inDaniel, 25, sta klona uspešnega Daniela, ki si želi nesmrtnosti,brezčutnosti. Je življenje brez dotikov, brez čutenja, staranja inumiranja tisto pravo?23Pljučnik | marec 2013 | KOTIČEK KLINIČNE FARMACIJE

Golniška ambulantazgodnje paliativneoskrbeUrška Lunder24Pljučnik | marec 2013 | PALIATIVNI KOTIČEKPljučni rak je za bolnike in njihove svojce težavna izkušnja: najpogosteješele moteči simptomi metastazirajočega raka privedejo bolnega kzdravniku. Informacija o diagnozi je olajšana z možnostmi različnihpostopkov onkološkega zdravljenja, ki podaljšajo življenje. So pa primetastazirajočem pljučnem raku postopki onkološkega zdravljenjausmerjeni v »zazdravljenje«, stabiliziranje, upočasnitev raka in/alilajšanje. Popolnoma metastazirajočega raka pljuč največkrat ni možnoozdraviti. Bolniki doživljajo stiske in težave ne le zaradi telesnihsimptomov ob bolezenskem dogajanju na različnih organih, temvečtudi probleme psiho-socialne, eksistencialne (duhovne) ter povsempraktične narave. V primerjavi z drugimi onkološkimi obolenji jepreživetje med najkrajšimi. Pri enem bolniku z rakom je v dogajanjevpetih še nekaj družinskih članov (tudi otrok) ali bolnikovih bližnjih,ki prav tako lahko doživljajo hude stiske in izčrpanost.Kadar je bolnikom z metastazirajočim nedrobnoceličnim rakom pljučod postavitve diagnoze skupaj z onkološkim zdravljenjem omogočenazgodnja paliativna obravnava, je izid za bolnike in svojce velikokratboljši. Ko je sočasno z onkološkim zdravljenjem pozornost obravnaveusmerjena v natančno lajšanje bolnikovih motečih simptomov, koima bolnik večji vpogled v naravo in potek bolezni ter ugotovljenemehanizme spopadanja z boleznijo ter je nudena podpora tako bolnemukot svojcem in ko sodelujejo pri odločitvah v obravnavi tudiob koncu življenja, imajo bolniki dokazano boljšo kakovost življenja,manj psihičnih stisk in dokazano manj depresije, preživijo manj časav bolnišnici in prejmejo manj kemoterapije v zadnjih dveh tednih življenja.Ob tem se zgodi še posebej presenetljivo dejstvo: preživetjese podaljša za 2,7 meseca v primerjavi z bolniki brez zgodnje paliativneoskrbe, ki prejmejo navadno paliativno oskrbo, vključenov zadnjih tednih ali dneh življenja. Vse to je dokazala raziskava mladeraziskovalke in njenih sodelavcev v Bostonu (glej okvir).Izkušnja s timom zdravnice raziskovalke JenniferTemel v BostonuKo so bili rezultati omenjene raziskave avgusta 2010 objavljeni,sem nekaj mesecev kasneje že našla priložnost, da s štipendijoAmeriške zveze za boj proti raku obiščem Jennifer Temel v BolnišniciMassechusetts v Bostonu z željo, da spoznam proces invpeljavo zgodnje ambulantne paliativne oskrbe tudi za našo kliniko.V tej bolnišnici, ki je tudi učna ustanova študentov medicinepriznane harvardske medicinske fakultete, imajo 700 postelj ter žedve desetletji izkušenj organizirane paliativne obravnave za bolnikez napredovalimi neozdravljivimi boleznimi. V bolnišnici je19 zdravnikov specialistov paliativne medicine (vsak od njih imaob sebi po enega specializanta, skupno torej 38 zdravnikov, ki seukvarjajo samo s paliativno oskrbo) ter dodatno izobražene medicinskesestre, socialni delavci, psihologi in svetovalci duhovneoskrbe. Večinoma nudijo konzultacije po oddelkih in ambulantnopaliativno oskrbo.V ambulanti zgodnje paliativne oskrbe sem se prepričala o preverjenihnačelih in postopkih za uspešno bolnikovo podporo, kar semspoznavala že med specializacijo v ZDA in med študijskimi obiskiv Kanadi in Evropi (v Stockholmu, Liverpoolu, Manchestru, Bonnuin še drugje). Jennifer Temel je odprta in entuziastična mladaspecialistka paliativne medicine, ki je pripravila natančen programmojega spremljanja dela v ambulanti in na oddelkih. Lahko semspoznala številne bolnike in osebje, njihove procese dela in značilnostiv odnosu do onkologov, specializantov in študentov, ki jihspremljajo na vsakem koraku. Zazdelo se mi je, da je paliativnamedicina med najbolj vročimi zanimanji mladih v izobraževanjuv zdravstvu.

Oris raziskave: Zgodnja paliativna oskrba zabolnike z metastazirajočim nedrobnoceličnimrakom pljuč▶▶Naključno izbranim bolnikom so ob postavitvi diagnozemetastazirajočega nedrobnoceličnega raka pljuč sočasno sspecifičnim onkološkim zdravljenjem ponudili tudi ambulantnozgodnjo paliativno oskrbo, drugi naključni polovicipa poleg onkološke obravnave navadno paliativno oskrbošele ob koncu življenja.▶▶V randomizirani klinični raziskavi so v Bolnišnici Massechusettsv Bostonu (to je učna ustanova prestižne harvardskemedicinske fakultete) v ambulantni paliativni obravnavisodelovali zdravniki specialisti paliativne medicine inspecializirane medicinske sestre.▶▶Povprečni čas prvega obiska ambulante je bil 55 minut (povpr.20 minut za obravnavo simptomov, 15 minut za ugotavljanjemehanizmov soočanja z boleznijo tako bolnika kotsvojcev, 10 minut za poučevanje o bolezni in načrtovanje).▶▶Vključeni bolniki v obeh skupinah so imeli funkcijski statuspo ECOG 0–2 (0 – brez simptomov, 1 – s simptomi, vendarsamostojni, 2 – s simptomi, z več potrebe po počitku v posteljimanj kot 50 % dneva).▶▶Kakovost življenja, moteče simptome dispneje in razpoloženjeso s preverjenimi vprašalniki merili na začetku invsakih 12 tednov.▶▶86 % vključenih bolnikov je sodelovalo v raziskavi vse dokonca svojega življenja, kar kaže na visoko zanimanje bolnikovza sodelovanje.▶▶Bolniki z zgodnjo paliativno oskrbo so v primerjavi z bolnikis standardno obravnavo imeli:▶ ▶ učinkovitejše lajšanje motečih simptomov,▶ ▶ boljšo kakovost življenja,▶ ▶ manj simptomov depresije,▶ ▶ manj hospitalizacij,▶ ▶ manj kemoterapij v zadnjih 2 tednih življenja,▶ ▶ za 2,7 meseca daljše srednje preživetje.Golniška ambulanta zgodnje paliativne oskrbeOb moji vrnitvi smo na Golniku zastavili načrt: za ambulantni prostorv bivšem oddelku 400 smo z medicinskima sestrama Vero Benedikin Judito Slak po hiši iskali neuporabljene stare kose pohištvain se opremili za prve obiske bolnikov. S sodelavci finančne službesmo naredili finančno oceno takšnega ambulantnega obiska in spremljanjakot del onkološke obravnave po smernicah ASCO (7). Prof.Čufer in prim. Triller sta podprli naš načrt četrtkovih ambulant inprof. Čufer s specializanti ter ostalimi zdravniki je usmerjala prvebolnike iz svojih obravnav. Opažali smo, da je pri izbiri in napotitvinajveč težav pri pojasnjevanju bolnikom, v kakšno obravnavobodo prišli, kaj lahko pričakujejo in zakaj bi se jim to izplačalo. Zorganizacijo teme v Journal Clubu smo želeli seznaniti zdravniketakratnega oddelka 200 o vsebini dejavnosti in ponudili namero, dabi s kratkimi delavnicami urili veščine komuniciranja v tej tematiki,Zveza ASCO (American Society of ClinicalOncology) je na osnovi še več raziskav naletnem srečanju leta 2012 sprejela stališča inpriporočila:▶▶Paliativna oskrba, kadar je kombinirana z onkološkimzdravljenjem zgodaj v poteku metastazirajočega pljučnegaraka, da boljše izide za bolnika in njegove bližnje.▶▶Paliativna oskrba vzdržuje kakovost življenja celotno potobravnave rakavega bolnika.▶▶Znatni dokazi o izboljšani kakovosti življenja z zgodnjimvključevanjem paliativne oskrbe vključujejo tudi dokaze oboljši vključenosti hospica in paliativne oskrbe ob koncuživljenja in manjši uporabi intenzivnih medicinskih obravnavv zadnjem obdobju življenja rakavih bolnikov.▶▶Nobena raziskava ne ugotavlja nikakršnih škodljivih izidovza bolnike in njihove bližnje z zgodnjim vpeljevanjem paliativneoskrbe.▶▶Zgodnja paliativna oskrba ne poveča stroškov obravnaveonkoloških bolnikov, temveč jo celo poceni.▶▶Zgodnja paliativna oskrba naj bo vključena zgodaj v onkološkiobravnavi bolnikov s katerim koli metastazirajočimrakom in/ali v obravnavi rakavih bolnikov z visokoobremenitvijo zaradi motečih simptomov.«da bi zdravniki lažje usmerjali bolnike. Več različnih zadržkov, tudipreobremenjenost zdravnikov, so takšno ponudbo ustavili.Naša ambulanta zgodnje paliativne obravnave pa živi svoje vzponein pristanke. Na leto obravnavamo 30–40 bolnikov (nekaterimed njimi so se javili samoiniciativno z napotnico svojega osebnegazdravnika). V primerjavi z raziskavo v bostonski bolnišnici sonaši bolniki pogosto napoteni ob koncu specifičnega onkološkegazdravljenja in ne sočasno z začetkom zdravljenja. Imajo slabšo funkcijskosposobnost za vsakodnevna opravila in so zato pogosto žeodvisni od druge osebe (delež naročenih bolnikov ni prišel do našeambulante, ker so bili preveč oslabeli). Posledično je naših ambulantnihobravnav na bolnika manj kot v bostonski raziskavi, učinekzgodnje obravnave pa je prav tako manjši.Poleg natančnejšega ocenjevanja in lajšanja bolnikovih simptomov terpsiho-socialnih težav smo bolnike in njihove bližnje, ki so bili vabljenisočasno z bolniki, ocenili glede mehanizmov soočanja z boleznijo injim nudili podporo, informacije in ukrepe. Izobraževanje o bolezni innačinih zdravljenja ter lajšanja težav je osnova, da se bolniki lažje odločajov procesu obravnave in se počutijo varni v svoji težavni situaciji.Ob slabšanju samostojnega funkcioniranja in pojavljanju simptomovprejmejo informacije glede prilagajanja zdravil, negovalnih ukrepov,pomoči na domu in uporabi pripomočkov. Večkrat zato v ambulantipoleg zdravnika in medicinske sestre sodeluje tudi socialna delavkaPetra Mikloša. Medicinska sestra nato po telefonu kliče patronažnomedicinsko sestro ali bolnika in svojce neposredno, odvisno od potrebob titriranju odmerkov zdravil za lajšanje ali ob različnih pričakovanihdogodkih. Odprti telefon za telefonsko svetovanje se je izkazalza izjemno pomembnega. Klici svojcev ob procesu umiranja bolnika25Pljučnik | marec 2013 | paliativni kotiček

26so pogosto s sodelovanjem družinskega zdravnika in patronažne službeomogočili vodenje procesa na domu.Tako po prvem daljšem obisku bolnika s svojci z rednimi kontrolamiv ambulanti in tudi s telefonskim svetovanjem spremljamovse do bolnikove smrti. Izjemoma je bilo treba bolnike s težkoobvladljivimi simptomi ali nerešljivo socialno problematiko sprejetina paliativno enoto negovalnega oddelka (3 bolniki) ali v hišohospic (2 bolnika), večina bolnikov ostane doma vse do konca življenja.Odzivi bolnikov med zgodnjo paliativno obravnavo in svojcevso spodbudni in pozitivni, saj se sicer doma pogosto znajdejosami, zato se s sebi neznanimi dogodki soočajo v stiskah in bolečihčustvenih stanjih. Take dogodke ob napredovalem raku in nepotrebnenapotitve v bolnišnico je večinoma možno preprečiti prav z dovoljzgodnjo paliativno obravnavo.Dokazano izboljšuje življenjePaliativna oskrba je še vedno prepogosto sinonim za zadnje dni intedne življenja. Niso dovolj le znanja in dokazi o učinkovitosti vpeljevanjazgodnje paliativne oskrbe. V razvijanju paliativne oskrbe jeočitno potreben tudi čas, spreminjanje osebnih stališč kritičnegaštevila zdravstvenih delavcev in samorefleksija o predsodkih in strahovih.Zaupati drugim, celo paliativni oskrbi, ne pomeni obsodbebolnika na konec.S potrpežljivim izgrajevanjem sistema in organizacije paliativne oskrbenam je v Kliniki Golnik uspelo že v mnogo pogledih. Gradimovse večjo skupino sodelavcev, ki so pripravljeni dodati v svojenatrpane urnike še kakšno dejavnost, če je to za dobro bolnika innjegovih bližnjih. Zato javna zahvala osebju negovalnega oddelka,zdravnikom odprtega pogleda in mnogim specializantom tervodstvu, brez katerega podpore ne bi bili tako uspešni.Na vrsti je tudi dviganje prepreke za bolnike, da zgodaj prejmejopaliativno oskrbo, ki jim na njihovi poti onkološke obravnave dokazanoizboljša kakovost življenja. Celo podaljša ga.Literatura:Temel JS, Greer JA, Muzikansky A, et al. Early palliative care for patients with metastaticnon-small-cell lung cancer. N Eng J Med 2010; 363: 733–742.Brumley R, Enguidanos S, Jamison P, et al. Increased satisfaction with care and lowercosts: Results of a randomized tral of in-home palliative care. J Am Geriatr Soc2007; 55: 993–1000.Meyers FJ, Carducci M, Loscalzo MJ, et al. Effects of a problem-solving intervention(COPE) on quality of life for patients with advanced cancer on clinical trial andtheir caregivers: Simultaneous care education intervention (SCEI)-Linking palliationin clinical trials. J Palliat Med 2010; 14: 465–73.Pantilat SZ; O‘Riordan DL, Dibble SL, et al: Hospital-based palliative medicine consultation:A randomized control trial. Arch Intern Med 2010; 170: 2038–40.Rabow MW, Dibble SL, Pantilat SZ, e tal: The comprehensive care team: A controlledtrial of outpatients palliative medicine consultation. Arch Intern Med 2004; 164:83–91.Bakitas M, Lyons KD, Hegel MT, e tal: Effects of a palliative care intervention on clinicaloutcomes in patients with advanced cancer. The Project ENABLE II randomizedcontrolled trial. JAMA 2009; 302: 741–9.Smith TJ, Temin S, Alesi ER, et al. American Society of Clinical Oncology ProvisionalClinical Opinion: The Integration of Palliative Care into Standard Oncology Care. JClin Oncol 2012;doi:10.1200/JCO.2011.38.5161Malo za šalo,malo zaresPljučnik | marec 2013 | PALIATIVNI KOTIČEKNi čisto jasno, kje je pristal bolnik, kinam je poslal pismo na tale naslov …

