sodba v imenu ljudstva razsodilo - Agencija za trg vrednostnih papirjev

ZSV-3983/2011- 2414OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANISODBAV IMENU LJUDSTVAOkrajno sodišče v Ljubljani je po okrajni sodnici Bojani Pavlic, v zadevi oprekršku zoper storilko pravno osebo AA d.d. in zoper storilko odgovorno oseboA.B., zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 558. člena Zakona o trgufinančnih instrumentov (ZTFI), po zahtevi za sodno varstvo pravne osebe z dne18.11.2011 in odgovorne osebe z dne 02.12.2011, zoper odločbo o prekrškuAGENCIJE ZA TRG VRED. PAPIRJEV z dne 09.11.2011, št.014-1080-14/2011,RAZSODILOI. Zahteva za sodno varstvo storilke pravne osebe AA d.d. in storilkeodgovorne osebe A.B. se zavrne kot neutemeljena.II. Storilki morata plačati stroške postopka, kot sodno takso, ki jo bo odmerilprekrškovni organ, po pravnomočnosti sodbe, z nalogom za plačilo sodnetakse.

OBRAZLOŽITEV1. Prekrškovni organ je po svoji pooblaščeni uradni osebi izdal odločbo s kateroje pravni osebi AA d.d. za storitev prekrška po 1. točki 1. odstavka 558 členaZTFI izrekel globo 25.000,00 EUR, odgovorni osebi A.B. pa po 3. odstavku vzvezi s 1. točko 1. odstavka 558. člena ZTFI izrekel globo 1.000,00 EUR.Naložil je plačilo stroškov postopka kot sodno takso, odmerjeno popravnomočnosti odločbe.2. Vlagatelja ne zanikata dejstva, daje družba letno poročilo za poslovno leto2010 objavila šele 09.06.2011. Družba je pri tem zasledovala izključnointeres delničarjev in vlagateljev, saj je zaradi delovanja kot holdinškadružba vrednost njenega premoženja in delnic odvisna izključno od vrednostinjenih naložb. Pri tem občutno izstopa naložba v 24, 25% delež v družbi BBd.o.o., katerega vrednost bistveno vpliva na vrednost premoženja in s temdelnic družbe, kot tudi na njen finančni položaj. Družba je bila s strani ostalihdružbenikov BB leta 2006 kljub deležu izključena iz upravljanja BB, leta2007 pa ogoljufana pri prodaji 29,65% deleža novemu večinskemu lastnikuBB. Družba vsa leta opozarja na oškodovanje BB pri poslovanju z večinskimlastnikom ter zaradi kršenja prevzemne zakonodaje pri prevzemanju družbepooblaščenke - pomorske družbe v interesu vseh malih delničarjev sprožilapostopek za odvzem glasovalnih pravic. Sprožila je tudi več sodnih sporov,vložila več kazenskih ovadb, tudi zoper večinskega lastnika in upravo BB.Tožilstvo se glede ovadb ni opredelilo, družba na upravljanje svoje naložbe vBB še vedno nima vpliva, saj je predlagatelj kot uprava družbe odločil, danaložbo razporedi v skupino naložb za prodajo. Glede na lastniško strukturoin velikost deleža je krog potencialnih kupcev zelo omejen. Družba ima svojedeleže tudi zastavljene pri bankah za zavarovanje obveznosti. Posledično imavsaka javna objava ocenjene tržne vrednosti Družbinega 24,25% deleža v BBlahko neposreden vpliv na celo in že v naprej določa ceno, ki jo bo Družbadosegla pri prodaji, saj večinski lastnik in uprava BB že več let na raznenačine trudita, da bi družbo prisilila k čim cenejši prodaji njenega deleža BB.Med drugim je odvetnik BB __________ s svojo družbo CC d.o.o. kot lastnikle 3% delnic Družbe že leta 2006 na skupščini Družbe poizkušal imenovatisvoj nadzorni svet in s tem prevzeti nadzor nad 24,25% deležem BB v lastiDružbe, kar je poskušal dosegi še po skupščini s predlogom zasodno imenovanje svojih članov

nadzornega sveta, predlogom za začasno odredbo in izpodbojno tožbo, kar jebilo vse zavrnjeno. Glede na navedeno predlagatelj Družba kljubrazgovorom z revizijsko družbo ne moreta oceniti tržne vrednosti svojenaložbe v BB, saj ta varira od 0 do ocenjenih več kot 50 mio €. Družba je zatoAgenciji v zvezi z dodatnimi pojasnili in za razjasnitev pomembnostinaložbe v BB kot dokaz za svoje navedbe predlagala zaslišanje direktorjarevizijske družbe ZXZ d.o.o. iz Ljubljane, B.C., vendar Agencija tegadokaza z obrazložitvijo, da za odločitev v tej zadevi ni potreben, ni izvedla. Stem je Agencija po mnenju predlagateljev storila kršitev določb ZP-1 inZKP. Izvedba dokaza z zaslišanjem g. B.C., ki pri družbi opravlja revidiranjeračunovodskih izkazov za poslovno leto 2010, bi pokazala resničnost trditvedružbe glede nemožnosti izdaje revizijskega mnenja ter vpliv tega dejstva naresničnost in verodostojnost računovodskih izkazov družbe, kar je vvsebinskem smislu bistveno za vlagatelje, ko se le-ti odločajo za vlaganje vvrednostne papirje družbe. ZGD-1 je revidiranje računovodskih izkazovdoločenih gospodarskih družb predpisal z nekim določenim namenom, da seugotovi, ali so ti izkazi sestavljeni v skladu z veljavno zakonodajo, predvsemv skladu z mednarodnimi in slovenskimi računovodskimi standardi in pravilistroke ter ali so odraz resničnega stanja poslovanja družbe. V nasprotnemprimeru, kot je to ocenila Agencija sploh ne bi potrebovali revizijskegapostopka tretjega neodvisnega pregledovalca in bi se s strani družbesestavljeni računovodski izkazi šteli za dokončne, resnične in a prioripravilne. Ker Agencija v prekrškovnem postopku predlaganega dokaza niizvedla, je poleg kršitev določb postopka prišlo tudi do zmotne in nepopolneugotovitve dejanskega stanja, saj niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva,pomembna v tem postopku, zaradi česar je bilo v posledici tudi nepravilnouporabljeno materialno pravo in izrečena denarna kazen, ki sploh ne bi smelabiti izrečena. Družba je ugotovila, da po njenem mnenju obstajajo razlogi po386. členu ZTFI, zato je Agenciji dne 29.04.2011, pred potekom zakonskegaroka za objavo letnega poročila za leto 2010, posredoval obrazec ODNI oodložitvi objave revidiranega nekonsolidiranega letnega poročila inkonsolidiranega poročila skupine AA za poslovno leto 2010. Družba jeutemeljeno pričakovala, da sodi letno poročilo v okvir ZTFI med takoimenovane notranje informacije, katerih objavo je mogoče, seveda obdokazovanju utemeljenih razlogov in s predhodnim obvestilom Agencijiodložiti vse dotlej dokler obstojijo zato utemeljeni razlogi. Družba je že vletu 2009 na obrazcu ODNI obvestila Agencijo, da bo odložila objavopolletnega poročila po skrajnem roku, kar se je v resnici tudi zgodilo, paAgencija takrat zoper družbo ni uvedla

prekrškovnega postopka in ukrepala. V navedenem obrazcu je družbanavedla in zatrjevala tudi poglavitni oziroma odločilni razlog za odložitevletnega poročila in sicer, da pooblaščeni revizor, ki je pregledovalračunovodske izkaze Družbe ni mogel podati svojega mnenja k izdelanimračunovodskim izkazom, predvsem zaradi nezmožnosti ugotovitve tržneoziroma prednosti ene izmed poglavitnih naložb Družbe v obliki poslovnegadeleža v družbi BB. Družba je takoj po dokončnosti odredbe o odpravikršitev z dne 20.05.2011 s katero je Agencija Družbi naložila, da v roku 3 dniod dokončnosti objavi letno poročilo za poslovne leto 2010 in s tem opravikršitev določb 1. odstavka 110. člena oziroma 111. člena ZTFI, dne09.06.2011 objavila letno poročilo in poročilo skupine za poslovno leto 2010brez mnenja pooblaščenega revizorja in brez odločitve nadzornega svetaDružbe, o čemer je obvestila tudi Agencijo. Družba je takoj in v celotiizpolnila zahtevek Agencije iz njene odredbe, tako da potencialnimvlagateljem zaradi tega ni nastala niti ni mogla nastati nikakršna škoda,upoštevaje, da je bilo letno poročilo objavljeno samo dober mesec kasneje,ko je potekel skrajni rok za njegovo objavo (30.04.2011). To pomeni, dadružba in predlagatelj kot njena odgovorna oseba nista pristali na nastanekprepovedane posledice (v kolikor je ta sploh nastala, saj vlagateljem ninastala niti ni mogla nastati nikakršna škoda, zaradi prepozne objave letnegaporočila), kar pomeni, da nista ravnali z eventuelnim naklepom kot to navajaAgencija v izpodbijani odločbi. Citirajo 8. člen ZP-1 in 9. člen ZP-1 terdoločbo 25. člena KZ-1. Po navedbah Agencije naj bi Družba in predlagateljkot odgovorna oseba prekršek storila z eventuelnim naklepom o postopku nibilo dokazano, da bi se družba zavedala vseh zakonskih znakov prekrška,nasprotno Družba in predlagatelj sta izkazala posebno skrbnost, ko jeAgencijo v imenu Družbe prosil za odložitev objave notranje informacije inje bil vseskozi v dobri veri, da je utemeljeno pričakoval, da je z izpolnitvijoodredbe Agencije izpolnil vse svoje obveznosti. Agencija ni dokazala, da bise Družba in predlagatelj zavedal možnosti, da iz njegovega ravnanja nastaneprepovedana posledica, kar je drugi od elementov eventuelnega naklepa.Družba in predlagatelj, domnevna kršitelja se nista mogla zavedati, da bi iznjegovega pravilnega ravnanja nastala prepovedana posledica, ta pa tudi ninastala. S tem je Agencija posledično nepravilno uporabila ZP-1 v zvezi z KZRS. Ker Agencija ni uspela dokazati eventuelnega naklepa in za njegovobstoj potrebnih elementov, se predlagatelj ne kaznovati, saj krivda zaočitani prekršek ni podana. Izrečena globa kljub najnižji predpisani globi jeneupravičeno izrečena oziroma občutno previsoka. Družba innjena