Mikrobiološka komoranekoč in danesOd komore domače izdelave do sodobne naprave, ki je nepogrešljivaskoraj v vsakem laboratoriju.Manca Žolnir - Dovč, Nada Šorli PeranovičMed brskanjem po predalu s slikami mi je vroki ostala spodnja črno-bela slika z mikrobiološkokomoro, ki je bila dolga desetletjaedina »zaščita« delavcev v Laboratorijuza diagnostiko tuberkuloze (TB). Danesbi verjetno le redko kdo pritrdil, da lahkopredmet na spodnji sliki sploh štejemo zamikrobiološko komoro, torej aparat, ki ščitizaposlenega pred kužnim zrakom, ki nastanepri različnih laboratorijskih postopkih.Vsekakor pa gre za zanimivo predhodnicomikrobioloških komor, kakršne uporabljamodanes. V njej ni bilo odsesavanja zrakaali filtra za odstranjevanje nevarnih mikroorganizmov,ampak je samo preprečevalaneposredno vdihavanje bacilov TB, ki sonastali pri različnih postopkih v laboratoriju.Izdelali so jo golniški hišni mojstri iztehnične službe, saj denarja za nabavo laboratorijskeopreme iz tujine v tistih trdihsocialističnih časih enostavno ni bilo. Kdajtočno je bila izdelana, ne vemo, vemo pa,da so jo leta 1960 že uporabljali v TB-laboratorijukot zaščito za izvajanje testovobčutljivosti.Leta 1985 so golniški mojstri izdelali novejšorazličico mikrobiološke komore, ki je zarazliko od prve že imela odsesavanje zrakapo načelu kuhinjske nape in je zato mnogobolj ščitila zaposlene, izdelana pa je bila iznerjavečega jekla. Leta 1997 smo v bolnišnicidobili tudi prvo industrijsko izdelano mikrobiološkokomoro, brez katere si danes nemoremo predstavljati dela s tako nevarnimimikroorganizmi, kot so bacili TB.Slika 1: Predhodnica mikrobiološke komore, ki so jo v Laboratoriju za diagnostiko tuberkuloze uporabljaliže leta 1960. Za komoro sedi Angelca Perko, laboratorijska tehnica, ob njej pa stoji mag. Alenka Rus, vodjalaboratorija. Foto: Arhiv Klinike Golnik.Slika 2: Mikrobiološka komora, kakršno pri vsakdanjem delu uporabljamo še danes, ima nadzorovano odsesavanje,posebne filtre, učinkovitost njenega delovanja pa je vseskozi nadzorovana. Pri najnevarnejših fazah delalaboratorijska delavka Francka Žerovnik uporablja še zaščitni respirator. Foto: Arhiv Klinike Golnik.27Pljučnik | marec 2013 | S podstrehe

Kako rešimo pritožboin ohranimo celo kožoPomiriti jezno stranko in rešiti pritožbo je umetnost!Jana Bogdanovski28Pljučnik | marec 2013 | KOTIČEK ZA KOMUNIKACIJOPri našem vsakodnevnem delu se občasno pojavljajo napake,pa če se še tako trudimo, da jih ne bi bilo. Napake pri delu sopogosto posledica nesporazumov v komuniciranju. A kaj hočemo,nesporazumi se dogajajo in pritožbe tudi. Dokler v poslu nipritožb, je vse skupaj razmeroma preprosto. Rešiti pritožbo tako,da ne postanemo slabe volje, da stranko potolažimo in je hkrati neizgubimo, to pa je umetnost!Čustva ne lažejoNapake pri delu se lahko dogajajo zaradi različnih vzrokov in ni nujno,da smo vedno krivi. A za stranko, ki zavrne naš izdelek ali nasbesna pokliče po (po njenem mnenju) slabo opravljeni storitvi, je topopolnoma vseeno. Takrat ko nas pokliče jezen človek, se moramozavedati predvsem tega, da je jezen in da se mu zdi njegova jeza upravičena.Čisto vseeno je, ali je res upravičena. Dejstvo je, da imamo navratih ali na drugi strani telefona človeka, ki zaradi svojega čustvenegastanja ne more trezno razmišljati. Takrat nam tudi naše lastno treznorazmišljanje nič ne pomaga. Četudi smo bili še malo prej dobrorazpoloženi, kar čutimo, kako nas preplavlja slaba volja, medtem konas nekdo nahruli po telefonu. Če bomo dopustili, da nas bo potegnilov negativno razpoloženje, bo slabo za nas, za stranko in za našesodelovanje. Kako se lahko torej na pritožbo najbolje odzovemo?Najprej sočutje in razumevanje, nato rešitevZačnemo tako, da prepoznamo strankino čustveno stanje. Ljudjesmo namreč predvsem čustvena bitja. Tako kot smo mi pred pritožbozadovoljni ali celo veseli – torej visoko na čustveni lestvici, je našastranka najverjetneje razočarana, jezna ali celo besna – torej precejklinov na lestvici pod nami. Do dogovora bo lahko prišlo samo, čebova ob koncu pogovora približno na enaki čustveni ravni. To sevedapomeni, da morava biti oba vsaj približno zadovoljna. A kakobomo pripravili besno stranko do tega, da bo zadovoljna? Samotako, da bomo čim dlje mirno poslušali njeno pritoževanje. Dovoliliji bomo, da se »izkašlja«, ne bomo ji segali v besedo, ne bomo dokazovalisvojega prav, ne bomo ponujali rešitve problema. Nasprotno,s primernimi vprašanji jo bomo spodbujali, da pove še več osvojih občutkih, in z lastnimi podobnimi izkušnjami dopolnjevalinjene ugotovitve. Skratka, sočustvovali bomo z njo in pokazali vsePri pogovoru z nezadovoljno ali celo besno stranko ravnajmopo naslednjem vrstnem redu:▶▶vživimo se v njena čustva in pokažimo razumevanje,▶▶poslušajmo več, kot govorimo,▶▶ne pojasnjujmo takoj vzrokov za napako,▶▶iskreno se opravičimo, če smo krivi, a ne opravičujmo se,če napaka ni naša,▶▶poiščimo rešitev za nastali položaj.razumevanje za njeno jezo. Človek je morda neupravičeno jezen, adejstvo je, da JE jezen in to jezo je treba pomiriti. Prav neverjetno je,kako človeka pomiri že samo to, da lahko govori o svoji težavi! Ko sebo čustveni naboj izpraznil, bo naša stranka lahko začela razmišljatio rešitvi. A pred tem izkoristimo še enega aduta, namreč opravičilo.Če smo krivi za nastalo pritožbo – in včasih pač smo –, se potem, kosmo pokazali sočutje in razumevanje, iskreno opravičimo. Opravičiloizrečemo jasno in razločno in pri tem gledamo v oči. Iskrenostse sliši, kadar govorimo po telefonu, in vidi, kadar človek stoji prednami! Glas je mogočno orožje in s telesno govorico povemo večkot z besedami. Izkoristimo to. Kaj se zgodi po našem opravičilu,pa tako ali tako že veste: pogosto se nam človek, ki je bil pet minutnazaj še povsem razkačen, opraviči za SVOJE nadlegovanje in jezo.Takrat je šele napočil trenutek, da mu ponudimo rešitev zapleta –nov izdelek, hitro in brezplačno popravilo, ponovljeno storitev itd.Žal v življenju pogosto naredimo ravno obratno. Ker nimamo potrpljenjain – tako vsaj mislimo – časa, stranki, ki se pritožuje, takojponudimo rešitev ali se, kar je še huje, takoj branimo, češ da nismokrivi. Tako dosežemo le, da se ogenj razplamti v požar, namesto dabi ga pogasili.Vrnimo se k čustvom …Ljudi poganjajo čustva. Dosti bolj kot sama napaka nas prizadene, čeimamo občutek, da ljudje ne upoštevajo naših čustev. Ko doživimorazumevanje in sočutje, pa je rešitev težave po navadi povsem preprosta.Velja za naše stranke, pa tudi za nas same, kajne?

Kratke pravnenovičkePredstavitev najboljšihčlankov golniškihavtorjevPetra KocjančičMatija RijavecPosodobili smo pravilnik, ki opredeljuje postopek vodenja pritožbpacientov. Novi Pravilnik o reševanju zahteve za prvo obravnavokršitev pacientovih pravic bo sprejet na podlagi določb Zakonao pacientovih pravicah. Konkretno določa pot pritožbe, ki jo podabolnik ali njegov svojec, in opredeljuje odgovorne osebe, ki skrbijoza vodenje postopka. Pravilnik boste lahko dobili na običajnih mestih:na intranetu in štirih oglasih deskah, ki se nahajajo v kliniki.Osvežili smo obrazec »Pisno soglasje bolnika za posredovanjeinformacij o zdravstvenem stanju«. Novi obrazec omogoča bolnikom,da določijo osebe, ki jim lahko posredujemo informacijeo zdravstvenem stanju kot tudi zdravstveno dokumentacijo. Polegtega pa daje bolnikom možnost, da določijo, kateri od svojcev bodoimeli dostop do zdravstvene dokumentacije tudi po njihovi smrti.Dopolnili smo obrazec »Pisno soglasje bolnika za izvajanjezdravstvene oskrbe«. Zaradi potreb raziskovalnega dela smo obrazecdopolnili v delu, ki se nanaša na uporabo podatkov in vzorcev, kijih pridobimo pri zdravljenju v nadaljnjih analizah.Sprejet je bil novi Zakon o delovnih razmerjih in dopolnitevZakona o urejanju trga dela. Namen »mini delovne reforme« jepredvsem v spodbujanju delodajalcev k zaposlovanju delavcev zanedoločen čas in k zmanjšanju števila zaposlitev za določen čas. Zaradikrajših odpovednih rokov in nižjih odpravnin naj bi se povečalafleksibilnost na trgu zaposlovanja. Odpravljajo pa se tudi nekatereadministrativne ovire, saj se spodbuja elektronsko komuniciranjemed delavci in delodajalcem.Ne škodi vedeti: »Ignorantia iuris nocet. Ignorantia facti nonnocet.« V prevodu: »Nepoznavanje prava škoduje. Nepoznavanjedejstev ne škoduje.« Gre za pravno fikcijo (ki temelji na dejstvu, damorajo biti zakoni, podzakonski akti, splošni akti delodajalca kotnpr. pravilniki, pred začetkom veljave, javno objavljeni in dostopnivsem), da posamezniki poznajo pravna pravila. Če posamezniki kršijopravna pravila, se ne morejo sklicevati na to, da jih niso poznaliin da niso vedeli, da delajo kaj narobe. Po drugi strani pa se posameznikilahko uspešno sklicujejo na to, da niso poznali resničnihokoliščin oz. dejstev (pod pogojem, da jih res niso). Neuspešno bi sezagovarjal na primer nekdo, ki bi ukradel tuj dežnik in bi rekel, da nivedel, da je krasti prepovedano; več uspeha bi imel posameznik, kibi rekel, da je pomotoma vzel tuj dežnik, misleč, da je vzel svojega.Jusufović E, Rijavec M, Keser D, Korošec P, Sodja E,Iljazović E, Radojević Z, Košnik M.let-7b and miR-126 are down-regulated in tumortissue and correlate with microvessel densityand survival outcomes in non-small-cell lungcancer.PLoS ONE 7 (9): e45577.V tej multicentrični raziskavi smo skupaj s sodelavci iz Bosnein Hercegovine ter Srbije preučevali gostoto ožiljenja oz. angiogenezev tumorskem tkivu in njegovi neposredni okolici pribolnikih z nedrobnoceličnim pljučnim rakom. Angiogenezaje namreč ključnega pomena pri rasti samega tumorja. Poleggostote ožiljenja smo spremljali tudi izražanje mikroRNA, kivplivajo na uravnavanje angiogeneze. Ugotovili smo zvišanogostoto ožiljenja in znižano izražanje mikroRNA (let-7b inmiR-126) tako v samem tumorju kot tudi v njegovi okolici vprimerjavi z zdravim pljučnim tkivom. Poleg tega smo ugotovili,da izražanje prej omenjenih mikroRNA vpliva na preživetjebolnikov, saj so imeli bolniki z znižanim izražanjem let-7oz. miR-126 izrazito slabše preživetje. Z uravnavanjem izražanjamikroRNA bi lahko zmanjšali angiogenezo v tumorjih ins tem zavrli rast tumorja pri bolnikih.Slovarčekangiogeneza – ožiljenje, razvoj žilmikroRNA – kratke enojnovijačne molekule RNA, ki so delnokomplementarne določenim delom informacijskega RNA(mRNA). Zato se lahko specifično vežejo na komplementarnedele molekule mRNA, s čimer zmanjšajo njegovo prepisovanjev proteine.29Pljučnik | marec 2013 | stroka v vsakodnevnem delu

Predstavitev novihdoktoratovAlergijskebolezni in astma30Pljučnik | marec 2013 | stroka v vsakodnevnem deluRobert Marčun je v doktoratu, ki ga je opravljal pod mentorstvomprof. Lainščka in ob sodelovanju ostalega osebjanaše Klinike, preučeval vlogo ultrazvoka srca in srčnih biološkihoznačevalcev v diagnostiki, zdravljenju in prognozi bolnikovs KOPB in srčnim popuščanjem. Pri bolnikih z akutnimposlabšanjem KOPB je namreč disfunkcija levega prekata srcapogosta. Določanje srčnih bioloških označevalcev pa je pomembnoza opredelitev vzroka poslabšanja stanja bolnikov sKOPB.V raziskavo je bilo vključenih 127 bolnikov, trajala pa je večmesecev. Bolnikom so ob sprejemu in odpustu opravili različnepreiskave (ultrazvok srca, določanje krvne slike, lipidov,ledvične funkcije, srčnih bioloških označevalcev, kot sta troponin,NT-proBNP). Dr. Marčun je s sodelavci spremljal stanjebolnikov še 6 mesecev od opravljenih raziskav.Skupaj so ugotovili, da je koncentracija troponina ob odpustuedini neodvisni napovedni dejavnik za ponovno hospitalizacijobolnika, kar pomeni, da imajo bolniki z višjim troponinomob odpustu večjo verjetnost, da bodo ponovno sprejetiv bolnišnico. Višja koncentracija NT-proBNP ob sprejemu papomeni, da je statistično večja verjetnost, da tak bolnik umre.Dr. Marčun je vsebino doktorata predstavil v odmevnem članku,objavljenem v International Journal of Cardiology (MarčunR, Šustić A, Brguljan Meško P, Kadivec S, Farkaš J, KošnikM, Coats AJ, Anker SD, Lainščak M. Cardiac biomarkers predictoutcome after hospitalisation for an acute exacerbationof chronic obstructive pulmonary disease. Int J Cardiol. 2012Nov 29; 161 (3): 156–9.)Dr. Robert Marčun je svoje doktorsko delo uspešno zagovarjal20. julija 2012. Za dosežek mu iskreno čestitamo! Čestitke sevedatudi vsem, ki ste mu pri tem delu pomagali!j. t.Na kliniki imamo novega doktorja znanosti: Renato ErženV petek, 22. februarja 2013 ob 13. uri, je Renato Eržen, obpodpori prijateljev in sodelavcev, zagovarjal doktorsko delo znaslovom: Odzivnost bazofilcev in vzpostavitev imunske tolerancepo zdravljenju s specifično imunoterapijo pri preobčutljivihza strup kožekrilcev.Izjemno zanimivo, a zahtevno delo je dr. Eržen predstavil občerazumljivo in zato dobil pohvalo tudi od komisije! Čestitamo!m. š.Celostna obravnava alergijskih bolezni in astmev SlovenijiARRS izbrala in potrdila financiranje golniškegaraziskovalnega programaMIRA ŠILAR, PETER KOROŠECGolniški raziskovalni program Celostna obravnava alergijskih bolezniin astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike je bil narazpisu za raziskovalne programe ARRS v letu 2012 najbolje ocenjenmedicinski program.Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije(ARRS) vsako leto, skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki ARRS,oceni delovanje raziskovalnih programov v tekočem letu. Znanstvenisvet agencije jih obravnava, sprejme in razglasi najboljše. Statusnajboljše programske skupine pomeni prednost teh programov vokviru financiranja vseh programov ARRS v naslednjem letu.Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologijedo genetike (P3-0360) je golniški raziskovalni program,ki je bil na razpisu za raziskovalne programe ARRS v letu 2012 najboljeocenjen medicinski program. Dobil je 23,25 od 25 možnihtočk, zato je bilo odobreno šestletno financiranje. Vodja programaje prof. dr. Mitja Košnik, partnerji v programu pa so MF Maribor,ZZV Kranj in Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Programsestavljajo integracijske aktivnosti, vezane predvsem na epidemiologijoalergijskih bolezni, in štirje kompleksni raziskovalni sklopi:1. preoblikovanje dihalnih poti2. Ig E-senzibilizacija in alergijska bolezen3. rekombinatni alergeni v diagnostiki in terapiji4. genetika alergijskih bolezni(vir: http://www.arrs.gov.si/sl/)

Rigidna bronhoskopijaRigidna bronhoskopija s podporo visokofrekvenčne »jet«ventilacijeInterventna bronhoskopija z rigidnim bronhoskopom je verjetnonajtežji poseg v pulmologiji – tako za bolnika kot za zdravnika. Stalna,dovolj široka in odprta pot v bronhe je pomembna pri zaustavljanjuvečjih krvavitev, odstranjevanju tumorskega tkiva iz centralnihdihalnih poti, vstavljanju bronhialnih opornic (»stentov«) inzahtevnem odstranjevanju tujkov.Aleš Rozman, Vesna NiševićVstavitev rigidnega bronhoskopa, ki je v osnovi jeklena cev, je pravanočna mora in zares malo je bolnikov, ki bi za omenjeni poseg odklonilianestezijo. Tu pa se pojavi že nov problem: če je bolnik anesteziran,pride do hipoventilacije in prenehanja dihanja in zato je bolnikamed posegom treba tudi umetno predihavati. A kako to storiti, čedihalno pot potrebuje tudi bronhoskopist, da lahko izvede načrtovanposeg v bronhih? Problem je kompleksen, ampak rešljiv. Bolnikamed posegom predihavamo s pomočjo tehnike, ki jo imenujemo visokofrekvenčna»jet« ventilacija (high frequency jet ventilation).Ta način ventilacije deluje tako, da skozi stranski nastavek rigidnegabronhoskopa s pomočjo posebne aparature za ventilacijo vpihujemokratke pulze zraka/kisika pod visokim tlakom. Te zračne »krogle«zaradi hitrosti in Venturijevega principa potegnejo s seboj še dodatenzrak skozi glavno odprtino bronhoskopa v smeri pljuč. V slepozaprti dihalni cevi hitrost pulzov plina hitro upade, iz kinetičneenergije pa nastane pulzni val, ki pospeši konvekcijo zraka proksimalno,z utripanjem dihalnih poti pa difuzijo distalno. Zračni tokovi(vključno z izhodnimi) so kontinuirani, hitrost se spreminja v pulzih,hitrostni profili so asimetrični (daleč od zgodb o laminarnempretoku po cevi).Tlaki, s katerimi aparatura vpihuje zrak, so reda velikosti 0,02–0,03bar/kg teže bolnika (tipične vrednosti so med 1 in 3 bari), frekvencavpihov pa je večja od 100/minuto (tipično 120–150 vpihov/min). Obteh pogojih ni treba, da je sistem zaprt kot pri običajni mehanskiventilaciji na intenzivnih oddelkih. Še več – sistem NE SME biti zaprt,da normalno deluje!Zapleteno, boste rekli, ampak tako je. V praksi bolnika anesteziologinjanajprej anestezira in relaksira. Ko preneha dihati, ga bronhoskopistintubira z rigidnim bronhoskopom in nanj priključi visokofrekvenčni»jet« ventilator. Bolnik je stabilno ventiliran in poseg vbronhih se lahko začne.Interventni posegi so varnejši in učinkovitejši, za bolnike pa bistvenomanj naporni, saj so ves čas posega anestezirani in se po poseguBronhoskopska ekipa med posegom v intravenski anesteziji s podporovisokofrekvenčne »jet« ventilacije. Foto: arhiv Klinike Golnik.ničesar ne spominjajo. Na ta dosežek smo na Oddelku za endoskopijodihal zelo ponosni, saj je celoten konstrukt zelo kompleksen inga izvajamo edini v Sloveniji. Največ pa so s tem pridobili bolniki.31Pljučnik | marec 2013 | stroka v vsakodnevnem delu

Izobražujemoreferenčne ambulanteObiskali smoAKH DunajM. M. M.Število referenčnih ambulant se v Sloveniji veča, zato je tudi večjezanimanje za izobraževanja. Petdnevno izobraževanje poteka na KlinikiGolnik in Katedri za družinsko medicino v Ljubljani. Modul Vodenjebolnika z astmo in KOPB smo trikrat ponovili v letu 2011, dvakrat vletu 2012 ter novembra lani izpeljali dvodnevni program za time vreferenčnih ambulantah iz ZD Ljubljana. Skupaj se je izobraževanjaudeležilo že 231 udeležencev.Majda Pušavec32Pljučnik | marec 2013 | stroka v vsakodnevnem deluTudi v letu 2013 nadaljujemo izobraževanjemodula astma/KOPB, februarja se ga je žeudeležilo 27 dipl. m. s. Organizacija v časuizobraževanja zahteva kar nekaj prilagajanjin usklajevanj med predavatelji, izvajalciučnih delavnic kot tudi prilagoditev delana bolniških oddelkih.Vsak udeleženec prejme zbornik predavanjin pripomočke za učenje jemanja inhalacijsketerapije (vdihovalniki, pršilniki …),ki so jim v pomoč pri učenju bolnikov. Poenem mesecu od končanega izobraževanjana dom pošljemo izpitne vprašalnike, zaopravljen test pa se od kandidata pričakujekar 90 % pozitivnih odgovorov.Prof. Mitja Košnik je v predgovoru zbornikazapisal, da se v dobri ambulanti splošnemedicine izvaja vrsta nalog, ki so relativnoenostavne in jih je treba izvajati sistematično.Take naloge po navadi bolj zavzetoizvaja medicinska sestra kot zdravnik. Zatoje mesto medicinske sestre v dobri ambulantisplošne medicine ravno tako ključno,kot je ključno mesto zdravnika. Profila sedopolnjujeta in si pomagata, pridobijo pabolniki oziroma državljani. In prav koščekv tem mozaiku jim poskušamo dodati tudimi na Golniku.Novembra 2012 smo na povabilo torakalnegakirurga, prof. dr. WalterjaKlepetka, obiskali kirurško in raziskovalnoekipo v AKH Dunaj. Predstaviliso nam operativne posege, kijih izvajajo, uspešnost pri posameznihzdravljenjih in nas povabili, da izbrane,predvsem rakave bolnike napotimona težje, redko izvajane posege knjim (op. Pancoast tumorjev, mezoteliomov,pri transplantacijah pljučže sodelujemo). Predstavili so namtudi raziskovalne aktivnosti, ki imajoodlično bazo v dobrih laboratorijih inspodbujanju raziskovalnega dela takopri začetnih specializantih kot izkušenihspecialistih.Z obiskom in kasnejšimi dopisovanjismo začeli postavljati temelje raziskovalnegasodelovanja, ki je za obe ustanovivelikega pomena. Prva skupnaprojekta sta študiji na področju KOPBin mezotelioma, zato smo izdelaliprotokol za celostno obravnavo bolnikovz mezoteliomom od diagnostikedo konca zdravljenja v Kliniki Golnik.Povabilo ekipe AKH Dunaj k sodelovanjuje za našo kliniko izrednega pomena,tako da se moramo vsi skupajpotruditi, se izkazati in dvigniti svojoraziskovalno raven na višjo stopnjo.

Zgodbe imunskegasistemaslovenska imunologija v svetovnih znanstvenih zgodbahSimpozij, ki bo, upajmo, postal spet tradicionalen, je potrdilpričakovanja mlajših udeležencev, da je imunologija na Slovenskem ševedno živa in daje možnosti za pomembno in učinkovito vključevanje vmednarodni prostor.VLADIMIR KOTNIK, MIRA ŠILARNa Medicinski fakulteti v Ljubljani je 30.novembra 2012 pod zgoraj omenjenim naslovompotekal 5. simpozij Slovenskega imunološkegadruštva (SID). Osnovna zamiselsimpozija je bila, da pomembni, mednarodnouveljavljeni slovenski imunologi predstavijosvoje delo in pokažejo prihajajočim mlajšimkolegom (sestanka se je udeležilo več kot100 vedoželjnih udeležencev), da je v Slovenijiimunologija tradicionalna raziskovalnadisciplina z dobrimi tehničnimi in teoretičnimiznanji.Pomembni presežki v razvoju imunologije vSloveniji segajo v čas začetkov cepljenja protičrnim kozam (Vincenc Kern, 1798), predvsempa odkrivajo pomen slovenskih imunološkihučbenikov, ki jih je v zadnjih dvajsetihletih prejšnjega stoletja napisal nestor slovenskeimunologije prof. dr. Marjan Vozelj in kateregadela nam do zdaj še ni uspelo ponoviti.Osrednji del simpozija je bil namenjen predstavitvidela eminentnih osebnosti, ki sovečinoma še aktivne na področju imunologije.Prof. dr. Vladimir Kotnik je izjemenna področju celične imunosti, proučevanjaapoptoze, imunskega odziva in naravne odpornosti(komplement). Znanstvena svetnicadr. Branka Wraber je pomembno vplivala narazvoj in uvedbo radioimunoloških tehnik,raziskav citokinov in njihovih pomenov prinastanku imunsko pogojenih bolezni. Doc.dr. Peter Korošec na področju proučevanjaaktivacije bazofilcev in mehanizmov takojšnjealergijske reakcije temeljno vpliva narazumevanje in interpretacijo imunološkihtestov za ugotavljanje senzibilizacije z alergeni.Prof. dr. Mitja Košnik je predstavilugotovitve o alergijskih psevdoreakcijah, kizdravnike s področja alergologije pogostozavedejo k uporabi nepotrebnih načinovzdravljenja in tako obremenjujejo bolnikein bolniško blagajno. Opozoril je, da lahko zrelativno preprostimi metodami učinkovitoracionaliziramo pristop k zdravljenju alergijin njihovih posledic. Prof. dr. Borut Božič jepodrobno raziskal specifičnost in pomen afiniteteavtoprotiles pri antigenski prepoznaviin molekulskih interakcijah v imunskemsistemu in klinični uporabnosti imunoserološkihpreiskav. Prof. dr. Tadej Avčin jeprejšnja izvajanja podkrepil s prikazom pomenaimunologije pri odkrivanju in razumevanjubolezenskih stanj pri otrocih s prirojenimiin pridobljenimi motnjami imunskegasistema in opozoril na moderne možnostizdravljenja, ki pa še zdaleč niso tako nezapletenein nenevarne, kot se zdi na prvipogled. Prof. dr. Alojz Ihan je s pregledomzapletenih poti pretirane aktivacije imunskegaodziva in naravne odpornosti pokazal namesta, kjer lahko z modernimi diagnostičnimimetodami odkrijejo zgodnje spremembev odzivu, ki lahko privedejo do septičnegašoka. S smiselno uporabo in kombinacijo laboratorijskihtestov je torej že mogoče napovedatipotek bolezni in v določenih primerihtudi načrtovati uspešno zdravljenje. Prof. dr.Mojca Narat je kot prva pri nas razvila proizvodnjoptičjih monoklonskih protiteles, kizaradi svojih antigenskih značilnosti lahkopostanejo pomembno diagnostično in terapevtskoorodje tudi v humani medicini. Opozorilaje na posebnosti imunskega odziva primešanih okužbah z virusi. Prof. dr. SrdjanNovaković je razložil posebnosti onkogenezein z njo povezanih značilnosti imunskegaodziva na tumorske antigene, kar je osnovaza razumevanje modernih načinov zdravljenjas tarčnimi zdravili. Prof. dr. Vladka ČurinŠerbec je v preteklih letih pripravila vrsto originalnihmonoklonskih protiteles, s katerimije omogočila pospešen razvoj pri pripravljanjukomercialnih diagnostičnih kompletov zaugotavljanje krvnih skupin, in izdelala tudiizredno učinkovita monoklonska protitelesaza diagnostiko prionskih bolezni. Prof. dr.Roman Jerala je opisal postopek biotehnološkegakombiniranja molekul različnih mikroorganizmovza proizvodnjo cepiva protibakteriji Helicobacter pylori. Predstavil je rešitve,ki naj bi povečale učinkovitost cepljenjaz opustitvijo klasičnih adjuvansov, kar naj bipovečalo varnost za cepljene.Žal skopo odmerjeni prostor za pisanje nedovoljuje, da bi širše predstavili domače inmednarodne publikacije omenjenih avtorjev,zato si za konec zaželimo le, da bi se še večmladih podalo na pot »odkrivanja imunološkihdiamantov«, kot je pred nekaj desetletjiprof. Vozelj pospremil svoje učence na njihovoživljenjsko pot.33Pljučnik | marec 2013 | Obiskali smo

35▶▶priprava in uporaba primernih prehranskihalergenov in zdravil za testiranje,▶▶izbira ustreznih pacientov za testiranjepreobčutljivosti za zdravila,▶▶opredelitev, kateri podatki BAT naj sevnesejo v bazo podatkov ENDA.Čisto za konec poudari, da je nujno širitiinformacijo o uporabnosti BAT v kliničnipraksi: »The aim of the meetings and themovement is to recruit practitioners of thetest, to optimise and harmonise the experimentalprocedure, and to publicise usefulapplications of the test.«Dr. Lina Mayorga iz Malage dodaja, da srečanjaskupin iz cele Evrope in tudi nekaterihdržav zunaj nje omogočajo izmenjavomnenj, praktičnih nasvetov in idej. Vse tovodi v izboljšanje testiranja in združevanjeraziskav v korist pacientov, pravočasna inučinkovita diagnostika pa pripomore tudi kzmanjševanju stroškov zdravljenja.Tudi mi se vsako leto udeležimo srečanja sstrokovnimi prispevki. Debate po predstavitvahso navadno burne. Vedno znova seodpira vprašanje klinične uporabnosti testaBAT. Dejstvo je, da je test kompleksen, takoza izvedbo kot interpretacijo, in bo potrebnoše nekaj časa, da v vsakdanji praksi polnozaživi.Pljučnik | marec 2013 | obiskali smo

Verica LedererLaboratorij za klinično biokemijo inhematologijoVerica Lederer36Pljučnik | marec 2013 | DOLGOLETNI GOLNIČANKo sem pred davnimi leti prihajala na Golnik, sem se odločila za»kratek čas« sprejeti delo v bolnišnici, ki je stala na robu gozda inv tesnem objemu hribov. Mirno naselje z enim samim večjim križiščemin ugodno klimo je ponujalo veliko možnosti za sproščenesprehode in občudovanje narave v vseh štirih letnih časih. Mnogepridne roke so prispevale k urejenim prepletenim potkam po parku,ki so sprehajalca vedno pripeljale do mogočne stavbe bolnišnice.Cvetočih dreves, grmovnic in številnih rož je raslo veliko na vsakemkoraku. Tudi notranjost bolnišnice je tekmovala za naziv »najlepše«in najbolj čiste, kljub pridihu starega.Moje delovno razmerje je bilo za določen čas, v številčnem kolektivutakrat najbolje opremljenega laboratorija v hiši, biokemiji. Deloje bilo zelo zanimivo, večina predanalitskih in analitskih postopkovse je izvajala »ročno«. Delovne reagente smo v glavnem pripravljalisami, končno delo pa so naredili analizatorji.Čez čas se je (zame nepričakovano) pokazala potreba po delu v takratnemlaboratoriju za tuberkulozo. Ponudba je bila čudovita, za nekajčasa so bile denarne skrbi odložene. Spoznala sem nove sodelavke insprejela popolnoma drugačno delo. Preiskovanje izmečka – sputumana bacil tuberkuloze ni bilo prijetno delo. Navaditi se je bilo treba naneprijazen kužni material. Ko pa sem sprejela in odpravila pri sebi neprijetneovire do kužnine, je prišla nova ponudba, tokrat bolj resna. Zanedoločen čas mi je bilo ponujeno delo v hematološkem laboratoriju.Moje veselje je bilo neizmerno, a obljube, ki sem jo dala domačim, dase »vidimo čez kratek čas«, nisem izpolnila. To je namreč pomenilo,da na Golniku ostajam za dolgo, dolgo časa.V hematološkem laboratoriju smo določali kompletno krvno sliko,s prej pripravljenimi razredčitvami za avtomatsko štetje. Če jeanalizator potreboval temeljito vzdrževanje, je to pomenilo štetjena tisoče in milijone mikronskih celic v specialni komori za štetjekrvnih celic. Da nama s sodelavko ni bilo »dolgčas«, sva si časkrajšali z nepreglednim številom krvnih razmazov za diferencialnokrvno sliko, štetjem trombocitov in ostalim delom. Postopki so bilidolgotrajni, a kljub temu smo že takrat skrbeli, da je bilo delo natančnoin kakovostno opravljeno. V dolgih letih so se analizatorjinadomeščali z novimi, zmogljivejšimi in seveda tudi natančnejšimi.Tako je prišel čas, ko je vodstvo bolnišnice spoznalo, da je treba sledititrendu tovrstnih laboratorijev po Sloveniji in širše. Kot strelaz jasnega nas je tedanji šef obvestil, da se bova s kolegico priključilibiokemičnemu laboratoriju. Ta združitev je pomenila sprejetjeFoto: osebni arhiv.kopice novih delovnih odgovornosti in drugačno organizacijo dela,predvsem štiriindvajseturno delo. Na tem področju so se spremembedogajale s svetlobno hitrostjo. Stopili smo v dobo računalništvain veliko administrativnega dela so opravili računalniki. Analizatorjiso se nadomeščali z novimi glede na obseg dela, rdeča nit je bilavedno kakovost dela in strokovni kadri. To je bil čas, ko smo dobilinovo vodjo, zdajšnjo, ki je vpeljala veliko drugih novosti. Treba jebilo marsikaj spremeniti in izboljšati, ker na našem področju veljapravilo, »da nikoli nisi tako dober, da ne moreš biti boljši«. Tega seje naša vodja dobro zavedala. Laboratorij je bil deležen prostorskepreobrazbe, zaposlili smo številen strokovni kader in vse okrasili šez moderno opremo. Ves ta trud ni bil neopažen. Razni zunanji innotranji ocenjevalci (presojevalci) laboratorij za klinično biokemijoin hematologijo na različnih ravneh ocenjujejo odlično.Tako, krog je skoraj sklenjen! Moja pot, ki ji rečem »od biokemije dobiokemije«, se počasi končuje. Bilo je lepo, zanimivo in predvsempolno lepih trenutkov in življenjskih izkušenj. Vesela sem, da semvztrajala v ustanovi, ki je zelo dobro znala krmariti v naklonjenihin malo manj naklonjenih časih, in si vedno postavlja jasno vizijoza prihodnost.

Prihodi in odhodi sodelavcevObdobje december 2012–februar 2013Tatjana KristancPrihodi novih sodelavcevIme in priimek Prihod Delovno mesto OddelekTina REMŠKAR, dipl. m. s. 1. 12. 2012 Diplomirana medicinska sestra v negovalni enoti Bolniški oddelek 300Jure KOVAČIK, dipl. zn. 1. 12. 2012 Diplomirani zdravstvenik v negovalni enoti Bolniški oddelek 100Tatjana ŽONTAR 7. 12. 2012 Strežnica II (II) Čistilni servisSabina DIMITRIJEVA 19. 12. 2012 Strežnica II (II) Čistilni servisMara PEJIĆ 24. 12. 2012 Strežnica II (II) Čistilni servisLjiljana GORENC 24. 12. 2012 Strežnica II (II) Čistilni servisKatja MOHORČIČ, dr. med. 1. 1. 2013 Zdravnica specializantka III PPD 3 Bolniški oddelek37Katarina KOKALJ, dipl. inž. lab. biomed. 21. 1. 2013 Inženirka laboratorijske biomedicine pripravnicaLaboratorij za klinično imunologijo inmolekularno genetikoAnita TÖRNAR 1. 2. 2013 Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Bolniški oddelek 100Odhodi sodelavcevIme in priimek Prihod Odhod Delovno mesto Oddelekmag. Mojca UNK, dr. med. 1. 11. 2008 2. 12. 2012 Zdravnica specializantka III PPD 3 Enota za internistično onkologijoValentina JOSIFOVSKI 15. 5. 2007 5. 12. 2012 Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Bolniški oddelek 300Alain ŠUMER, dipl. zn. 1. 8. 2010 6. 12. 2012 Diplomirani zdravstvenik v negovalni enoti Bolniški oddelek 600Milja PODRAŠČANIN 8. 1. 1979 8. 12. 2012 Strežnica II (I) Čistilni servisOlga DOLEN 5. 5. 1986 15. 12. 2012 Kurirka II Kurirski servisBrigita PAPLER 1. 11. 2011 15. 12. 2012 Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Bolniški oddelek 200Gabrijela PEŠEC 28. 6. 2011 28. 12. 2012 Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Bolniški oddelek 200Jure PREŠEREN 1. 6. 2012 28. 2. 2013 Inženir laboratorijske biomedicine pripravnikOddelek za respiratorno funkcijskodiagnostikoPljučnik | marec 2013 | KADROVSKI UTRIP

Napredovanjain dosežkiTatjana KristancIzr. prof. dr. Mitjo KOŠNIKA, dr. med., spec., je SenatUniverze v Ljubljani 27. novembra 2012 izvolil v naziv REDNIPROFESOR za področje interne medicine za neomejeno dobo.Prim. izr. prof. dr. Stanislava ŠUŠKOVIČA, dr. med.,spec., je Senat Univerze v Ljubljani 18. decembra 2012 izvolil vnaziv REDNI PROFESOR za področje interne medicine za neomejenodobo.Dr. Viktorijo Tomič, dr. med., spec., je Senat Visoke šole zazdravstveno nego Jesenice 30. januarja 2013 izvolil v naziv DO-CENTKA za področje mikrobiologije s parazitologijo.Asist. Lea KNEZ, mag. farm., je 15. februarja 2013 na Medicinskifakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko delo inpridobila akademski naslov DOKTORICA ZNANOSTI s področjabiokemije in molekularne biologije.Asist. mag. Renato Eržen, dr. med., spec., je 22. februarja2013 na Medicinski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorskodelo in pridobil akademski naslov DOKTOR ZNANOSTIs področja medicinskih ved.Majda Pušavec, dipl. upr. org., je 13. februarja 2013 na Fakultetiza upravo Univerze v Ljubljani končala drugostopenjskimagistrski študijski program uprava II. stopnje in pridobila strokovninaslov magistrica upravnih ved.Čestitamo!Aktivne udeležbe38Aktivne udeležbe sodelavcev na kongresih inseminarjih v obdobju od septembra do decembra 2012.Romana Bajželj1.–5. 9. 2012 ERS Jerneja Farkaš - Lainščak Dunaj26.–29. 9. 2012 Genetika 2012 Karmen Meško Meglič Maribor27.–29. 9. 2012 4. slovenski kongres klinične kemije Pika Meško Brguljan, Ksenija Dvoršak, Nina Karakaš PortorožPljučnik | marec 2013 | KADROVSKI UTRIP28. 9.–1. 10. 2012 14. ronhoskopska šola Golnik Nadja Triller, Jernej Sitar Golnik28. 9.–3. 10. 2012 ESMO Tanja Čufer Dunaj30. 9.–3. 10. 2012 37. evropski kongres citologije Duša Kaštelan, Simona Gabrič, Nina Hajdinjak Dubrovnik2.–7. 10. 2012 40. oktobrsko srečanje medicinskih laborantov, sanitarnihtehnikov z mednarodno udeležboVesna Špendal, Judit Stokić, Francka Žerovnik5. 10. 2012 Faganelovi dnevi Jasmina Gabrijelčič Ljubljana5.–6. 10. 2012 5. slovenski pnevmološki in alergološki kongres Viktorija Tomič, Danica Šprajcar, Jelena Kovačević, VesnaĐorđević, Jernej Sitar, Marjana Bratkovič, Kristina Ziherl,Vera Benedik, Mateja Marc Malovrh, Avrea Šuntar Erjavšek,Lojzka Prestor, Jana Tršan, Dane Lužnik, Katarina Osolnik,Juvan Žavbi Mojca, Mile Kovačević, Marija Petrinec Primožič,Barbara Benedik, Katja Pivk, Nikolina Rozman, Saša Kadivec,Marija Žolnir - Dovč, Petra Zupan, Elizabeta Tomažin, MajdaGrašič, Katja Adamič, Sabina Škrgat Kristan, Igor Požek,Mojca Novak, Nataša Žižmond, Ditka Benedičič Katona, SašaPuconja, Mariana Paula Rezelj, Mitja Lainščak, Nataša Fajfar,Nina Turnšek Hitij, Teja Dolhar, Aleš Rozman,OhridBled

10.–12. 10. 2012 5th Pulmonary Hypertension Academy Jernej Sitar Dunaj10.–15. 10. 2012 2nd EFLM-UEMS European Joint Congress Pika Meško Brguljan Dubrovnik13. 10. 2012 4. slovenski endokrinološki kongres medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov z mednarodno udeležboMarjan Kristanc, Sonja MušičRimske Toplice13.–15. 10. 2012 SICA-HF consortium meeting Mitja Lainščak Moskva15. 10. 2012 Mednarodni strokovni simpozij sekcije bolnišničnihfarmacevtovMaja JoštLjubljana15.–16. 10. 2012 Kongres hrvaškega združenja kardiologov, medicinskih sester Mitja Lainščak, Tanja Žontar Opatija18. 10. 2012 5. slovenski nefrološki kongres Pika Meško Brguljan Bled20. 10.–22. 10. 2012 ESGENA Aleš Rozman Amsterdam25. 10. 2012 Urgentni pacient – celostna oskrba Judita Slak Čatež26. 10. 2012 Novosti v zdravljenju raka dojke Lea Knez Ljubljana26.–27. 10. 2012 Sestanek RSK – srečanje združenja za patologijo Izidor Kern Slovenj Gradec26.–28. 10. 2012 Pulmološki dnevi Stanislav Šuškovič, Katja Pivk, Saša Kadivec, MarjanaBratkovič, Judita SlakTešanj26.–28. 10. 2012 National Heart Failure Presidents Summit Mitja Lainščak Beograd2.–3. 11. 2012 The 3rd International Kosovo and Albania Congress ofOncologyNadja TrillerPriština8.–10. 11. 2012 Srečanje hrvaških pulmologov Aleš Rozman Split8.–10. 11. 2012 54. Tavčarjevi dnevi Vesna Đorđević, Kristina Ziherl, Jernej Sitar, Sanja GrmZupan, Irena Šarc, Viktorija Tomič, Marta Globočnik, MajaJošt, Nanča Čebron Lipovec, Katja Adamič, Petra Svetina Šorli,Robert Marčun3916. 11. 2012 Simpozij ob svetovnem dnevu antibiotikov Viktorija Tomič Ljubljana15.–17. 11. 2012 Seminar iz interventne pulmologije Aleš Rozman Tampere,Finska15.–17. 11. 2012 5. kongres slovenskih kardiologov Aleksander Marin, Igor Požek, Mojca Juvan Žavbi Ljubljana16.–17. 11. 2012 8. dnevi internistične onkologije Nina Turnšek Hitij Ljubljana15.–17. 11. 2012 Suportivna terapija onkoloških bolesnika Tanja Čufer Sarajevo16. 11. 2012 Astma šola Saša Kadivec Kranjska Gora23. 11. 2012 Simpozij Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikovJanez Toni, Peter Koren28. 11.–1. 12. 2012 Skin Allergy meeting 2012 Eva Topole, Mihaela Zidarn Berlin29. 11.–2. 12. 2012 3rd World Heart Failure Congress Katja Trobec IstanbulLjubljana30. 11.–1. 12. 2012 Simpozij o motnjah dihanja v spanju Kristina Ziherl Portorož5. 12. 2012 Predavanje na Onkološkem inštitutu Aleš Rozman Ljubljana6.–7. 12. 2012 European Lung Cancer Summit Tanja Čufer Amsterdam6. 12. 2012 Plečnikov memorialni sestanek z mednarodnim simpozijem Aleš Rozman Ljubljana7. 12. 2012 Strokovno srečanje o higieni rok Viktorija Tomič Rimske Toplice10. 12. 2012 Ekspertni strokovni nadzor Tanja Čufer MariborPljučnik | marec 2013 | KADROVSKI UTRIP

Vse poti vodijo vsprejemno pisarno!Sem prihajajo reševalci, ki pripeljejo bolnike, kurirji prinašajo inodnašajo stvari, prihajajo sodelavci iz sprejemne ambulante, sestre zoddelkov, zdravniki – tu je skratka prava mala avtobusna postaja brezvoznega reda.Fotografiji: arhiv sprejemne pisarneEmina, Špela, Maja, Dragi, Ajda40Pljučnik | marec 2013 | MOJE DELO, (TUDI) MOJE VESELJEAdministratorke smo včasih imenovane kar »tipkarce«. Mnogi mislijo,»saj znajo samo tipkat«, toda naše delo zajema veliko več kot to.V sprejemni pisarni dobijo pacienti prvi stik z našo kliniko in vsanavodila za preglede in zdravljenje pri nas. Celotna ekipa sprejemnepisarne se trudi, da bi bili pacienti v čim krajšem času na pregledih vambulantah, kjer so naročeni, in da bi čim prej napisale izvide, ki jihmorajo dobiti. Vendar je v zadnjem času zaradi pomanjkanja kadrato vedno težje …

Smeh je pol zdravja in za »dohtarja« si je treba čas vzetsta pogosto stavka, s katerima poskušamo razvedritibolnike, ki so prvič prišli na našo kliniko.Novi obraziPacientom, ki prihajajo v urgentno ambulanto in so odklonjeni, napišemoizvid prav v sprejemni pisarni. Tudi celotno administrativnodelo pulmološke ambulante se odvija v zadnjem prostoru sprejemnepisarne. V čakalnici pa je največ težav predvsem s številkami, ker velikopacientov spregleda, da mora vzeti številko in se postaviti v vrsto,k nam pa lahko vstopijo šele, ko se na zaslonu pokaže prava številka.Medtem telefoni neumorno zvonijo. Vsakdo, ki česa ne ve, pokliče,češ »dol bodo že vedele«!Naše delo je tudi naročanje reševalnih prevozov za celo kliniko. Koreševalci pridejo, je spet naša skrb, da jih pošiljamo na oddelke pobolnike, ki jih je treba odpeljati.Naše delo je zelo dinamično, polno življenjskih prigod, zgodb pacientov,smeha, žalosti ob težkih diagnozah, ki bodo šele odkrite, stiskmladih ljudi, trpljenja starejših. Vedno pa najdemo dobro besedo zavsakogar, tudi za najbolj sitnega pacienta.Dobra volja je najbolja je moto vseh nas petih, ki že eno leto gulimostole v sprejemni pisarni! Dobre prijateljice smo, ob rojstnih dnevihskupaj hodimo na večerje in se ob kavi dogovorimo, kako bomodelale naprej. Baterije pa si polnimo s tekom, kolesarjenjem, hojo vhribe, plesom in nordijsko hojo.Nekaj lapsusov iz našega arhiva:Pacient prijaha (prihaja) na pregled.Vratnica (vranica)Akacija (akcija) srca ritmična ...Kletni (letni) pacientKužne (kožne) spremembeZdravnik diktira: »Večkrat izpljuva belkasto speno (slino) …«Do pred kratkim je pretekla 21 kg (km)Foto: osebni arhiv.Mateja SrečnikDelovno mesto: strežnicaPreden sem prišla na Golnik, sem delala: 20 let v tekstilnihpanogah, zadnji dve leti pa v dimnikarskem podjetju, kjersem tudi uspešno končala dimnikarsko šolo. Po poklicu semdimnikarka.Moje lastnosti, dobre ali slabe: (dobre) sem delovna,prilagodljiva, poslušna oseba, pripravljena vsakemupriskočiti na pomoč, odvisno od situacije, večna optimistkain vedno dobre volje; (slabe) vsak bi najraje rekel, kakšneslabe lastnosti, kje pa, jaz jih nimam. Vsi jih imamo, tudijaz imam verjetno kakšno, to bi morale povedati mojesodelavke. Vem pa, da nobena moja slabost ne vpliva namoje delo, ki ga opravljam na Golniku.Pri mojem delu me veseli: Ujeti svojo metlo, »hehehe«.Spoznavanje novih stvari, ljudi, novih področij, pogovor spacientom.V prostem času rada: planinarim z možem, hodim nasprehod s svojim ljubljenčkom pujsko Pepo in živciramsvojo hčer, kot pravi sama, saj smo pri njenih 16 vsi prevečpametni …Ne maram: obrekovanja, hinavščine in nepomite kuhinjskeposode. Aja, pa vampov tudi ne …Najljubša hrana, knjiga, film:hrana – tortice; knjiga – jih je več, premalo prostora; film –Ne čakaj na maj.Baterije si napolnim: v naravi, najraje ob obali ali vplaninah.Morda še končna misel, življenjsko vodilo? Ne skrbi zadruge stvari. Brigaj se zase.41Pljučnik | marec 2013 | NOVI OBRAZI

Kdo je ustvaril tegrozne ponedeljke?Fotografiji: osebni arhivNikolina Rozman42Pljučnik | marec 2013 | Čisto navaden delovni danPonedeljek ... groza ... spet budilka naGSM. Kdo je ustvaril te grozne ponedeljke?Zakaj je vikenda že konec?! Rok šesladko spi pod odejo, Jamal pa me prav veselopride opomnit, da je budilka zazvonilain da se nov delovni teden pričenja. Pravna hitro skočim v jutranjo športno opravoin vso zimsko opremo. Nato oblečem šeJamala, vzamem povodec ter par pasjih piškotkovin podava se v ledeno mrzlo jutro.Uh, kako te to hitro zbudi, kot bi skočil vmrzlo vodo.Med sprehodom razmišljam in opazujemlepo zasneženo vas. V misli se mi prikradepomislek, kako bo v novi občini, kamor sebomo kmalu preselili.Ob prihodu s sprehoda sledi oblačenje zaslužbo, ličenje, bujenje Aneja, Tie, Roka ...Vsi so še tako nedeljski, jaz pa že v polnemzagonu pripravljam oblačila za svoja dva navihančkain naročim še kakšno pomembnonavodilo vmes, ki ga seveda avtomatičnopozabijo. Sledijo še poljubčki in že sem napoti proti Golniku.In spet je tu ta večna borba s časom in prometom.Sprašujem se, kdaj za vraga bom žeprišla točno ob 7.00 na svoje delovno mesto?Tokrat mi ni uspelo, vendar ostajam opti-mistična za naslednje dni, da mi bo čas boljnaklonjen!Hitim proti sprejemni pisarni, kjer poberemprvi kupček napotnic, papirjev in izvidov.Odprem tudi nabiralnik pri recepciji, kjer semi vsuje zajeten kupček napotnic ... Groza,pomislim, ali je res toliko ljudi bolnih? Nahodniku srečam Nino in zaradi naglice usklajujevatermine za bolnike s cistično fibrozože na poti proti pisarni. Sledi preoblačenje,poberem napotnice za kardiološko ambulantoin odhitim k njim reševat naročila. Poopravljenem prvem delu službe se oglasimv naši »bazi«, kjer pred ambulanto že čakajo

olniki. Ida in Jana sta že v polnem pogonuin se spopadata s ponedeljkovim izzivom.Dogovorimo se za mesečni sestanek in natose vrnem v pisarno. Sledi pregled e-pošte,Maša mi prinese kupček novih napotnic inodnese vabila za bolnike. Sledijo telefonskiklici, reševanje naročil in urejanje aplikacijee-pacient. Danes moram pripraviti nove ordinacijskečase za objavo, ob 11. uri pa me čakaše sestanek s finančnim direktorjem in doc.dr. Fležarjem, zato sklenem, da bom malicoza danes kar izpustila.Po sestanku rešujem klice bolnikov, ki kličejodrug za drugim in vsi bi radi čim prej termin.Vsakemu posebej se njegova zdravstvena težavazdi najhujša in moja naloga je, da jih pomirim,pridobim bistvene podatke in rešimsituacijo v obojestransko zadovoljstvo ter vskladu s pravili naročanja. Med klici me zmotibolnik, ki so ga preusmerili k meni, saj imanejasno napotnico – zdravnik mu je predpisal»NUJNO«, predviden pa je za tumorsko diagnostiko,ki se ne izvaja vsakodnevno. Sevedamu nikakor ni jasno, kako naj preseže te birokratskeovire, s katerimi se vsakodnevno spopadamtudi sama. Pokličem v sprejemno ambulantoin prosim, da mu spremenijo stopnjonujnosti v »HITRO«, da ga lahko naročim vnašo ponedeljkovo ambulanto. Zaskrbljenostna bolnikovem obrazu ob mojem posredovanjuizgine, vzpostavi se zadovoljstvo inzaupanje. Ob takšnih primerih si res zaželimobvezno branje Pravilnika o najdaljših dopustnihčakalnih dobah za napotne zdravnike!Ne glede na ta komentar pa se vseeno počutimzadovoljno, ker sem uspešno poskrbelaza bolnika in odpravila njegove skrbi.In tako se izmenjujejo v moji pisarni sodelavciin bolniki, ki želijo termine, hkrati pa mizaupajo še kopico drugih zadev.Čakajo me še nerešene RTG-napotnice inmed kupčkom je ogromno tistih z oznako»HITRO«, a so nepopolno izpolnjene. Tukajmi pomaga pri triaži dr. Požek, saj je tudi CT--aparat polno zaseden in je treba najti ustreznetermine, da bo vse v skladu s pravili inv zadovoljstvo bolnikov. Med reševanjemRTG-napotnic pogledam na uro, ki že kaže15.00, in čas je, da končam svojo vlogo naGolniku in se prelevim v supermamo, taksistko,ljubečo, razumevajočo ženo, megasnaho,ostro sprehajalko, razumevajočo prijateljico,športnico, vzorno hčerko in marsikaj bi se šenašlo – verjemite …Lepo mi je vpokojuFotografije: osebni arhivAndreja PeterneljJa, prav gotovo se spremeni veliko stvari. Pred upokojitvijo sem seveselila predvsem, da se mi bo življenje končno umirilo, kar se vprvih dveh letih mojega novega dopusta žal ni zgodilo. Prevzela semnekatere strokovne zadeve, ki jih je bilo treba dokončati. Po triletnemstažu pa lahko rečem, da sem že kar dobro utirjena v kolesnicahupokojenskega življenja. V soboto zvečer me ne stiska večv prsih, kaj vse moram pripraviti ali napisati še do ponedeljka, nepreganjajo me več razni roki za oddajo članka, poročil … Sedaj jevikend v celoti namenjen meni in moji družini. Kljub vsemu sem vesela,da sem še vedno lahko delno aktivna na svojem profesionalnempodročju in da lahko svoje izkušnje, ki sem jih pridobila v vseh letihdela, delim s kolegicami. Reči ne vsemu, kar me je več kot tri desetletjaizpolnjevalo, razvijalo in mi krojilo vesele, žalostne ali jeznedni, ni lahko. Pravijo, da je vedno bolje, da stvari pospraviš počasi inpremišljeno ter jih umestiš na pravo mesto. Tega se poskušam držati.Mnenje je, da upokojenci nimamo časa. Res je, vsaj tisti ne, ki časizpolnimo z deli ali konjički, za katere prej ni bilo časa. Ko sem sepripravljala na upokojitev, sem si dejala: »Ja, ko bom doma, bom vsajenkrat na teden šla okoli Brda ali na Jošta, pričela bom šivati, uredilabom slike in postorila to in ono.« Skratka, veliko obljub, ki pa jihzaradi pomanjkanja časa ni mogoče vseh realizirati. Veselim pa sevsakega dne in ga tudi večinoma dobro izkoristim.Prav lepo se je včasih zjutraj zbuditi ob misli, da te nič ne preganja,se pod toplo odejo obrniti na drugo stran in ujeti še malo spanca.Lepo se je zbuditi z vnukom ob sebi, ki ti tišči prstek v usta ali nos.Lepo se je z vnuki igrati in se sprehajati. Lepo je vstati zgodaj in sepodati na krajšo ali daljšo planinsko turo. Lepo mi je biti ob svojihljubljenih, sedeti za mizo in se poveseliti, popiti čaj ali kavo, sesladkati ob sladoledu ali lupiti kostanj. Lepo mi je, ko z možem načrtujevain izpeljeva kakšno potovanje, greva na sprehod z najinopsičko, zapleševa. Lepo mi je, ko sedem za šivalni stroj in ustvarjam,43Pljučnik | marec 2013 | Ko zaprem golniška vrata

44Pljučnik | marec 2013 | Ko zaprem golniška vratako vzamem v roke fotoaparat in ujamem v objektiv smeh kateregaod vnukov. Ja, lepo mi je biti tudi na vrtu in se veseliti vsakega pridelkaali cvetlice. Lepo mi je, ko lahko odtrgam jagodo, malino …,in uživam v okusu in vonju domačega pridelka. Lepo mi, ko pečemkruh ali pospravljam stanovanje. Lepo mi je, ko se dobimo s prijatelji.Ja, prav zares mi je lepo in srečna sem, da vse to lahko počnem.

Ko življenje ugaša,ljubezen še bolj zažariZ gospo Alenko sva se pogovarjali le dan, preden je, zaradi posledic težkebolezni, raka požiralnika in karcinoze pljučne plevre, izgubila možaRoka, našega pacienta. Poročena sta bila le teden dni. Zakonsko zvezosta sklenila pri nas na Golniku.fotografije: Osebni arhiv Alenke in RokaAnja SimoničRokovo življenje je, kljub izjemni želji po življenju, ugašalo. V času,ko ju je soočanje z boleznijo vse bolj izčrpavalo in sta se vse močnejezavedala, da se jima skupna prihodnost neizogibno umika, stase v vrtincu čustev odločila, da svoj ljubezenski in prijateljski odnospotrdita s poroko. Poročila sta se v objemu naše bolnišnice, v Vurnikovikapelici. Alenka nam je, težkemu času zanju navkljub, odprlapot do svojega srca. »Rok bi želel, da bi vam zaupala njegovo innajino zgodbo. Če bi najina zgodba lahko nekomu pomagala, da bise prepoznal, bolje razumel bolezen in njen potek, bi mu to velikopomenilo.«Spoznala sta se v najstniških letih, na Krvavcu, kjer sta trenirala akrobatskosmučanje. Prstana, ki sta si ju izmenjala na Golniku, nistabila njuna prva. Prvič sta si ju, še ne polnoletna, nadela nekega poletnegavečera na morju. Odpirači na pločevinki kokakole so bili ravnopravšnji. Iz vojske ji je pisal pisma, ki jih je skrbno hranila in jih,ne da bi zares vedela, zakaj, nosila s seboj, kamorkoli se je preselila.Toda življenje je teklo tako, da so se njune poti le še občasno srečevale.On se je odselil v tujino, se kasneje tam tudi poročil in postaloče. Vendar sta ohranila iskren prijateljski odnos.»Ne poznam človeka, ki bi se tako rad učil kot on,« pripovedujeAlenka. Rok je delal kot direktor komuniciranja na sedežu Svetovneturistične organizacije v Madridu, kasneje pa v Bruslju kot direktorUrada za turizem držav Beneluksa. Z vsem srcem je bil predan svojemudelu, pri katerem je bil izjemno uspešen. Svoje veselje do tujihjezikov, govoril jih je kar osem, je že kot turistični vodnik začetnikrad delil s svojimi turisti, ki jih je vedno poskušal nagovoriti v njihovemjeziku. Organiziral je svetovne turistične kongrese, ogromnopotoval, bil na vseh glavnih kriznih žariščih, kjer so bili oškodovanitudi turisti, in opravljal zelo odgovorno delo. »Čeprav je bil vessvet njegov, pa je v sebi nosil tudi veliko bolečine, stalnega iskanja instremenja za nečim, kar smo drugi težko razumeli,« opisuje njegovovihravo iskanje ljubezni in doma Alenka. Ko se je Rok ločil od svoježene, sta se začela srečevati drugače kot poprej. »Vsa ta leta sva imeladrug drugega pred seboj, a se nekako nisva prepoznala.« Aprila 2010sta začela življenje v dvoje v skupnem domu, že junija istega leta paje prišla diagnoza bolezni.Rok je že nekaj časa imel težave s požiranjem, ki pa jih izbranazdravnica ni prepoznala kot dovolj resne, da bi ga poslala nagastroskopijo. »Res pa je tudi, da si ni vzel časa zase, ter težaveposkušal pomiriti zgolj z Rupurutom. Kot bi slutil spremembo vsvojem telesu, je že pred diagnozo bolezni začel bolje skrbeti zase,telovaditi, se bolje prehranjevati, nehal je kaditi, kot bi se želel prečistitiin se umiriti,« razmišlja Alenka. Poleti 2010 so mu v Brusljuugotovili raka na požiralniku. Mesec dni je ostal tam v bolnišniciter se zdravil s kemoterapijo in obsevanjem. »Bilo je zelo hudo,nečloveško hudo,« prizna Alenka. Ko sta jeseni odhajala iz Brusljadomov v Slovenijo, so Rokovi izvidi kazali dobro. Doma sta poiskalapomoč v prehranski ambulanti dr. Nade Rotovnik Kozjekna Onkološkem inštitutu, da bi se posvetovala o primerni prehranizanj. Čez poletje je namreč izgubil kar 30 kg, vendar se, kljubtrudu, ni mogel zrediti. Imel je zelo hude bolečine v hrbtnem delu,ki so ga tako telesno kot psihično zelo izčrpale in zaradi katerihje jemal visoke odmerke morfija. Kljub težavam je Rok še vednodelal, celo potoval v Bruselj. Februarja 2011 je v Ljubljani prestaltežko operacijo, vzeli so mu požiralnik in odstranili stomo, vstavljenov požiralnik v Bruslju. Odstranili so mu tudi del želodcain nekaj bezgavk. Prišlo je do pooperativnih zapletov. »Ta čas jebil zelo hud tako zanj kot za nas, ki smo ga spremljali v bolezni,vendar se je hitro postavil na noge,« pripoveduje Alenka. Vodilaga je močna odgovornost do sina in iskrena ljubezen do Alenke.Kasneje se je ponovno zdravil še s kemoterapijo, ki ga je prav takohudo izčrpala. Leto dni kasneje so se ponovno pojavili sumljiviznaki bolezni, vendar so preiskave trajale še pol leta, preden se jedokončno potrdilo, da stanje ni dobro. Bolezen se je preselila na45Pljučnik | marec 2013 | Ljubezenska zgodba

46Pljučnik | marec 2013 | Ljubezenska zgodbapljučno mreno. V tem času je še pospešeno izgubljal težo. Prejemalje tudi kemoterapijo v domačem okolju, ki je vzdrževala stanje vmirovanju. Novembra lani so bili izvidi še zadovoljivi, požiralnikje bil še primerno odprt, zasevki v pljučni mreni naj bi se ustavili.Zadnje kemoterapije sicer ni več zmogel, trpel je hude slabosti.»Bila sva zadovoljna, rečeno nama je bilo, da naju bodo odslejsamo še spremljali. V decembru se je začela agonija, kar naju jepresenetilo. Prepričana sva bila, da se je bolezen ustavila in da sebo do januarja okrepil in počasi opravljal hišna opravila, kasnejepa tudi manjša službena. Imela sva veliko lepih, preprostih načrtovza najino prihodnost. Čeprav sva si bila ves čas blizu, naju je bolezenše zbližala, naredila ponižna pred življenjem.«

Medicina, alternativa, hrana, ljubezenPri zdravljenju sta se Alenka in Rok držala nekaj zakonitosti. Zanjiju je bila na prvem mestu medicina, na drugem alternativa, natretjem dobra hrana, na četrtem in najpomembnejša pa ljubezen inmir v duši. »To so bili najini štirje stebri hiše,« pravi Alenka. »Breznjih in brez jasnega, močnega uma nama ne bi uspelo. Obžalujem,da se medicina ne povezuje bolj z alternativnim zdravljenjem, sajje oboje pomembno. Hudo mi je tudi, da od strokovnjakov nisvadobila več čustvene opore in da se stvari včasih premikajo prepočasi.Nikogar ne obtožujem, dobila sva veliko strokovne podporein pomoči, toda včasih sva bila z vsem tudi zelo sama. Prišli sotežki dnevi in hude stiske, ko nisva vedela, kje naj najdeva moč.Najbolj žalostna sem bila, ko sem ga gledala v bolečini in trpljenjuin mu nisem mogla dovolj pomagati. Najbolj je pogrešal sina, kiga je zaradi bolezni malokrat videl.« Rok se nad svojo boleznijo ninikoli pritoževal, vse je prenašal stoično, saj ni maral biti drugimv napoto in jih obremenjevati, ne svojih domačih, ne osebja v bolnišnici.Nikoli se ni Alenki pozabil zahvaliti za vsako malenkost,ki jo je naredila zanj, in povedati, kako ceni vse, kar drugi delajozanj. Potovanja po svetu so mu dajala svobodo, bolezen pa ga jepriklenila na prostor doma, televizija in časopisi so ostajali njegovoedino okno v svet. »Ne glede na to, kako uspešen je bil pri svojemdelu, pa samega sebe ni dovolj cenil,« pravi Alenka. »Drugim jevedno rad pomagal, naredil zanje več, kot bi mu bilo treba. Obborbi z boleznijo se je počasi učil sebe postavljati na prvo mesto.Samemu sebi in drugim je dokazal, da je veliko močnejši, kot je vseživljenje mislil, da je.«Med zdravljenjem je napisal turistični triler Trinajsti apostol, knjigo,ki je neke vrste njegov življenjepis. Na koncu vsakega poglavjaje zapisal: »Očitno je bilo napisano, da je bilo tako.« Pa vendar jesam upal do konca, zelo si je želel živeti. »Ob tako hudi bolezni ječlovek v strašni stiski, saj ne veš, ali boš s svojim partnerjem, svojimnajboljšim prijateljem, naslednji dan še lahko popil kozarec vode alipa ga ne bo več. Čeprav sem mu dala odvezo, da lahko gre, ko ne boveč zmogel, bom upala do njegovega zadnjega diha. Ljubezen nikoline umre. Čeprav v drugačni obliki, ga bom vedno čutila ob sebi. Žesedaj ga pogrešam, najbolj vse tiste drobne, vsakdanje stvari, njegovenasmehe, tople dotike, iskrive izjave in nešteto zanimivih zgodb.«Izmenjava prstanov na GolnikuTo, da se z Alenko nista poročila, je Roka bremenilo. Težko mu jebilo, ker je bilo možnosti, da bi poroko naredili na način, kot si joje on želel, vse manj. Menil je, da se ženska ne želi poročiti na taknačin, da to niso sanje dekleta. Bal se je smrti, izpuščanja vsega,kar mu je drago, tudi vsega, kar bi želel še dati. Postajal je vse boljnemiren, tudi ker je obema z Alenko potrditev njunega odnosas poroko toliko pomenila. »Resnično je zbral zadnje atome svojemoči, da sva se poročila. Poročila sva se v sredo, 30. januarja 2013,v kapeli na Golniku. Poroka je bila zelo lepa, v lepem prostoru.Na poroki je povedal, da se je najina zgodba začela pred 28 leti splehnatimi prstančki in da je srečen, da mi je lahko dal pravega.Povedal je, da ljubezen nikoli ne odpove. Ko odpove vse drugo,kemoterapija, zdravilci, znanje, ljubezen ostaja. »Imejte se radi inne pozabite si tega povedati,« je rekel. »Po poroki mu je odleglo.Tako njegova kot moja duša sta sedaj mirnejši. Potem je legel in sini več opomogel.«Alenka je povedala, da sta na Golniku dobila takšno podporo, kot jenista doslej nikjer. Tako na Bolniškem oddelku 300 kot na Negovalnemoddelku, tako od sester kot zdravnikov, tako od odnosa kot dohrane. »Zelo sva bila hvaležna za vsako toplo besedo, vsak nasmeh,ki sva jih tukaj dobila v izobilju.« Če v njeni službi, dela namrečkot učiteljica v osnovni šoli v Šenčurju, sodelavke in ravnateljica nebi bile tako razumevajoče, svojemu možu ne bi mogla dati tolikopodpore, kot mu jo je sedaj lahko. Alenka je zelo hvaležna svojimsodelavkam, da jo zadnji mesec nesebično nadomeščajo in da so jiletos v šoli omogočili tudi druge prilagoditve pri delu. »Ne najdembesed, da bi se jim lahko dovolj zahvalila. Zadnji stik z Rokom prednjegovo smrtjo je zame tako pomemben, da sem prepričana, da bito morala biti pravica vseh ljudi. To, da sem namreč lahko noč indan ob moževi postelji v bolnišnici, mirna, da je v službi vse v redu,je izvor najinega slovesa. Da sva čim več časa skupaj, nama dajepriložnost, da se najini duši nekako umirjata. Druge stvari pa so vbožjih rokah.«Gospe Alenki Peklenik Klančnik se v imenu celotnega uredništvaPljučnika zahvaljujemo, da je bila v tem, zanjo zelo težkem času, znami pripravljena podeliti svojo osebno zgodbo.47Pljučnik | marec 2013 | Ljubezenska zgodba

Za pomladitev in dobrozdravje – masaža!Masaža je najstarejša tehnika za umirjanje sklepnih in mišičnih bolečin,oblikovanje organov, krepitev vezivnih tkiv, poživljanje krvnega inlimfnega obtoka in globoko sprostitev. Dotik je prvo zdravilo. Pa tudi,če vse to zanemarimo, se prav radi kdaj pa kdaj pocrkljamo! Lahkose prepustimo ljubečim rokam prijatelja, veščim rokam izurjenegamaserja, lahko pa se zmasiramo kar sami. Začeti ali končati dan z oljnosamomasažo je nekaj najboljšega!Jana Bogdanovski48Pljučnik | marec 2013 | KOTIČEK ZA RAVNOVESJENaoljimo seVečina svetovnih kultur pozna in visoko ceni oljenje telesa. V »razvitem«svetu so v zadnjem stoletju naravna olja zamenjale industrijskekreme. Navadili smo se mazati z različnimi kremami in losjoni,čeprav vedno znova ugotavljamo, da je koža kljub temu čedalje boljsuha in sklepi pokajo. Pozabili pa smo, da so za ohranjanje ravnovesjavode v koži in telesu najboljša prav olja, ki razstrupljajo teloin ga pomlajujejo, podaljšujejo mladostnost in izboljšajo splošnodobro počutje.Izberemo biološko pridelano olje – najboljše je prav tisto, ki gauporabljamo tudi v prehrani. Za jesenski, zimski in spomladanskičas je odlično sezamovo olje, ki je težko in ogrevalno, v vročihpoletnih dneh pa ga zamenjamo s kokosovim, ki prijetno hladi. Čeuporabimo oljčno, mandljevo ali arganovo olje, ni prav nič narobe.Tisto, kar je dobro za v usta in želodec, je tudi za na kožo! Inobratno…Deset minut za samomasažoZa celo telo z obrazom vred porabimo za dobra dva požirka olja.Olje malo segrejemo, da postane bolj mazljivo, stopimo na brisačo inzačnemo pri rokah. Naoljimo in si dobro pomanemo roki, nadaljujemos krepkimi gibi navzgor po levi roki in nato še po desni. Masira-Brez skrbi, ne glede na uporabljeno olje po oljenju ne bomodišali kot pravkar pečena piška! Če bomo popivnali odvečnoolje, tudi oblačila ne bodo trpela. Kakšno brisačo je pa ževredno žrtvovati! Koža, podkožje in sklepi pa bodo čudovitonahranjeni do naslednjega oljenja.mo v smeri proti srcu. Potem naoljimo levo stopalo in nadaljujemo zmočnimi potegi po nogi navzgor. Nogo krepko »skrtačimo«. Za levonogo pride na vrsto desna, nato pa s krožnimi gibi v smeri urinegakazalca naoljimo trebuh in zbudimo prebavo. Naoljimo zgornji deltrupa in vrat, po želji tudi obraz in lasišče, če si nameravamo umitilase. Z naoljenimi prsti si zmasiramo zadnji del vratu in ramena,potem pa še hrbet, kolikor ga dosežemo. Potem se oprhamo s toplovodo in popivnamo z brisačo tako, da malo olja ostane na koži.Razlika je očitna!Tudi če se oljimo samo enkrat ali dvakrat na teden (recimo, za začetek,ob vikendih), bomo kmalu ugotovili, da je koža ob rednemoljenju bistveno čistejša in mehkejša kot pri uporabi krem, o nižjihstroških za kozmetiko pa sploh ne gre izgubljati besed. Kaj kmalupa bomo najbrž spoznali, da brez oljenja ne moremo več živeti.Hitri nasvet: pred odhodom v mrzlo jutro pomočimo prst v sezamovoolje in povrtamo po nosu. Nosnice se nam ne bodo zlepile namrzlem zraku in sluznica bo dosti manj dovzetna za prehlad.Masaža še zdaleč ni le draga in nepotrebna razvada. Konec koncevkljub sodobnemu znanju in napredni tehnologiji še vedno rešuježivljenja pri zastoju srca in dihanja ter številnih drugih smrtnih nesrečah.Oljna masaža stopal in dlani s toplim sezamovim oljem najhitrejeogreje mrzle noge in roke pred spanjem ter pomiriživčnost, vznemirjenost in strah.

Zdravilni zvarki zamajhne in velikeRegrat kot živiloin zdraviloTežko pričakujemo pomlad in prve pomladnerastline. Med njimi je tudi regrat, ki začne rasti šev mrzli zimi.Katja VrankarRastlina, ki jo imamo na travnati površini za plevel, je nadvse zdravilna.Cvete aprila, maja na obmejkih med njivami, na travnikih intravnatih površinah. Nabiramo liste pred cvetenjem, korenine spomladiali jeseni, stebelca med cvetenjem. Cela rastlina je zdravilna.Stebelce je na začetku malce grenko, je pa krhko in sočno. Pogostobolehni ljudje, ki se počutijo utrujene, naj bi naredili 14-dnevnokuro s peclji. Pomagajo pa tudi pri drugih težavah. Odpravljajo srbenjekože, lišaje in izpuščaje, izboljšajo želodčne sokove in očistijoželodec neželenih ostankov.Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom tudi prava kulinaričnaposlastica. Pripravljamo jih lahko enako kot špinačo, zelookusni pa so tudi surovi, v solati. Iz regratovih listov lahko iztisnemosok. Korenina regrata je odlična, če jo prepražimo in uporabljamoza pripravo toplega napitka. Učinek in priprava toplega napitka izregratovih korenin je podobna kavi.Sirup iz regratovih cvetov (med)Dve zvrhani prgišči regratovih cvetov namočimo v enem litru hladnevode in počasi segrejemo do vretja. Pustimo, da voda vzkipi,odstavimo lonec in pustimo stati čez noč. Naslednji dan zlijemo vcedilo, da se odcedi, in z obema rokama stisnemo cvetove. V sokzmešamo 1 kg sladkorja in polovico limone, narezane na rezine.Odkrit lonec postavimo na ploščo, vklopimo na najmanjšo temperaturo,da ohranimo vse vitamine. Tako odparevamo tekočino brezkuhanja. Masa naj se ohladi enkrat do dvakrat, da lahko dosežemoprimerno gostoto sirupa. Ne sme biti preveč gost, ker čez nekaj časakristalizira, in ne preveč tekoč, ker se skisa. Narediti moramo ravnoprav tekoč sirup.Regrat pod Storžičem. Foto: Z. Vrankar.49Pljučnik | marec 2013 | ZDRAVILNI ZVARKI

Novemu letu smonazdravili s čajemBesedilo in fotografije:Jana Bogdanovski50Pljučnik | marec 2013 | DRUŽABNA KRONIKARes smo se ob koncu leta odpovedali sicer vedno zelo prijetni, a tudidragi novoletni zabavi, a voščila za srečno, uspešno in zdravo novoleto zato niso bila nič manj iskrena in prisrčna. Prva smo si izrekliže na novoletni čajanki, na kateri smo – sredi delovnega dne – nazdraviliz božičnim čajem in si zraven privoščili kakšen piškot in kospotice. Direktor nas je nagovoril in pohvalil številne dosežke medletom, nekateri oddelki so se poveselili še v ožjem krogu, novoletniognjemet smo komaj videli zaradi megle, in kot bi trenil – je žemimo prva četrtina letošnjega leta …

Dedek MrazOtroke članov Sindikata zdravstva in socialnegavarstva obišče dedek Mraz.Š. J.Podarili smošest vrečmedvedkovŽiga KošnikKot vsako leto je tudi decembra 2012 otrokečlanov Sindikata zdravstva in socialnegavarstva obiskal dedek Mraz. Otroci so siogledali kratko predstavo Pika Nogavičkain čebelica. Prepevali so pesmice in nakoncu poklicali še dedka Mraza, ki jim jerazdelil darila, in se posladkali.Decembra in na začetku januarja smov okviru akcije »Podari medvedka«zbirali igrače za otroke iz socialnoogroženih družin. Projekt je nastal ssodelovanjem študentov medicine,združenih pod Medical Student JournalClubom, študentov ekonomije vManagement Groupu ter študentovpravne fakultete v Libertasu.Sodelovale so bolnišnice po vsej Sloveniji,igrače pa so dobili otroci, kise zdravijo na pediatričnih oddelkihslovenskih bolnišnic, velik del pa tudiotroci iz finančno ogroženih družin,ki jim starši v teh težkih, sivih časihne morejo kupiti igrač. Na naši klinikije bil odziv izredno dober, škatla, namenjenazbiranju igrač, se je vsakodnevnovztrajno polnila. Skupno smozbrali šest velikih vreč igrač – večinomapliškov vseh velikosti in vrst.Igrače so sprejeli v kranjskem Rdečemkrižu, ki bo tudi poskrbel, da igračenajdejo pot v prave roke.Rad bi se zahvalil še Juditi Žalik inMojci Longar, ki sta pripomogli k uspešniizvedbi akcije.51Pljučnik | marec 2013 | DRUŽABNA KRONIKA

PustPisane pustne šeme so nas ob zelo belem pustnemtorku spomnile, da so dolgi zimi šteti dnevi.Na Oddelku za radiologijo. Foto: H. Trojar Žitnik.Na Oddelku za intenzivno terapijo in nego. Foto: A. Blažun.52Pika Nogavička nam je stregla malice in pustne krofe. Foto: A. Blažun.Gusar in nuna v spremstvu temnih sil. Foto: A. Blažun.Pljučnik | marec 2013 | DRUŽABNA KRONIKAČebelica Petra. Foto: A. Blažun.Pridna učenka je pozdravljala obiskovalce. (F: A. B.)… in še gusarka. Foto: os. arhiv.

Med splošno stavko smopri nas varovali otrokeNa dan stavke javnega sektorja smo v kliniki svojim zaposlenimponovno ponudili varstvo otrok. Varstvo otrok sem imela priložnostorganizirati že drugič in tudi tokrat mi je pri tem pomagala Maša.Fotografije: M. PogačnikMajda PušavecPripeljanih je bilo 16 otrok. Najmlajši so bili stari štiri leta, najstarejšipa 11.V času varstva sem jim želela prikazati čim več zanimivosti in vključitimamice otrok v razne delavnice. Organizirane so bile zabavneigre, ustvarjalne, športne in poučne delavnice, ki so trajale od 7.do 16. ure oziroma dokler Vurnikove predavalnice ni zapustil zadnjiotrok. Otroci so ob zdravem zajtrku poslušali predavanje o pomembnostizdrave prehrane, poizkusili so domače kalčke, domač inpolnozrnat kruh, domače namaze in marmelade.Lani so bili otroci mladi prostovoljci, s šopki rož in pesmijo so razveselilibolnike na negovalnem oddelku in bolnikom pričarali veselje.Obisk oddelkov letos zaradi obdobja razsajanja viroz ni bil mogoč.Kljub temu nismo mogli brez ustvarjanja rožic, ki smo jih opremiliz napisi in jih razdelili zaposlenim, obiskovalcem in bolnikom, ki sose sprehajali po hodniku in dvorišču. Pri delavnici »Joj, srček mi prehitrobije« smo vključili medicinske sestre, ki so otrokom izmerilekrvni tlak, srčni utrip in poslušale srček. Pa na pravilno razkuževanjerok nismo pozabili.Športne aktivnosti so nas razmigale in komaj smo pričakali kosilo.Čas za ogled laboratorijev je prehitro minil, saj so nam pripravilikrasno predstavitev. No, pa tudi osebje v kuhinji se je zelo potrudiloza nas, lahko smo si ogledali kuhinjo, prostore za pripravo hrane …Najboljše nas je čakalo na koncu ogleda kuhinje, mini sladice za našemini želodčke.Kar nekaj smo želeli še postoriti, npr. izdelati plakate, a nam je nažalost zmanjkalo časa.Filip, Luka Michele, Tia, Anej, Jure K., Tara, Maja, Katja, Vinko,Florjan, Jure N., Nika, Maj, Miha, Naja in Patricija so obljubili, da seob naslednji stavki spet vidimo na Golniku.Nina Karakaš se je ponudila, da otroke malo razgiba, in zapisala jenaslednje: »Ko sem prijateljem razlagala, da smo imeli v naši hišimed stavko javnega sektorja zagotovljeno varstvo otrok, so bili zelopozitivno presenečeni. To presenečenje je bilo še toliko večje, ko semjim na vprašanje, kje smo najeli animatorje, odgovorila, da smo tovlogo prevzeli kar zaposleni sami. Cenim in občudujem Majdin inMašin osebni angažma oz. pripravljenost, da sta nad malimi nadobudnežibdeli celih 8 ur. V bistvu je šlo tukaj že za nadstandardnovarstvo, saj so imeli otroci možnost spoznati in delati toliko zanimivihstvari, da jim bo ta dan, preživet na Golniku, zagotovo še dolgoostal v spominu. Super se mi zdi, da so se bili v animacijo otrokpripravljeni vključiti tudi drugi zaposleni, tako tisti, katerih otrociso bili v varstvu, kot tudi tisti, ki jih v varstvu niso imeli. Občutek obtem, da je naše vodstvo že lansko leto omogočilo in podprlo tovrstnoorganizacijo varstva otrok zaposlenih, je resnično dober. Še posebejpa sem vesela spoznanja, da je v naši hiši kar nekaj ljudi, ki znajozdružiti moči in stopiti skupaj, ko je treba.«Vtisi otrokTara Božnar: »Bilo je zelo dobro, ker smo šli v laboratorij pa vjedilnico, kjer vi jeste kosilo. Pa všeč mi je bila tista škatla, v katerosmo dali roke in smo videli bacile pa še roke smo si razkužili. Z Mašoin Majdo smo se igrali igre, onidve sta ful dobri.«Katja in Vinko Kosten: »Všeč nama je bilo, da sva videla, kakopoteka delo v laboratoriju, videla sva tudi, kje kuharice pripravljajoobroke hrane, ter se naučila narediti rožice iz papirja. V laboratorijusmo videli, kakšna so pljuča, ki so bila »umazana« od kajenja. Poučiliso nas, kako nezdravo in nevarno je kajenje, bila so kot borovnicein kot rožice.« Ogledali so si tudi preparate pod mikroskopom invideli tiste, ki so bili predstavljeni v Pljučniku. Vesela sta bila delav-53Pljučnik | marec 2013 | DRUŽABNA KRONIKA

Pogled skozi mikroskop pokaže nov svet.Igramo se – razkuževanje rok.54Laboratorij – kakšna čudovita igralnica!Sladica po kosilu – njami!Pljučnik | marec 2013 | DRUŽABNA KRONIKAnice merjenja krvnega tlaka. Vsakemu so izmerili krvni tlak in samiso si lahko poslušali srce. »Izdelovali smo rožice iz papirja, ki smojih potem podarili nekaterim zaposlenim in nekaterim bolnikom vsprejemni ambulanti. Se že veseliva ponovnega srečanja na Golniku,če bo spet stavka,« sta še dodala na koncu.Maj Grahovec: Pri mamici v službi, kjer sem bil v varstvu, jebilo zanimivo izdelovanje rožic, ogled laboratorija in telovadba, kerimam rad šport pa tudi sam sem športnik. Najbolj všeč pa mi je bilo,ko mi je mami merila pritisk, jaz pa sem ga pomeril njej. Pa tudikosilo je bilo zelo dobro.Tudi moja hči Maja je bila v varstvu na dan štrajka. Prvi vtis, ko semjo vprašala, ali se je imela lepo pri nas, je bil: “Imela sem se prekrasno!“In je začela razlagati.Da so imeli dober zajtrk, vesela je bila novih prijateljic, kako sta jiMaša in Majda pomagali in da sta bili zelo prijazni. Zelo všeč ji jebil obisk zdravnika, ki jim je povedal vse o bolnikih, ki kadijo, inpokazal slike njihovih pljuč in barvo rakovih celic, izmeril jim jetudi pritisk. Kasneje pa tudi kosilo: »Mami, kosilo je bilo kot v McDonaldsu.“ In popoldanske delavnice in ustvarjanje. Skratka, zeloje uživala, pa tudi vprašala, kdaj lahko pride spet. Zahvala vsem, kiso organizirali in sodelovali pri varstvu naših otrok. Zapisala SilvijaPlohl.Jure in Nika Novak: Vesela sva, da sva spet prišla na Golnik.Meni je bilo všeč izdelovanje rožic iz papirja. Eno sem poklonila medicinskisestri, drugo sem prišparala za svojo mamico. Obesila jo jev pisarni. Shranila sem si nalepko, ki sem jo dobila za uspešno razkuženeroke, in si zapomnila, da ne smemo kaditi, ker bodo drugačenaša pljuča črna (Nika).Meni je bila všeč telovadba in to, da smo ves čas nekaj delali. Nibilo dolgčas. V laboratoriju je bilo veliko zanimivega. Pregledovaliso lulanje in kri. Kuhinja je ful velika, večja kot v naši šoli. Tam soskuhali tudi naše kosilo.Filip Žontar pa je bil kratek, pravi, da je bilo super, in že sprašuje,kdaj bo spet lahko prišel na Golnik.

Na Novi Zelandijibi lahko živela!Besedilo in fotografije:Katarina Krišelj55Po 36 urah potovanja z letalom in postopanjapo letališčih so naju pozdravili Maori:»Kia ora! Welcome to New Zealand!«Moja prva misel po dveh neprespanih nočehje, da če bi šla še naprej, bi prišla nazaj. Pa sajto je na koncu sveta. Zdaj lahko rečem, da jena koncu sveta, in to zaradi drugačnosti, kise odraža samo v dobrem. Potem je sledilanenavadno hitra aklimatizacija in nepozabnospoznavanje dežele belega oblaka, kotjo poimenujejo. 25 dni je bilo premalo. Prevzelanaju je lepota, neokrnjena narava insplošno razpoloženje. Po mnenju mnogih jenajlepša dežela na svetu. Se strinjam.Moja zadnja misel ob odhajanju: »Tukaj bilahko živela.« Na poti domov sva se ustavilaše v Melbournu v Avstraliji in si ogledalateniški turnir Australia Open. Tudi to je biločisto posebno doživetje. In potem povratekdomov … aklimatizacija še traja …!Pljučnik | marec 2013 | razglednice

Družinski izlet v KrnicoKrnica! Kako lepa — veličastna si v zgodnji pomladi. Jutro za jutromvstaja toplejše sonce, v potokih gineva sneg, v ozkih jezikih se plazi nazajv temne sence Križke stene — za njim pa se poganja zelenje prerojenegarušja, s katerim se druži rumeni planinski mak in zgodnji svedrček. Všopih cvete rododendron, valovi v širokih rdečih gredah tako prijetnihza oko, šumi potok izpod Razorja, šumi preko golih skal, šumi skoziborne hibe in se globoko doli druži njegova pesem s pesmijo gorskih sinic,plezalčkov in palčkov (Joža Lavtižar, Jutro, 8. januar 1933).Besedilo in fotografije:MIRA ŠILAR56Pljučnik | marec 2013 | razglednicePljučnik izide štirikrat na leto in zgodilo se je, da sem vam v prispevku,ki sem ga napisala lani poleti, vi pa ste ga brali pozno jeseni,priporočila plavanje v Bohinjskem jezeru. Brrr …Tokrat se bom izognila nespametnim nasvetom tako, da vam priporočamizlet v Krnico, ki je zanimiva v vseh letnih časih. Jaz semjo obiskala na prednovoletni dan in imela sem srečo, saj je sonceobsijalo vrhove gora in radodarno pogrelo premrle roke, nos in čelo.Torej, veselo v Zgornjesavsko dolino, iz naše Klinike po avtocestiproti Jesenicam, izvoz Kranjska Gora, do umetnega jezera Jasna, vkaterem se stekata Velika in Mala Pišnica. Lahko se ustavite in sprehoditeob jezeru, a naj vas v vročih poletnih dneh ne premami zelenabarva sicer čiste vode: plavanje ni mogoče.Naprej v eno najlepših alpskih dolin, ki se skriva v osrčju Julijcev. Šenekaj minut vožnje do parkirišča, potem pa enourni pohod oziromasprehod proti koči v Krnici. Pot je lepo urejena, poteka ob vijugahgorskega potoka Velika Pišnica in se izteče v gozdu. Pozimi ni odvečprevidnost, ker je ta pot hkrati tudi sankaška proga. Lahko naletitena nasmejane otroke in starše, ki tu in tam nerodno zavijejo s poti inse zvrnejo v sneg. Na progi, osvetljeni z baklami, pa je možno tudinočno sankanje, ki se po dogovoru lahko kombinira z večerjo alizabavo v gostilni.Še nekaj zanimivosti je ob poti: Kekčeva koča, ki jo vidite že od daleč,in spominski park, posvečen umrlim planincem v kranjskogorskihgorah. Vredno ogleda.Sprehod po šest kilometrov dolgi gorski dolini lahko končate v planinskikoči (1113 m), se odpravite na spomladansko turno smukoali pa na zahtevnejše vzpone in osvojite enega od vrhov, ki obdajajoKrnico: Križ (2410 m), Škrlatica (2740 m), Špik (2472 m) in Prisojnik(2547 m).V vsakem primeru priporočam postanek v koči, ki je odprta celoleto. Oskrbniki so zelo prijazni, gostoljubni in urni. Mimogrede vaspogrejejo s skrivnostnim zeliščnim zvarkom, potem pa se lahkookrepčate z joto, žganci, kislim zeljem, pečenico ali obaro. Za posladekpa, mmmm, še topel borovničev zavitek. Pa še kaj bi se našlo.Preverite sami!

Jaz v prostem časuBesedilo in fotografije:Tjaša ŠubicPriznam, da me je sprva skrbelo in motilo,pa kaj naj zdaj pišem in zakaj sem si šeto nalogo zadala! Potem sem ugotovila, dasi resnično ne vzamem časa zase. Namreč,zaposlitev z otrokoma, ki sta ravno v letih,ko me menda najbolj potrebujeta, je večkot polni delovni čas in dežurstva hkrati. Šeposebej če tako kot jaz prebereš vse knjigeo vzgoji na tržišču, in to slovenske in precejangleških, in na vsak način skušaš izpolnitivsa, največkrat nasprotujoča si merila dobrevzgoje, ljubeče in skrbne in zabavne inpravične in nasmejane in sploh mame, kisi jo lahko otrok le želi. Na srečo zmanjkačasa in živcev in spoznavam, da ne gre zamerila in navodila in ne vem kakšne superlative.Da sem lahko jaz z vsemi prednostmiin pomanjkljivostmi in da pač vsi skupaj zorimo.In da je postavljanje mej nekaj hudopomembnega. Pa ne samo otrokom. Takose vse učim hkrati in ob vzgoji svojih otrokvzgajam še sebe v smislu, da na mesto postavljamsvoje prednostne naloge in rečem NEvedno večkrat brez slabe vesti. Ker gre zamein imam včasih občutek, da sem stvari takospustila iz rok, da mi gre že za golo kožo.V zadnjem času mi je nekajkrat uspelo, dasem šla v naravo, na bližnje polje, kjer je trenutnoveliko snega in gozdne živali puščajosvoje sledi, pasejo se srne, ki se kar ne dajozmotiti in me od blizu opazujejo. In vonji.Diši zimski gozd, zjutraj po pravi zimi, karreže v nosnici, in čez dan tako bolj nežno,zaradi sonca kar malo pomladno požgečkain napolni vse čute. Kar stojim in diham,vonjam, uživam. Če bi imela več časa, bi šlavsekakor nekam višje, za ves dan. Kot v starihčasih. V gore. Na turno smuko. V zadnjemmesecu mi je res enkrat uspelo iti na Krvavec,s starejšim sinom. In sem zavijala in mislila,da sem strašno hitra, pa sta me moj šestletnikin njegov prijatelj vedno za pol dolžine strmineprehitela in gledala, kje sem se izgubila.57Pljučnik | marec 2013 | Golničan v prostem času

Resnično, če prosti čas definiram kot čas,namenjen samo meni in mojim željam, tegavsaj v večjem kosu ali v rednih odmerkih žedolgo ni. Zelo rada berem in zvečer, ko sevse umiri, počasi ponovno vzamem v rokekakšno knjigo in se prepustim zgodbi, dame odnese. Zadnja leta opažam, da se mojezanimanje širi, spoznavam plese, sebe skoziplesne gibe, na različnih občasnih plesnihdruženjih – orientalski ples, shakti dance,vleče me spoznati ples ritmov in Gurdjieffoveplese … Spomladi bom zasadila naš novimali vrtiček s sadikami zelenjave ter cvetlicamiin grmički, vrsto drevesa še izbiram,verjetno bo breza. Vrt vzame kar nekaj časa,moje dosedanje vrtnarske izkušnje pa so menaučile, da plevel ni tako napačen, saj dajesenco in zadržuje vlago rastlinam, čepravmami in sosedje malo čudno gledajo. Pa šenekaj si privoščim: ko otroka zaspita, gremobčasno na srečanje s prijateljicami, včasihga začinimo z nočno hojo na Šmarjetnogoro. Vleče me, da bi začela slikati, izdelovatipredmete iz različnih materialov – okraske,nakit … Za zdaj ustvarjamo vsemogočeskupaj z otrokoma. Ja, lahko sem jima hvaležnaza številne priložnosti stopiti iz svojihokvirjev in se prepustiti domišljiji!Ob večerih in jutrih (ne čisto redno sicer)delam jogo in meditiram. Po takih trenutkihje dan po navadi bolj sproščen, lažji, pa memoj značaj še vedno večkrat kar odnese …Vesela sem, da imam ob sebi ljudi, s katerimise imamo radi! Dva otroka, s katerima zelorada preživljam prosti čas. In ko berem ta sestavek… Hvala za to priložnost, saj opažam,da nekaj svojega prostega časa pa tudi imam!In polno idej za naprej!58Pomagaj MetuljčkuPljučkuN. K.Pomagaj Metuljčku Pljučku najti 5 razlik med slikamana desni!Ti uspe najti manjkajoče številke? Upoštevaj, da se istaštevilka navpično in vodoravno ne sme ponoviti!Pljučnik | marec 2013 | OTROŠKI ŽIV ŽAV9 2 62 6 9 1 55 4 36 8 5 9 78 15 4 1 9 22 1 62 9 6 3 53 8 6Vir: http://www.sciencekids.co.nz.Vir: http://www.spidam.com.

Pljučkovaizkušnja sčebeljim pikomNina KarakašVir: http://www.ekoprlekija.siPomladansko sonce je že pred časom pobraloše zadnje ostanke snega. Travniki so sepočasi začeli prebujati in se barvati v pisanebarve. Cvetlice so druga za drugo odpiralecvetove in z omamnim vonjem v svojo sredinoprivabljale čebele.Cvetoči travnik pa ni premamil samo čebel,tudi metuljček Pljuček in njegovi prijatelji semu niso mogli upreti. »Joj, poglejte kolikorazličnih cvetlic!« je bila navdušena mravljicaLedvička. »In koliko čudovitih barv!«se ji je pridružila kobilica Žilica. »Pa kakolepo vse diši!« se je oglasil še deževnik Rok.Metuljček Pljuček je s prijatelji delil njihovoveselje … no, ja, le z Rokovo opazko o lepihvonjavah se ni mogel čisto strinjati. Zaradialergije na cvetni prah je namreč že ob samimisli na travniške vonjave takoj začel kihati.Na robu travnika, ne daleč stran, je stalamajhna pisana hišica. »Glejte, čebelnjak!« je sprstom pokazal Pljuček. Žilico so spet očaralebarve: »Ooo, kako lepe sobice imajo čebele!Če bi bila jaz čebela, bi si zagotovo izbralasobico rumene barve. Tako bi mi sonce sijalovse dni v letu,« je zasanjano modrovala.Pljučku pa se je opazovanje čebelnjaka oddaleč zdelo čisto preveč dolgočasno, zato jepredlagal, da bi si ga ogledali od blizu. Čepravso vsi dobro vedeli, da v bližino čebelnjaka nipametno hoditi brez zaščitne opreme, so vtrenutku zanosa povsem pozabili na varnost.Ko so prišli v njegovo bližino, se kar niso inniso mogli načuditi čebelam in njihovemudelu. Dajale so vtis, da vsaka točno ve, kajje njena naloga. Večina med njimi je neumornozapuščala svoje domove in se vednoznova vračala vanje, obložena s pelodom innektarjem, ki ju je nabrala na travniku.Ledvičko je zanimalo, koliko čebel si delieno sobico, in se jih je odločila prešteti, a jekmalu ugotovila, da si je zadala malo prevelikizziv. Deževnika Roka pa je radovednosttako premamila, da je želel splezati čisto dovhoda enega izmed panjev. Izkazalo se je, dato ni bila ravno najboljša ideja. Vhod v panjnamreč stražijo čebele stražarke, ki varujejosvoj dom, svoj zarod in hrano ter ne izbirajosredstev, kadar začutijo, da jih nekdo ogroža.Tako je Roka kot strela z jasnega zadeločebelje želo.Odkotalil se je z roba panja in presenečenemuPljučku padel naravnost pred noge.»Kaj pa se zgodilo s teboj?« ga je vprašujočepogledal metuljček.»Auuu, mislim, da me je pičila čebela!« je,medtem ko je iz svojega telesa vlekel želo,izdavil Rok.»Upam le, da nisi alergičen na čebelji pik,«ga je zaskrbljeno pogledala Žilica. Na odgovorjim ni bilo treba dolgo čakati, saj jeRoka kmalu vse neznosno srbelo. Njegovotelo je začelo otekati in kmalu je bil bolj kotdeževniku podoben napihnjeni klobasi. Prijateljemje bilo takoj jasno, da zdaj ni pravitrenutek za zbijanje šal na njegov račun,ampak za hitro ukrepanje. Na pomoč so nemudomapoklicali zdravnico Kostko, ki se jena srečo ravno mudila v bližnji okolici. Taje Roku dala ustrezno zdravilo, ki je kmaluomililo burno alergijsko reakcijo in ga rešilopred neprijetnimi posledicami.Ko je bilo najhujše mimo, so imeli prijateljičas za temeljit razmislek o svojem nespametnemin nevarnem ravnanju. Če se v odločilnihtrenutkih ne bi pravilno odzvali, bise njihova čebelja dogodivščina lahko zeloslabo končala. Gospod čebelar jih je zato šeenkrat podučil o ravnanju v bližini čebelnjakain jim ga, oblečenim v zaščitno obleko,pokazal tudi od znotraj. Za piko na i jih je nakoncu presenetil še s kozarčkom cvetličnegamedu, s katerim so se prijatelji z veseljemposladkali.59Pljučnik | marec 2013 | OTROŠKI ŽIV ŽAV

Kdor išče, ta najde …Veseli smo odziva bralcev Pljučnika, ki jihje naša uganka popeljala do parka. Prispeliodgovori pokažejo, da so med njimi tudiobiskovalci naše klinike in ne samo zaposleni.Tokratno nagrado, ki smo jo poslali po pošti,prejme gospa Neža Kocbek, obiskovalkanaše klinike. Gospa Neža je zapisala:»Ko sem bila pri vas, sem naštela 20 stopničk.Prisrčen pozdrav vsem.«Na razglednico je narisala rožico, ker pa meje zanimalo, katera rožica je to, je Google vedelodgovor … Gospa Neža je doma v vasiBiš, v občini Trnovska vas. Občina Trnovskavas ima v svojem grbu narisano zanimivorastlino, imenovano močvirski tulipan alimočvirska logarica, ki je v Sloveniji zaščitena,raste na močvirnatih predelih, njene cvetovelahko občudujemo že zgodaj spomladi.Močvirski tulipanČe imamo veliko domišljije, lahko najdemoneko podobnost s spodnjim delom našegaparka, kjer je ravno tako močvirnatpredel. Vsako leto nas razveseljujejo belespomladanske cvetlice, ki pokukajo naplano tudi skozi sneg. Naša uganka se glasi:Katero rastlino, eno najbolj znanih znanilkpomladi, lahko opazimo v parku našeklinike?Vaše odgovore pričakujemo na naslov:pljucnik@klinika-golnik.si.60Radi imamo …… zimo, ki nas je letos radodarnoposula s snegom. Lopate smo končnopospravili in pomlad nas že prijetnogreje. Kakšnega nostalgika pa bo gotovoogrel tudi tale še čisto zimskispomin …Pljučnik | marec 2013 | SKRITI PREDMETFoto: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fritillaria_meleagris_LJ_barje2.jpg.Foto: N. Karakaš.

Zdravstvene storitvebrez napotniceV Kliniki Golnik poleg storitev javnega zdravstva opravljamotudi zdravstvene storitve brez napotnice v naslednjihdejavnostih: pulmologija, alergologija, endoskopija, kardiologija,RTG- diagnostika in preventivni pregledi.Pulmologija: bolezni pljuč, motnje dihanjamed spanjem.Alergologija: alergološke bolezni.Endoskopija: gastroskopija, kolonoskopija (lahkoz uporabo sedacije).Kardiologija: bolezni srca.RTG-diagnostika: diagnostične preiskave (CT,HRCT, RTG, ultrazvok …), ponovna ocena drugjenarejenih rentgenskih preiskav.Preventivna pregleda:• osnovni (vključuje osnovne preiskave krvi inurina, EKG, rentgensko sliko pljuč, meritevpljučne funkcije, test alergije, merjenje telesnekompozicije),• celovit (poleg osnovnega vključuje še ultrazvočnipregled srca, vratnih arterij in trebuha terobremenitveno testiranje).Kontakt:amb.golnik@klinika-golnik.si ali 080 2667(pritisnite 1)Če prihajate od daleč, vam lahko zagotovimonamestitev v bližini klinike. Rezervacijo uredite priMajdi Pušavec, majda.pusavec@klinika-golnik.si ali04 256 91 19.Cenik storitev najdete na:http://www.klinika-golnik.si/bolniki-in-obiskovalci/samoplacniski-pregledi.php