odgovorna oseba sta utemeljeno pričakovali, da je z izpolnitvijo odredbeAgencije, ko je po dokončnosti le-te takoj objavila letno poročilo in poročiloskupine za poslovno leto 2010, izpolnila vse svoje obveznosti in da prekršekzoper njo zaradi tega ne bo uveden, sklicujoč se na leto 2009, ko je Agencijinaslovila ODNI obrazec in Agencija zoper njo ni uvedla postopka oprekršku, za identično domnevano kršitev zakonodaje. Vlagatelja zatosodišču predlagata, da na podlagi navedenih dejstev in dokazov postopek oprekršku zoper vlagatelja ustavi, če pa bi vseeno ugotovilo obstoj odločilnihdejstev in s tem kršitev zakonodaje, pa predlagata, da zaradi majhnepomembnosti prekrška in zaradi tega, ker nikomur od vlagateljev zaradi tegani nastala niti ni mogla nastati potencialna škoda oziroma škodovanje, priizreku kazni uporabi najmilejšo obliko kaznovanja in pravni osebi ter njeniodgovorni osebi izreče opomin, v primeru izreka globe, pa skladno z drugimodstavkom 18. člena ZP-1 določi obročno odplačevanje globe.3. Zahteva za sodno varstvo vlagateljic ni utemeljena.4. Po proučitvi izpodbijane odločbe o prekršku je sodišče ugotovilo, da so bila vizdani odločbi o prekršku prekrškovnega organa vsa odločilna dejstva napodlagi zbranih dokazov zanesljivo in celovito ugotovljena in v postopku zaprekrške pred prekrškovnim organom tudi ni prišlo do kršitev iz 62.a členaZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.5. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da vlagatelja ponavljata navedbe, kista jih podali že v izjavi o dejstvih in okoliščinah očitanega prekrška ter da jeprekrškovni organ v izpodbijani odločbi vsa odločilna dejstva na podlagizbranih dokazov zanesljivo in celovito ugotovil. Sodišče pritrjuje razlogomin obrazložitvi izpodbijane odločbe prekrškovnega organa, ki je svojoodločitev pravilno in utemeljeno obrazložil ter dejanje pravilno pravnokvalificiral ter odgovoril na vse relevantne očitke vlagateljev. Sodišče se vizogib ponavljanju sklicuje na razloge prekrškovnega organa, saj se z njimi vceloti strinja. O tem se je izreklo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije vsodbi z dne 11.12.2002, opr. št. I Ips 210/2002, kije v kazenskem postopkuzavzelo stališče, ki se smiselno uporablja tudi v postopku o prekrških in sicer,da je pravnomočno sodbo treba presojati v celoti in pri tem upoštevatinavedbe v obeh odločbah. Če odločba prekrškovnega organa vsebuje razlogeo odločilnih dejstvih in sodišče, kije odločalo o zahtevi za sodno varstvo tehrazlogom zgolj pritrdi, tako da navede, da je prekrškovni organ dejanjepravilno pravno kvalificiral in

svojo odločitev pravilno in utemeljeno obrazložil, ni podana bistvenakršitev določb postopka. Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov oodločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve zasodno varstvo v katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovniorgan in so po presoji sodišča pravilni.Sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo izpodbijane odločbeprekrškovnega organa glede odgovornosti odgovorne osebe kot tudi razlogiza odmero globe pravni osebi po 1. točki 1. odstavka 558. člena ZTFI terodgovorni osebi po 3. odstavku istega člena zakona. Ustrezno jeobrazloženo zakaj vlagateljema ni bi izrečen opomin, v skladu z 21. členomZP-1. Pri tem pa ne gre prezreti, da kazenska določba 558. člena ZTFInavedene prekrške, med njimi tudi 1. točka 1. odstavka istega člena zakonaopredeljuje kot hujše kršitve zakona (3. poglavja).6. Sodišče se strinja tudi z obrazložitvijo v tč. 7 izpodbijane odločbeprekrškovnega organa glede navedb iz zahteve za sodno varstvovlagateljev, da prekrškovni organ ni izvedel dokaza z zaslišanjem B.C., sčimer je kršil določbe ZP-1 in ZKP. Izvedba tega dokaza ni bistvena zaugotovitev dejanskega stanja, ali je bilo revizijsko mnenje mogoče izdati, očemer naj bi izpovedala priča g. B.C. Ker je očitani prekršek v tem, da je biloporočilo, ki je lahko tudi nerevidirano, objavljeno prepozno, pri čemer zakonopravičljivih razlogov za zamudo ne določa, je prekrškovni organ, sklicujočse na 1. odstavek 55. člena ZP-1 in 139. člen ZUP, predlagani dokaz, kotnepotreben zavrnil. Prekrškovni organ je še dodatno pojasnil, da letnoporočilo kot dokument ne predstavlja informacije katero objavo bi bilomogoče odložiti po pravilih o odložitvi objave notranjih informacij (2.odstavek 386. člena ZTFI), kot je navedeno že v 8. točki obrazložitveizpodbijane odločbe ter pojasnjuje, da pravna oseba v letu 2009, ko jeskušala na enak način odložiti objavo (polletnega) poročila pa ni bilaobravnavana za prekršek, ne pomeni, da je bilo njeno ravnanje skladno zzakonom, še manj pa, da ne bi mogla biti za istovrstno, a drugo (ponovno)kršitev sankcionirana v letu 2011. Navedbe vlagateljev v zahtevi za sodnovarstvo, da s prekrškom ni nastala prepovedana posledica, saj vlagateljem ninastala nikakršna škoda zaradi prepozne objave letnega poročila in davlagatelja nista pristavila na nastanek prepovedane posledice, sodiščeodgovarja, kot je ustrezno obrazložil prekrškovni organ v 13). točkiobrazložitve izpodbijane odločbe, da že z neizpolnitvijo, torej neobjavoletnega poročila za poslovno leto 2010 najkasneje v štirih mesecih pokoncu poslovnega leta družbe, to je najkasneje do 30.04.2011 nastopiprepovedana posledica. Prekrškovni

organ pojasnjuje, da pravna in odgovorna oseba nista objavili letnegaporočila (zaradi zmotne uporabe inštituta odložitve objave notranjeinformacije) sta bili kvečjemu v neopravičljivi dejanski zmoti, saj sodoločbe ZTFI-1 jasne in nespremenjene že od uveljavitve ZTFI dne11.08.2007, odgovorna oseba je predsednik uprave pravne osebe že od01.01.2007. Navedba, daje objavo letnega poročila mogoče odložiti, kar jev nasprotju tako z osnovami prava gospodarskih družb ZGD, kot tudi pravatako imenovanih javnih družb (3. poglavje ZTFI), je povsem neopravičljivoter da pravna in odgovorna oseba letnega poročila nista hoteli objaviti stem, ko sta odlog objave želeli doseči preko inštituta odložitve objavenotranje informacije, pa sta bili kvečjemu v (neopravičljivi) zmoti, da taokoliščina njuno ravnanje dela dopustno. Kazenska določba 1. točke 1.odstavka 558. člena ZTFI ne zahteva, da bi bila ob tem izkazana škodljivaposledica, saj je že sama opustitev objave letnega poročila, najpozneje vštirih mesecih po koncu poslovnega leta kršitev 1. odstavka 110. členaZTFI in s tem storitev prekrška po 1. točki 1. odstavka 558. člena ZTFI.7. Glede na navedeno je sodišče, na podlagi 1. odstavka 65. člena ZP-1,zavrnilo zahtevo za sodno varstvo vlagateljev zoper odločbo o prekrškuprekrškovnega organa, kot neutemeljeno.8. Vlagatelja lahko pri prekrškovnemu organu podata predlog za obročnoplačilo globe v skladu z določbo 18. člena ZP-1, kot to izhaja iz izrekaizpodbijane odločbe.PRAVNI POUK:Zoper to sodbo ni pritožbe.V Ljubljani, 20. avgust 2012Okrajna sodnica:Bojana Pavlic l.r.je soglasen z izvirnikomPodpis pristojne sodne osebe: