Suhokranjske poti, julij 2007 - Občina Žužemberk

julij 2007,4. seja Občinskega svetaObčine ŽužemberkV četrtek, 29. marca, je bila 4. redna seja občinskega sveta Občine Žužemberk. Svetniki sopo budnem pregledu zapisnika s prejšnje seje obravnavali in sprejeli poročilo o delu Sveta zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu v minulem in program dela v letošnjem letu, ki ga jepredstavila predsednica sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mira Kovač. Svet vporočilu na črne točke zgolj le opozarja, denar zanje pa bosta skupno morala najti občina indržava.Kljub dejstvu da je v občini na cestah in v naseljih izredno veliko število črnih točk in da v naslednjihnekaj letih, tudi zaradi pomanjkanja denarja, ne bodo odpravljene, so bili svetniki s podanimporočilom in programom dela zelo zadovoljni. Svetnica Malči Klemen je pohvalila delo predsednicesveta Mire Kovač in vse ostale na šoli, ki prispevajo k uresničevanju bogatega programa preventivev cestnem prometu.Svetniki so se seznanili s predlogom odloka ozaključnem računu proračuna za leto 2006 inobravnavali Odlok o proračunu za letošnje inprihodnje leto, v katerem pa bi moralo biti večdenarja za najmlajše športnike. To mnenje in resnicoo suhokranjskem športu, ki je s finančnodotacijo občine na repu, s samimi z rezultati vvseh kategorij pa v samem vrhu v republiki, stasvetu podala mag. Jelka Mrvar in prof. BojanBrulec in se zavzela za povišanje te postavke vproračunu občine, ki pa bo, če bo dobila zelenoluč, šele po prvem rebalansu proračuna.Svetnik Jože Jenkole pa je podal predlog, da biv prihodnje morali večji delež sredstev iz proračunanameniti za gospodarsko dejavnost, ki je,po njegovem mnenju, primarna naloga občinskegasveta, da vlaga v gospodarstvo.Svetniki so z dnevnega reda umaknili točko osprejemu stališč za dokončno ureditev centra naseljaDvor. Jože Papež, predsednik Odbora zaokolje in prostor v občini Žužemberk, je podalpredlog, da to točko prenesejo na naslednjo sejo,ker bo odbor to problematiko še enkrat skupajs predstavniki občinske uprave in nogometnegakluba obravnaval in jo predočil občinskemusvetu. Kot je znano, naselje Dvor sploh nimaurejenega postajališča za avtobuse in je delnopredvideno na zemljišču igrišča, ki pa je sedaj vlasti Športnega društva Fužina- Dvor. Predlogobčine je, da bi na sedanji lokaciji uredila rondos postajališčem, novo športno igrišče, skupaj scelovitim rekreacijskim centrom, pa bi zgradilapoleg nove podružnične šole Dvor. Predlog instališče, ki je povezano z razpoložljivimi sredstviv okviru proračuna, tako ni bilo usklajeno zlastniki igrišča in bo predvidoma uvrščeno naeni od prihodnjih sej.Svetniki se tudi niso strinjali k predlaganemusklepu o sofinanciranju delovanja Posvetovalniceza učence in starše Novo mesto. Po mnenjusvetnice mag. Jelke Mrvar je posvetovalnicadolžna poslati poročilo, v katerem bo natančnoin strokovno opredeljeno število obravnav.Slednja bo morala namreč podati natančno inutemeljeno poročilo opravljenega dela v minulemletu, šele potem pa bo občina sofinanciraladejavnost posvetovalnice.Še pred točko razno pa so svetniki opozorili napisanje nekaterih medijev, ki o delu občine, patudi o delu svetnikov in svetnic, ne pišejo nerealno.Mrvarjeva je Občinski svet seznanila s pripravoetičnega kodeksa, ki je pravno usklajen zvso novejšo zakonodajo in predlagala, da gapred obravnavo na občinskem svetu pregledakomisija za poslovnik in statut. Svetnica MarijaBreceljnik je med drugim opozorila na pridobitevuporabnega dovoljenja, katerega novatelovadnica na Prevolah še nima. Svetnik JožePapež je opozoril na preozek vhod v prizidkunovega zdravstvenega doma v Žužemberku. JožeIskra pa pogreša javne razpise, zapisnike sejna internetni strani občine. K zadnji točki se jeprijavilo še precej svetnikov, ki so z opozorili,pobudami in pripombami, še pred poročilomdirektorja Občinske uprave Vlada Kostevca odogodkih, ki so se zvrstili v času od zadnje sejeobčinskega sveta, zaključili 4. sejo.Urednik

julij 2007,5. sejaObčinskegasveta ObčineŽužemberkVišje cene komunalnihstoritevSoglasje za ravnateljico OŠŽužemberk mag. Jelko MrvarKončno sprejet lokacijskinačrt Dvor II. fazaMočna delegacija novomeške Komunale, na čeluz direktorjem Bojanom Kekcem, ki je bilaprisotna v prvem delu seje, ni imela težkegadela. Prepričati namreč svetnike, da podprejopodražitev vode, ki pa je sorazmerno nižja kotpri ostalih občinah, le pri deponiranju in odvozukomunalnih odpadkov je cena višja, ni bilotežko. Sistem suhokranjskega voda je dotrajan,prek 90% vode pa je kupljene v Komunalnempodjetju Grosuplje. Svetnik Jože Zupančič jezatrdil, da vodovodno omrežje ni dotrajano,temveč je slabo grajeno in se zavzel za izravnavocen napram ostalim občinam. Svetnikiso potrdili tudi odlok o odvajanju in čiščenjuodpadne komunalne in padavinske vode na območjuobčine, zaradi odsotnosti medobčinskeinšpektorice pa so prestavili odlok o občinskihtaksah in odlok o spremembi odloka o ustanovitvimedobčinskega inšpektorata in redarstva.Domala brez razprave so potrdili tudi MagdoHočevar Kastelic, predstavnico Občine Žužemberkv Svet območne izpostave Javnega skladaRS za kulturne dejavnosti in potrdili sklepa oizplačilu delovne uspešnosti za zaposlene in direktorjav ZD Novo mesto. Občinski svet je vnadaljevanju, po poročilu predsednika komisijeza imenovanje Dušana Papeža, soglašal k imenovanjumag. Milene Kramar Zupan za direktoricoZD Novo mesto. Ni šlo pa čisto gladkopri 11. točki, pri obravnavanju in sprejemu mnenjak imenovanju ravnateljice OŠ Žužemberk.Jože Pečjak, predsednik odbora za družbenedejavnosti, je kljub nasprotnemu mnenju MilanaIvkoviča, vztrajal pri tajnem glasovanju,kar so svetniki z glasovanjem z večino potrdili.Na tajnem glasovanju je, sicer edina prijavljenakandidatka, mag.Jelka Mrvar dobila osem glasov,štirje svetniki pa so se izrekli proti. Svetnikiso potrdili tudi sklep o zagotovitvi sredstevza sofinanciranje delovanja Posvetovalnice zaučence in starše Novo mesto ter potrdili letniprogram športa in kulture v Občini Žužemberkza letošnje leto. Kot kaže se stališča za dokončnoureditev centra v naselju Dvor močnorazlikujejo. Po besedah predsednika odbora zaokolje in prostor Jožeta Papeža je primer zelozapleten in bi ga rad rešil v prid občine, zato jepredlagal umik te točke na prihodnjo, 6. sejoobčinskega sveta, kar so svetniki soglasno potrdili.Brez zapletov ni minila tudi 16. točka, priobravnavanju in sprejemu odloka o občinskemlokacijskem načrtu Dvor II.faza. Po dolgoletnihusklajevanjih,v reševanju in iskanju rešitveza legalizacijo objektov, so se svetniki seznanilitudi z dopisom Murnovih in zahtevi, kateregaje na sami seji razdelil svetnik Jože Zupančič.Slednji je še podal predlog, da se popravi 11.členFoto: S.Mirtičali pa se v 14. členu- kozolec, skladišče lesa,doda besedilo: se dovoli izgradnja nadstrešnicepo dimenzijah, kakršnih si želijo. Predlogu jeostro nasprotoval vodja projekta Martin Grčarin dejal, da svetnik Jože Zupančič že drugičruši zadevo. Povedal je še, da je bilo v rešitevproblema vloženega veliko dela in vse je bilo pripravljenona strokovni podlagi. S tem načrtompridobi občina pet novih parcel, dva objektadobita možnost legalizacije ter pločnik od šoledo centra Dvora. Po njegovem mnenju je dopisMurnovih prava katastrofa. 13. člen govori otem kakšni nadstreški se lahko delajo na temobmočju, ne more pa si dovoliti, da bo vsak samodločal o velikosti nadstreškov, kajti le-ti morajobiti v okviru zakonov. Temu sta potrdila tudisvetnik Milan Ivkovič, »češ da gre pri tem zapogrevanje starih zadev in da nadstrešek ni bilnikoli predmet pogovora, vse zadeve pa so sevrtile le okoli uvoza« in Jože Papež, ki je menil,da se občani in svetniki premalo obračajo na odborein dodal, »da se ne strinja, da bi zadevo sedaj,ko je že prišla do konca, rušili«. UrednikCenjene občanke, spoštovani občani,prijatelji naše lepe pokrajine!Pred bližajočim praznikom ObčineŽužemberk, 15. juliju, se Vam želimiskreno zahvaliti za Vaše sodelovanje inkonstruktivne predloge.Vseh Vaših želja nisem in nismo zmogliuresničiti, jih pa dobro poznam. Posvojih največjih močeh se bom še naprejtrudil, skupaj z občinskim svetom inobčinsko upravo, da bi Vam poskušaliustreči in pomagati.Ob prazniku Občine Žužemberk Vam želim veliko lepihtrenutkov, dobrih poslovnih uspehov, izpolnitev želja terbrezskrbnih počitniških dni.Ruska delegacijana obiskuNa povabilo Območnega združenja častnikovNovo mesto je visoka ruska delegacija gospodarstvenikovin rezervnih vojaških oficirjevobiskala tudi Občino Žužemberk. V prisrčnemin prijateljskem pogovoru z županom FrancemŠkufco, predstavniki nekaterih podjetij, ki trgujejoz Rusijo, s člani občinske uprave, vodstvomobmočnega združenja častnikov so izmenjalištevilne poglede, bogate izkušnje in potrdili sodelovanje,ki naj bi se krepilo predvsem na gospodarskempodročju. Predsednik Območnegazdruženja častnikov Jože Florijančič je gostomizročil tudi najvišje priznanje združenja.Vaš županFranc ŠkufcaFoto:S.Mirtič

julij 2007,Prireditev ob dnevu državnosti in zaključkušolskega leta 2006/2007foto: S.MirtičLojze PeterleČastni gost prireditve je bil Lojze Peterle, evropskiposlanec v Bruslju. Predstavljenih je bilo šestraziskovalnih nalog. V muzeju znanih Suhokranjcevv OŠ Žužemberk postavili spominskiploščici suhokranjski pisateljici Ivanki Mestnikin prvi slovenski filmski igralki v HollywooduRozaliji Seršen - Zalli Zarani, rojeni v Žužemberku.Tom Smrke in Mateja Škrbe sta bila razglašenaza športnika šole letošnjega šolskegaleta, ravnateljica šole pa je podelila tudi priznanjaza največje dosežke šole.Kulturna prireditev ob dnevu državnosti in zaključkušolskega leta je bila v petek, 22. junija,v prizidku telovadnice OŠ Žužemberk. Posebnagostja je bila suhokranjska pisateljica IvankaMestnik, rojena v Drašči vasi. Prišli so tudisorodniki Zalle Zarane, župan Občine ŽužemberkFranc Škufca in krajani.MPZ, učenci s podružnic Ajdovec, Dvor, Šmihel,otroci iz Vrtca, gimnastičarke in plesalcarock’n ‘rolla so nastopili v programu prireditve.Ravnateljica mag. Jelka Mrvar je v uvodnempozdravnem govoru povedala: »V čast in veseljenam je, da je Lojze Peterle gost naše prireditve,da je prišel v Suho krajino, kraj ob Krki, kjer rastejoboljši časi.« Za darilo so mu poklonili slikoKrke, ki naj ga spominja na te kraje. »OŠ gradina znanju, delu, vzgoji in prizadevnosti mladihSuhi krajini. Ponosni smo na muzej znanih Suhokranjcev,ki ga imamo na šoli. V njem je že našlomesto enajst zaslužnih Suhokranjcev, ki so ssvojimi deli ponesli ime Suhe krajine v svet. Najbo veliko svetlobe za vsakogar od nas in tudi zanašo domovino.« Tako je končala svoj govor ravnateljicažužemberske šole.Peterle pa je povedal: » Dan državnosti praznujejosamo tam, kjer so svobodne države, kjer je državavrednota, ki jih povezuje med seboj. Mojageneracija je sanjala o lastni državi. Slovencismo se stoletje borili za svoj obstoj. Danes je slovenščinaenakopravni jezik v Bruslju. Slovenciso ponosni, da so Slovenci. Vesel sem, da naspredstavljam tam. Le če smo zvesti naši kulturiin jeziku lahko obstanemo. Vojna za Slovenijonas je povezala. Takšni moramo ostati naprej.So večji narodi, ki nimajo svoje države, mi pajo imamo.«Raziskovalne naloge so tradicija Osnovne šoleŽužemberk. V trinajstih letih je bilo napisanihin predstavljenih 97 raziskovalnih nalog. Letosje bilo na prireditvi predstavljenih šest nalog, vkaterih so sodelovali učenci OŠ Žužemberk, PŠDvor, Ajdovec, Šmihel in otroci Vrtca pod vodstvomosmih mentorjev. Naslovi raziskovalnihnalog so: Zdravilne rastline v okolici vrtca Dvorin njihova uporaba (otroci skupine Miške Dvorpod vodstvom Diane Pečjak in Mire Hrovat),Črke – naše prijateljice (Petra Zadel in MojcaPapež), Podoba Ajdovške planote v sliki in besedi(Milena Legan in Olga Štefanič), Hišna imenav Občini Žužemberk (Magda H. Kastelic inNataša Škrbe) in Ivanka Mestnik – suhokranjskapisateljica (Petra Zadel in trije učenci, sorodnikipisateljice).V muzeju znanih Suhokranjcev sta bili postavljenispominski ploščici pisateljici Ivanki Mestnikin Rozaliji Seršen – Zalli Zarani. IvankaMestnik je bila vesela, da so o njej naredili raziskovalnonalogo še za časa njenega življenja, kijo je bogato zaznamovalo z dobrimi in slabimiizkušnjami. Mestnikova je stalna sodelavka PŠŠmihel. Lepoto Suhe krajine prikazuje prekoknjig. Zalla Zarana pa se je rodila pred 110-imileti v Žužemberku (današnja Avbljeva hiša vulici Breg). Oče Matija Seršen je bil uradnikv avstrijski davčni upravi. V Žužemberku jeopravljal službo sodnega pisarja, mati Rozalijapa je bila Mavsarjeva iz Sadinje vasi. Zalla je sšestnajstimi leti odšla preko oceana v obljubljenodeželo v Ameriko svoji usodi naproti. V začetkuje živela pri teti v San Franciscu. Bilo je težko,saj ni znala angleško. Hodila je v večerno šolo,se učila angleški jezik, knjigovodstvo, tipkanjein ostale predmete trgovske stroke. Nemirno insanjavo mlado srce jo je vleklo v gledališče in kfilmu. Vedela je, kaj hoče. Včasih je spala celo naŠportnika šole Tom Smrke in Mateja Škrbelesenih zabojih za sadje. Zaigrala je v približnodvajsetih nemih filmih, v zvočnih ni nastopala.Finančno je pomagala sorodnikom v Sloveniji,saj se je bogato poročila, svojih otrok pa ni imela.Bila je močna osebnost, vztrajna in delavna. Ljubezenje bila zanjo glavna os življenja. Dejalaje: »Srce brez ljubezni je kakor ura brez vzmeti,kot življenje brez svetlobe, kot vesoljstvo brezsončnih žarkov …«OŠ Žužemberk je ponosna na dosežke, ki jih nizajoučenci na različnih področjih. Tako so bilapodeljena priznanja učencem in njihovim mentorjemza vrhunske dosežke v/na:- odbojki, mali odbojki, odbojki na mivki,- atletiki,- področju plesa,- gimnastiki,- šahu,- posebno priznanje ilustratorjem knjige Resničneo volku Ivanke Mestnik,- likovnem področju,- vrhunske dosežke v košarki,- nogometu.Priznanja so si zaslužili tudi zunanji sodelavci(Zdravko Plut, Bernarda Perko, Neva Čopi,Marko Čopi in Aleš Smrke). OŠ Žužemberk je vletošnjem šolskem letu zasedla 18. mesto kot najšportna šola med več kot 400-timi šolami v državi.Razglašena sta bila športnika šole za letošnješolsko leto, to sta Tom Smrke in Mateja Škrbe..Ob 41-letnici Vrtca pri OŠ Žužemberk (1966-2007) je bil izdan Zbornik, ki so si ga ljudje lahkotudi kupili.Ob koncu prireditve so nastopile mlade gimnastičarkein zaplesala sta mlada plesalca AnjaSkube in Jan Kumar, ki sta svetovna prvaka vrock’n’rollu. Uspela sta, ker vesta to, kar je zapisalaZalla Zarana: »Tedaj sem spoznala, kajpravzaprav pomeni resen namen in trdna, neuklonljivavolja.« Trdna volja in pogum prinesetasadove.Ljuba Nose

julij 2007,ANKETA Občinski praznik ?Tokrat smo naše občane in občanke povprašali o prazniku naše občine. Zanimalo nas je, kako poznajo praznik, ki sloni na zgodovinskih temeljih,kakšna sta grb in zastavo, ne nazadnje tudi kako ocenjujejo same Trške dneve, ki so vrhunec praznovanja. Je program Trških dni zanimivza starejše in mlade?Jože Hribar z Vrha,upokojenec, godec nažehtar kitari:»Mislim, da je praznovanje občinskega praznikav zvezi z zgodovino, ne vem natančno. Tu je15. julija. Takrat imamo tudi Trške dni, kjer sevrstijo zelo odmevne prireditve, saj jih obiščeokrog 10.000 ljudi, posebej srednjeveški dan privabiveliko gledalcev. Tudi jaz sem zraven kotljudski godec s svojim doma narejenim instrumentom.Za trške dni in občinski praznika siželim, da bi sodelovalo več ljudskih godcev, dabi naredili nekakšno tekmovanje.Kakšna sta zastava in grb, naj malo razmislim.Ja, zastava, nisem prepričan, je sestavljena iztreh barv: zelene, kar pomeni gozd, ki ga jetu okrog veliko, potem modra, to je kot rekaKrka, in, čakajte, mislim, da je še zraven bela.Kaj bi to pomenilo? To pomeni, da smo Suhokranjčaninedolžni, a ne? Na sredi zastave pa jev skoku ris.Grb, ta je pa kot ščit iz starih časov, iz zelenein modre barve, pa tudi risa ima v sredini, to jepa žival, ki je nekoč živela v naših gozdovih,potem so jih vse postrelili, iztrebili, a pred kratkimspet naselili. Povedal sem to, kar vem izglave, moral pa bi prej kam pogledati, pa bi večvedel.«Sandi Bonifer, DolnjiKriž, študent, godec sharmoniko:»Zdej ste me pa dobil’, občinsk’ praznikObčine Žužemberk. A ja, takr’t, ku so trškidnevi, 15. junija, hvala, da ste mi povedal’. Zakuga na ta dan? Iz zgodovine? A tu je dan, k’je b’la odkrita pesnitev Ropot v Žužemberku,k’ govori, kaku je nezakonsk’ sin zavzel grad,natu ga je Herbert Turjaški premagu in ga znjegovim’ vitezi vrgu divjim zverinam. Zdejpa vejm, hvala! A zame tu ni preveč pomemb’ndan, misl’m, da ima Žužemberk kak bulprimer’n, važnejš’ dogodek.Trški dnevi so z’lo kul, veliku je različnih dogajanj,pride veliku folka. Tud’ jest za praznik raztegnemharmon’ko, ku spremljam naše ljudskepevke in špilam še pri Ljudskih godcih. Z’lo se‘mamo fajn.Ja, grb pa poznam, tamle ga vidim. To je ščit,zelen’ del simbolizira hosta, plavega pa Krko,ris pa živi v naših hostah, zatu je gor. Mendapomen’ muč, kaj pa vejm.Zastava je padobna grbu, je zelena in plava, nasred’ pa bela. Za kuga bela? Tega pa ne vejm.Se ris se pa na bel’ podlag’ dob’r vid’, a ne? Šekej? Ne? Je blu pa težku, ku na kakem izpit’ nafakultet’.«Foto in zapis: Rudi CerkovnikJožefa Čampelj, upokojenka, Gradenc 14:»Seveda poznam saj rada prebiram vse o praznikuv Suhokranjskih poteh. Za občinski praznikgrem rada k sveti maši, ki se sovpada s farnimžegnanjem sv.Mohorja in Fortunata. Pogrešamše kakšno prireditev po maši, sicer pa se ostalihdogodkov zaradi oddaljenosti ne udeležujem.Rada sem doma v prelepi vasici Gradenc, kjerni več slišati petelinjega in fantovskega petja.«Mateja Pust, študentka Fakultete za varnostnevede, Brezova Reber 3:» Dobro poznam risa, ki je zelo prepoznavenin tudi program samih Trških dni. Program včasu praznika je zelo zanimiv, vseeno pa pogrešamveč dogodkov za mlade, predvsemtiste na vaseh ob obrobju. Zanimive bi bile mogočekakšne delavnice, raziskovalne naloge, patudi kakšen športni dogodek ali turnir, kateregabi izpeljali po vaseh.S. MirtičPrijetno praznovanje za 1. maj na KomanciLep sončen dan, poln zelenja in pomladnegacvetja je privabil na prvomajsko praznovanjena Komanco veliko ljudi. Če že koga dolgo nisividel, si skoraj gotovo srečal prav tu, na ta prazničnidan. Prišli so mladi, starejši, veliko je bilotudi družin z otroki, skratka pisana množica dobrorazpoloženih ljudi, ki so na ta dan pozabilina vsakdanje skrbi.Vrstila so se vesela snidenja, stiski rok in večnovprašanje: »Kako si kaj?« Zadišalo je po svežepečenih mesnih dobrotah, hladno pivo je steklopo suhih grlih, oglasila se je vesela polka in žeso se zavrteli prvi pari. Bilo je tako lepo in idilično,stekli so razno razni pogovori o pomembnih,manj pomembnih stvareh ali pogovorikar tako. Otroci so bili še posebej veseli, saj solahko podili po gozdu, počutili so se svobodne,saj nanj niso pretile nevarnosti urbanega okolja.Kot vsako leto, to je že železna tradicija,so Klobčarjevi na gozdni jasi, vsakdo ve, kje jeto, spet spekli nadvse okusen krompir. In biloga je toliko, da nihče ni ostal brez te sladke dobrote.Hitro je mineval čas ob prijetnih zvokihansambla Kosobrinov, ki so privabljali na plesišče‘staro in mlado’, zaslišala se je tudi pesem,videlo se je, da so ljudje zadovoljni, bilo je lepo,da bi znani pisatelj zapisal: »Človek bi sedel vtravo in se od veselja razjokal.«Dan se je nagnil v večer in počasi smo se začeliodpravljati, eni kar peš navzdol, skozi gozd,največ proti Žužemberku, drugi z avtomobili.Odhajali smo s prijetnimi občutki, saj smopreživeli lep dan med prijatelji, ‘ki v srcu dobromislijo’.Tako je minil 1. maj – praznik dela, ki so si gaizborili delavci – proletarci. In zdaj bi nekaterinovodobni kapitalisti ta praznik kar ukinili,češ, koliko denarja se tako izgubi. Vprašali bi tenovodobne bogataše, ali živijo ljudje samo zato,da delajo, ali delajo zato, da se vsaj kak dan,kot je prvi maj, malo pozabavajo in pozabijo navsakdanje skrbi. Vemo, da večina delavcev zaslužile toliko, da preživijo, nimajo za luksus,kot je izjavil te dni eden delavcev z žuljavimirokami.Torej: Naj še naprej živi prvi maj –praznik dela!Rudi Cerkovnk

julij 2007,bilo prav, da smo to obletnico izpeljali slavnostnoin s različnimi prireditvami, kjer se je prepletalapreteklost in sedanjost – to je osnovna nitše danes. Naslednje leto, 2008, bomo obeležili1000-letnico, ko naj bi bil zgrajen štirioglatistolp gradu nad reko Krko.Srečaš neznane ljudi, ki so obiskali te prireditve,pa izrečejo pohvale in da še bodo vednoprišli, to je najboljša reklama. Ti pripeljejo šenove, glas ljudstva namreč ‘seže v deveto vas’.To nas veseli, in upam, da bo tudi letos tako.Največja ovira je slabo vreme, to je pa res našnajhujši ‘sovražnik’, da tako rečem. V čas Trškihdni si ogleda prireditve in razstave kar okrog10.000 obiskovalcev. Da prihaja toliko ljudiin tudi ugledni nastopajoči in gostje: med njimiNew Swing Quartet, Adi Smolar, Beneški fantje…, tudi iz tujine Shierli Roden, LynnMarie.Na vse to so lahko kraj, občina in Suha krajinaponosni.Je zate srednjeveški dan posebno doživetje?Ja, dejansko, če je že nek grad, ima neko zgodovino,so tu živeli tudi neki ljudje, ki so bili nekočpomembni za kraj, so mu dali nek pomen,zato je tudi prav, da se jih spominjamo in jih nekakooživimo na srednjeveški dan. Tako se nata dan oblečem v srednjeveško oblačilo, se vživimv Jurija Turjaškega in sem pač na ta dan on.Pa ne sam, tudi župan se na dan prelevi v VolkaEngelberta Turjaškega. Kaj mi to pomeni? Kosi v teh odorah in prideš na srednjeveško prireditev,zaživiš drugače, moram priznati, kot pravimo,obleka naredi človeka. Prvikrat sva bilaskupaj s Slavkom Mirtičem v takih oblekah naTurjaku. Kar nekaj te prevzame, neka omama,ki te zagrabi in jo vzljubiš, se poosebiš, počutišse čisto drugače, zaživiš v nekem drugem času./Takole predseduje naš predsednik Vlado: dela praktičnovse, napeljuje ‘štrom’, pleza po zidovih graduin razpostavlja ref­lektorje, zastave, nosi štante,še prej vodi sestanke, pripravlja gradivo: plakate,prospekte, naroči majice in kapice in jih seveda tudipripelje. Na trških dnevih sprejema goste, ima slavnostnigovor, vodi posamezne predstave. Kaj delana srednjeveški dan, je že povedal. In tako dela privseh aktivnostih društva, mirno lahko rečem, daje ‘deklica za vse’. Mislim, da bi si takega predsednika,ki prime za vsako delo in tudi mnogo zna,želelo vsako društvo./Pogled naprej?Naravne danosti, ki jih ima Suha krajina, dolinareke Krke, tudi na zaledje ne smemo pozabiti,so neprecenljive. Samo, kako privabiti turiste?Tu je sigurno sonaravno kmetovanje, kiima v vseh ozirih izredne pogoje, ni umazaneindustrije, obdana je z gozdovi, neonesnaženazemlja itd. Tako glede pridelave hrane trdim,da je pri nas še zdrava, čeprav rabimo kakšnoškropivo, je pa še vedno neoporečna, če jo primerjamoz gensko spremenjeno, ki jo pridelajov ostali Evropi. Izredni so pogoji za pohodništvo,premalo je izkoriščen anadrenaliskiturizem, za katerega so tudi naravne danosti.Seveda zahteva turizem velika vlaganja, ampakso tudi učinki takojšni, saj se samo v turizmustoritve plačajo takoj. V vsem drugem so samoposredna plačila. Mi moramo razumeti, da turizemni samo gostilna, ta je samo del. Imetimoramo urejeno okolico, prijazne ljudi, odkritikulturne, zgodovinske znamenitosti, ljudsko arhitekturo,pokazati izredne naravne lepote, kijih vidiš le malokje in še marsikaj.Kako vse lahko turist uživa v dolini reke Krekein v Suhi krajini?Nekaj sem že omenil. Lahko se rekreira v vožnjis kanujem po naši lepotici, na peš poteh, igraodbojko na mivki, se nato ohladi v Krki, uživav lepotah narave, se seznanja z izredno bogatozgodovino – od časa Rimljanov pa do danes.Skratka, v vsem, kar človeka sprošča in mu dajenove energije za delo. Pravijo, da človeka že ensam pogled na nekaj lepega, zanimivega, naredisrečnega in zadovoljnega, in lepote je v našidolini obilo. In to je cilj, to je tisto, kar že daneslahko pri nas doživi turist. Take storitve mu želahko nudimo. In pri nas res lahko izkoristijoneštete možnosti, kako si ‘napolniti baterije’.Še veliko dela čaka, recimo, prepričati ljudi, daje za Suho krajino bodočnost turizem in da sesplača?Tako je. Zdaj se odpirajo nove perspektive.Najbližja pot do Dalmacije pelje po dolini Krkein to bi morali izkoristiti. Toda težko je ljudiprepričati, da se splača. Zdaj še ne znamo ustavitite množice turistov, toda to smo si samikrivi. Ljudje še ne razmišljajo tako. Bomo videli,vse več mladih študira na šolah za turizemin vidijo v tem perspektivo, upajmo, da bodoizkoristili dane možnosti.Suha krajina ima vse pogoje, da razvije uspešenturizem, samo bo treba zavihati rokave, pabodo s ‘cekinčki polni mošnjički’. Najpomembnejšeje danes trženje. Znati prodati domačepridelke, če bi to naši ljudje osvojili, bi bili nakonju. Znati prodati, to je danes bistveno. Vendarnaši ljudje pravijo, da se ne splača. Pa nires, treba je imeti samo potrpljenje. Samo odsebe ne pride ničesar, ‘treba je delat’, kot pojeSmolar.»Čas se najde za vse, če tako želiš,« zatrdi Vlado.Tako se Vlado z ženo Stašo posveča družinis tremi otroki, Mojco, Mihom in Manco vsakprost trenutek. Ob vikendih so skupaj, največkratna relaciji, kot pravi: v bermudskem trikotniku,med Žužemberkom in njegovimi Brežicamipa ženinim Mariborom. Seveda zaplavajotudi v morju in uživajo na snežnih strminah inše v čem. Ima veliko prijateljev še iz osnovnešole, pa preko rokometa in študentskih let, takoda zdaj, ko imajo družine, naročijo kar avtobusin skupaj s svoji otroki odkrivajo lepote naše domovine.Na teh skupnih popotovanjih, letovanjih,srečanjih in ob rojstnih dnevih se sproščajoin uživajo, saj se znajo zabavati z različnimišovi, kjer na hudomušen način predelajo vsakdanjeaktualne dogodke, nasmejejo se pa tudi nasvoj račun. In spet so pripravljeni in dobre voljeza prihajajoče nove življenjske izzive. Skratka:življenje si znajo narediti prijetno!Ko je prišel in začel, je ‘pogruntal’ odličen slogan:da tu čas teče drugače, in v turizmu je v Suhi krajiničas miroval, a počasi bomo lahko rekli, da tečenormalno, kot povsod drugod, posebej in predvsempo Vladotovi zaslugi, pa tudi zaradi vednoveč takih, ki stopajo z njim v korak.Foto in zapis: Rudi Cerkovnk

julij 2007,Vlada RepublikeSlovenije na obiskuObisk ministra dr. JanezaPodobnikaMinister za okolje in prostor Janez Podobnik seje 4. junija mudil na delovnem obisku v ObčiniŽužemberk, kjer se je srečal z županom FrancemŠkufco, direktorjem občinske uprave innjegovimi sodelavci.Razgovor je tekel predvsem v iskanju rešitevcelostne vodooskrbe v Suhi krajini. MinisterPodobnik je obljubil rešitev in izvedbo dogovorain namere za sofinanciranje projektov tehničnedokumentacije celotne vodooskrbe, kiso jih v okviru programa obiska Vlade RS naDolenjskem 13. junija tudi podpisali. Za omenjeniprojekt so oktobra lani občine Dobrepolje,Ivančna Gorica, Kočevje, Mirna Peč, DolenjskeToplice, Trebnje in Žužemberk z Ministrstvomza okolje in prostor že podpisale dogovoro sodelovanju. Za izvedbo projekta v vrednosti30 milijonov evrov pa bodo poskušali pridobititudi sredstva iz evropskih skladov. V občini Žužemberkje celotna Ajdovska planota brez vode,tako da bi morali s tem projektom pridobitisredstva za 17 kilometrov novih cevovodov, patudi 78 kilometrov za obnovo vseh dotrajanihcevovodov.Župan je ministra seznanil tudi s ceno pitne vode,zlasti pa še z dolgovi, ki so nastali naši občini donovomeške Komunale, dal pa je tudi pobudo zahitrejšo in sodobnejšo navezavo ceste od Žužemberkado nove avtoceste pri Biču.Minister si je v nadaljevanju ogledal tudi osnovnošolo Žužemberk, kjer se je srečal z ravnateljicomag. Jelko Mrvar. Z zanimanjem si je ogledaltudi spominsko zbirko in muzej znanih Suhokranjcev,med drugim tudi zbirko slik in dokumentovolimpionika Leona Štuklja, s katerim sta še prednjegovo smrtjo obiskala Žužemberk. Z izrednimzanimanjem si je minister ogledal tudi novo Podružničnošolo na Dvoru. Po ogledu lepo urejenezunanjosti, si je ogledal tudi notranje prostore, telovadnicoin obiskal učence 4. razreda. Ta dan paje bil pomemben tudi za učence in zaposlene našoli Žužemberk in njenih podružnicah. Ravnateljicimag. Jelki Mrvar in vodji podružnice ZvonkiStruna na Dvoru je minister podelil EKO – listini,ki potrjujeta ekološko osveščanje učencev,ki gagojita tako na šoli Žužemberku kot tudi na Dvoruves čas.Podpis sporazumaObčine Dobrepolje, Dolenjske Toplice, IvančnaGorica, Kočevje, Mirna Peč, Trebnje in Žužemberkter Ministrstvo za okolje in prostor so13. junija 2007 na Vinkovem Vrhu nad Dvorompri Žužemberku podpisale Sporazum o sodelovanjupri sofinanciranju izdelave dokumentacijeza projekt suhokranjski vodovod.Sporazum je podpisan na podlagi Uredbe EK,št. 1084/2006 in že podpisanega Sporazuma osodelovanju pri sofinanciranju izdelave dokumentacijeza projekt vodooskrbe območja Suhekrajine. Podpisnice bodo sodelovale pri sofinanciranjuizdelave investicijske, projektne in razpisnedokumentacije ter Vloge za sredstva Kohezijskegasklada za navedeni projekt za obdobjeod 2007 do 2013.Podpisnice sporazuma so se tudi strinjale, dase delitev stroškov izvede po posebnem ključu,in sicer:50% Ministrstvo za okolje in prostor in 50% občine.Občine, podpisnice tega sporazuma, si delijo50% delež stroškov za izdelavo dokumentacijepo naslednjem ključu:Zgodovinski posnetek na Podružnični šoli Dvor ob prvem obisku ministra vlade RS dr. Janeza PodobnikaFoto: S.MIRTIČ- za dokumentacijo, ki je vezana na skupnevodne vire, se stroški delijo po številu prebivalcevobčin, ki bodo oskrbovani s pitnovodo iz posameznega vodnega vira,- za dokumentacijo, ki je vezana na izgradnjocevovodov in objektov na njih, se stroški delijopo dolžinskem metru cevovoda, ki bozgrajen v okviru tega projekta v posamezniobčini,- dokumentacija, ki je potrebna in/ali namenjenazgolj za posamezno občino, se sofinancirazgolj iz te občine.Podpisnice sporazuma se tudi strinjajo, da vsepostopke potrebne za izbiro izvajalca izvede ObčinaŽužemberk. Na podlagi izvedenih postopkov,v skladu z Zakonom o javnem naročanju,bo izbrani izvajalec pripravil osnove za delitevstroškov v skladu s 4. členom sporazuma.Za koordinatorja projekta so imenovale g. VladimirjaKostevc, predstavnika Občine Žužemberk.Podpisnice se tudi obvezale, da bodo na podlagitega sporazuma oz. aneksa k sporazumu inizdelane dokumentacije ter na podlagi izstavljenegazahtevka s strani Občine Žužemberk, letej poravnale vse nastale stroške v roku 30 dniod prejema zahtevka.S. MirtičSvečan podpis sporazumaFoto: S.MIRTIČObisk predstavnikov mzššna šoli PrevoleV sredo, 13. 6. 2007, so se predstavniki ministrstvaza šolstvo pri obhodu po Dolenjski ustavilitudi na OŠ Prevole. Uro svojega časa si je vzelasekretarka ga. Magdalena Šverc in predstavnikinvesticij iz kabineta za šolstvo, našemu povabilupa so se odzvali tudi župan g. Franc Škufca,g. Dare Pucelj, ter svetnika g. Dušan Papež ing. Milan Ivkovič.Namen obiska je bil ogled šole in kratek klepet,preko katerega bi začutili utrip življenja na šoli,v kolikor se ga v tako kratkem času splohda. Tako smo goste najprej popeljali na ogledšolskih prostorov. Sledil je kratek kulturni programček,nato kosilo in vmes pogovor.Župan je gostom orisal občino glede velikosti,števila prebivalcev, jih seznanil z razvojem industrije,šolstvom ter problemi, ki tako majhnoobčino pestijo.Kaj smo pričakovali mi in kaj so od nas pričakovaliobiskovalci z vrha vlade, je težko reči.Poskušali smo igrati na tisto znano noto – mismo pač specifična šola in kraj, nimamo pogo­

julij 2007,POROČILO S 5., 6. IN 7. SEJE KS HINJEjev itd, vendar ni šlo, saj nam je sekretarka vnekaj stavkih hitro dala vedeti, da je takih specifik,kot smo mi, v Sloveniji veliko, če ne celopreveč. Torej zakoni so predpisani in moramose jih držati.Kar se tiče šolstva je sekretarka nazorno pojasnila,da je bil včasih denar za šolstvo v občinskemproračunu obarvan in se je točno vedelo,da je to samo za šolstvo od države. Župani sozahtevali, da se to več ne počne, saj sami vedo,da morajo toliko denarja nakazati šolam za normalnodelo in tako gredo vsa sredstva v skupnovrečo. Vendar je z zakonom o lokalni samoupravidoločeno, da je primarna naloga občin, dazagotovijo osnovna sredstva za nemoteno delovrtcev in šol. Kako sedaj občine razporejajo denar,pa je odvisno seveda od vodstva občine insvetnikov. Denar za šole morajo odvajati, saj gadržava da za to. Vendar najbrž vsem izobrazbane pomeni veliko, saj se ne zavedajo, da je le vtem bodočnost razvoja vseh krajev, in denar porabijoza druge namene. Tako se večkrat sliši,da šole porabijo ogromno denarja iz proračuna.Najbrž niti centa več, kot ga morajo za normalnodelo in je nakazan od države.Tako se zopet sklene začaran krog in smo tam,kjer pač smo.Marija BreceljnikravnateljicaObčinski svet Občine Žužemberk je na podlagipredloga organizacij, občanov in političnihstrank potrdil predlog Komisije za mandatnavprašanja, volitve, imenovanja in priznanjain je na svoji 6. redni seji, dne 29. 6. 2007, sprejelsklep o podelitvi priznanj Občine Žužemberkza leto 2006, ki se podeljujejo vletu 2007.Naziv častnega občana Občine Žužemberkbo prejel Anton Papež, univ.dipl.ekon., inž.,MBA.Zlati grb Občine Žužemberk bo prejel FrancRojc, upokojeni gostilničar, srebrni grb ObčineŽužemberk bosta prejela Peter Lavrič,univ.dipl. ekon., upokojenec in Jože Konte,obrtnik v pokoju, bronasti grb Občine Žužemberkpa bodo prejeli: Slavka Legan, predsedni­Člani KS Hinje se še vedno redno sestajajo.Na vsaki seji odprejo veliko vprašanj, na kateraiščejo odgovore in rešitve, ki bi bile primernein učinkovite. Člani se bolj ali manjredno udeležujejo sej, žal pa so manj rednipredstavniki občine, ki so se udeležili le 1.– uvodne seje.Od izida zadnjih Suhokranjskih poti so potekaletri seje. Še vedno se veliko govori o slabemGSM omrežju, ki pa se po odgovorihMobitela sodeč še ne bo kmalu izboljšalo.Veliko se govori tudi o cestah po KS Hinje,ki so ponekod v precej slabem stanju.Na občino so se obrnili z dopisom,- da bi si ogledali in čim prej popravili cestoSela – Vrh, ki ima že nevarne vpadnejame,- da je potrebna ureditev makadamskeceste Ratje – Samota, po kateri dvakratdnevno vozi tudi šolski kombi- in da bi bilo potrebno urediti še nekajpoti.Žal, zaenkrat še ni kakšnih večjih rezultatov,cesto Ratje – Samota pa sta že popravljala občinskadelavca.Krajani so potarnali tudi nad urejenostjo cesteAmbrus – Žvirče in ceste skozi vas Žvirče.O tem je bil poslan dopis na ministrstvo zapromet.Kar se tiče cest, člane KS Hinje skrbi tudi obkoševanjein obsekovanje, ki je bilo v lanski sezoniopravljeno prepozno. Občini so poslalipredlog, da se s tem delom letos začne prej.Večina krajanov je zelo nezadovoljna s pluženjemsnega v preteklih zimah. Ceste bi moralebiti očiščene do 5. ure zjutraj, ko nekateri žeodhajajo na delo. Kar se tiče pluženja je bilonarejeno tudi nekaj škode – uničeni robnikiipd. Povzročeno škodo bi bilo potrebno čimprej popraviti.Kar na dveh sejah je beseda tekla tudi o neprestanoponavljajočih se napakah na vodovodnemomrežju. Predvsem na Lopati je bilonarejenih že zelo veliko popravil, ki pa pravgotovo niso poceni. Ta problematika je bilaomenjena tudi na eni izmed sej, žal pa je g. županprepričan, da v kratkem še ne bo možnaobnovitev napeljave.Krajani ugotavljajo, da je od Hinj do Žvirč ševedno »postavljena obora«, ki pa ne služi večsvojemu namenu in je marsikomu celo v napoto.Poslali so dopis na LZS, ki je organizatorpostavitve te obore. Lovce so seznanili z dejstvom,da je obora potrebna temeljite obnoveali pa jo je treba odstraniti.Pozanimali so se tudi o možnosti zaposlitvejavnega delavca, ki bi nudil pomoč starejšim.G. Dare Pucelj ja pojasnil, da bo izvedena anketao tem, kdo bi potreboval tako pomoč inkdo jo je sploh pripravljen sprejeti.V okviru občinskega praznika bo v Hinjahkoncert na orglah. Na zadnji seji so se pogovarjalio najprimernejšem času tega koncerta,ki je že predviden za v nedeljo, 15. 7., ob 9.uri.Na zaključku zadnje seje je bil dan predlog,da bi se zapisnik vsake seje objavil na oglasnihdeskah. Tako bodo v prihodnje najverjetnejevsi krajani sproti obveščeni o dogajanjuna sejah KS Hinje.Zapisala: Mojca PapežPrejemniki priznanj ObčineŽužemberkca Društva kmečkih žena, Marija Pavlič, ljubiteljskaslikarka, in pesnica ter Andrej Banko,mojster, učitelj in prostovoljec.Ob najvišjih priznanjih bodo podeljenaše pisna priznanje Občine Žužemberk, kijih bodo prejeli: Petra Blatnik, zlata maturantka,Jože Klobčar, univ.dipl.fiz., Sekcijaročnih del turističnega društva in Ljudskigodci.Pisno zahvalo pa bodo prejeli: Mirko Pršina,za razumevanje razvoja in za prispevek komogočanju gospodarskega razvoja ObčineŽužemberk Stanislav Križman in solastniki,Anton Konda, Janez Pavel Gliha, Marija Levičnik,Jože Knafeljc, Milena Fabjan, TerezijaŠpelko, Marija in Angel Breceljnik, DanicaPugelj, Andrej Hočevar in Marjan Fabjan.Vlado Kostevc

10 julij 2007,TELEGRAFSKO O CONAH- JAMAZa zemljišča na območju zazidalnega načrta ima občina sklenjene pogodbe in zemljišča odkupuje.Zahvala velja vsem bivšim lastnikom za zelo korekten pristop in s tem velik prispevek h gospodarskemurazvoju občine.V pripravi je osnutek parcelacije za 5 znanih investitorjev in dokončen dogovor z njimi o odkupuin umestitvi v področje cone z možnostjo širitve. Hkrati potekajo pogovori o komunalni ureditviprostora. Širitev cone pa bo obdelana v novih prostorskih aktih občine.- ŽUŽEMBERKDogovori o odkupu zemljišč še vedno intenzivno potekajo. S približno 75% lastniki smo v fazipriprave pogodb po dogovorjeni ceni. Ostali lastniki zemljišč se o edini možni ceni zaenkrat nočejopogovarjati. Upamo, da bi začetek ureditve obrtno-poslovne cone vsaj delno zaključili še vletošnjem letu, saj znani investitorji počasi zgubljajo potrpljenje in obstaja resna bojazen, da bodopreprosto investirali drugje. Apeliral bi na lastnike zemljišč, da se na koncu le nekako dogovorimoin pomembnega projekta ne blokiramo. Na osnovi izdanega gradbenega dovoljenja se izvajapokablitev visoko-napetostnega vodnika in s tem se sprošča gradbena parcela v lasti občine in enaprivatna parcela za individualno gradnjo. Namen še ni točno definiran, ena od opcij pa je izgradnjatrgovskega centra. Na območju nekdanje tovarne Keko je na privatnem zemljišču pridobljeno tudigradbeno dovoljenje za bencinski servis. Gradnja naj bi bila zaključena še letos.Na sliki:- HINJECona, ki je prišla zadnja skozi procedure, je dejansko prva, ki je v fazi izgradnje. Skupaj z investitorjemrešujemo komunalno infrastrukturo. Dostopna cesta je v makadam izvedbi, vodovod sepripravlja skupaj s Komunalo, elektrika pa z Elektro Ljubljana – enota Kočevje. Vsi akterji so zeloaktivni in rezultat ne bo izostal. Ostala zemljišča v coni čakajo nadaljnji razvoj in novega kapitalaza investicijo.- AJDOVECCona je zarisana, planirana in čaka investitorja ter vodovod na Ajdovški planoti. Perspektiva je, dabi se cona aktivirala v obdobju od 2010 do 2013 leta.STANOVANJSKA CONA KLEK ŽBK-Približno 60% lastnikov je podpisalo izjavo, da se strinja s ponujeno ceno za prodajo zemljišč. Občinaintenzivno išče investitorja, ki bi zagotovil kapital za opremljanje cone in ponudbo zazidljivihparcel na trgu za sprejemljivo ceno. Ocenjujemo, da nam na območju občine trenutno primanjkujepribližno 50 gradbenih parcel. Skladno oziroma vzporedno z razvojem gospodarstva pa bi se potrebapo stanovanjski gradnji povečevala. Ob negativnih trendih pa je pričakovati zmanjševanjepovpraševanja, kar pa ni naš skupen cilj.O ČISTILNI NAPRAVI N IN ZRC IN FEKALNI KANALIZACIJIČN ŽBK je pripravljena za obratovanje. Na zagon čakamo iz preprostega razloga, ker bi namtrenuten možen priklop iz Stranske vasi (preko črpališča Loka) povzročil prevelike stroške obratovanja,ki jih ne moremo in ne smemo obesiti samo nekaj možnim uporabnikom, razliko stroškovpa bi moral pokrivati občinski proračun.Projekt fekalnega kanala od križišča za Trebnje do centra Žužemberka je narejen in v pridobivanjuje gradbeno dovoljenje za traso, kjer bo začasno črpališče. S tem bomo omogočili priklop na ČNza OŠ in bloke ter tako omogočili ekonomično in tehnično popolnost delovanja. Žal, da stvari netečejo hitreje je pomanjkanje sredstev, saj je edini vir taksa za obremenjevanje voda.Fekalni kanal s črpališčem iz Stranske vasi je gotov. Objekte bomo začeli priključevati in počakalina zagon ČN.Zbirno reciklažni center ZRC se intenzivno zaključuje in bo letos že deloval. Nabavljajo se večjikontejnerji za sortiranje odpadkov. Potekajo pogovori o delovanju in o možni koncesiji. ZRC bovelika pridobitev za občane, saj bodo lahko odpadke (razen komunalnih) sproti in varno dostavljalina ZRC v prevzem. Okolje nam bo vsem zelo hvaležno, ker ne bo več potrebe, da bi odpadkeodlagali kjer koli, jih hranili za hišo dlje časa ali pa jih odlagali na črna odlagališča, ki ogrožajonaravo in nas same.O VODOVODULetos se začne z izgradnjo vodovoda Križi– Reber na osnovi obnovljenega gradbenegadovoljenja. Izvedlo se bo toliko del, kolikor bosredstev.V Drašči vasi bomo morali investirati v sistemkloriranja, zaradi varnosti uporabe vode iz vodnegavira Globočec.Projekt Suhokranjski vodovod se zaenkrat odvijazelo dobro in obstajajo velike možnosti, dabomo do leta 2013 rešili veliko zadev pri oskrbiobčanov s čisto tekočo pitno vodo.O CESTAHObčinske ceste se redno vzdržujejo s pogodbenimpodjetjem CGP d.d. in dvema delavcemaiz občine. V zadnjem tednu je poudarek predvsemna košnji in ureditvi bankin in čiščenjumuld.V roku 30 dni bomo generalno tamponirali inasfaltirali lokalko od odcepa za Vrhovo do koncavseh tangiranih vasi. Nenehno težavo pa povzročajomakadamski odseki. Dokončna rešitevje redno vzdrževanje, za pomembnejše odsekepa asfaltiranje. Zdajšnje vzdrževanje je le gašenjenajnujnejših zadev.Odsek Državne ceste skozi Prapreče bo izvedenv letu 2008. Možnost servisa v centru Dvora jepogojeno s financami in dogovori o odkupu oziromazamenjavi ali tudi o brezplačnem odstopupotrebnih zemljišč za pločnik, cesto in avtobusnopostajo ter parkiršče.O OPTIKITelekom izvaja dela na kanalu za cevno instalacijoza optični kabel med Žužemberkom inDvoromO KOMUNALINabavljajo se nove posode 770 litrov za zbiranjekomunalnih odpadkov. Dotrajane bodo zamenjanein po potrebi dodane. Urejajo se tudizbirna mesta po vaseh in ulicah. Tu je precejnepotrebnih problemov, ki so včasih skorajdanerešljivi, saj za določeno pozicijo kontejnerjevni niti minimalnega soglasja. Vsak ima svojemnenje. Največji problem je, da neurejeno mestoza kontejnerje avtomatsko pomeni tudi velikorazmetanih smeti in nepravilno odlaganjev okolici.Martin Grčar

12 julij 2007,Program Trških dni v Žužemberku,od 13. do 16. julija 2007.1. dan: petek, 13.7.2007, prizorišče: nekdanja grajska vinska klet, avla OŠ,17.00 položitev venca pri spomeniku na Cviblju ob prazniku šoferjev in avtomehanikov19.00 uradna otvoritev trških dni, pozdravni nagovor častnega gosta ministra dr. Ivana Žagarja19.20 otvoritev razstave slik akademske slikarke mag. Milene Gregorčič20.00 ogled muzeja znanih suhokranjcev in razstave o Zalli Zarani v avli OŠ Žužemberk21.00 koncert Lare Jankovič in v drugem delu koncert Mirana Rudana2. dan: sobota, 14.7.2007, prizorišča: ceste, trg, grajsko dvorišče in klet, lovska dvorana, Mercator Tehnika09.00 otvoritev srednjeveške tržnice, predstavitev viteških redov in mimohod09.30 koncert za orgle, Milko Bizjak, prof., Hinje09.40 odhod k sveti maši v farno cerkev sv. Mohorja in Fortunata10.00 farno žegnanje in slavnostna maša10.00 državno tekmovanje v odbojki na mivki do 16 let13.00 kosilo za nastopajoče viteze, grajske gospe in gospodo14.00 predstavitev srednjeveških plesov žužemberškega viteškega reda14.10 predstavitev viteških veščin žužemberškega viteškega reda14.35 predstavitev srednjeveških plesov14.45 predstavitev stojničarjev na srednjeveški tržnici15.00 predstavitev viteških redov z mimohodom, predstavitev viteških veščin (mečevanje, lokostrelstvo),.15.45 predstavitev čeških vitezov16.10 predstavitev srednjeveške glasbe, srednjeveških in renesančnih plesov16.50 viteške veščine čeških vitezov17.15 glumaška predstava18.00 predstavitev čeških vitezov18.20 inkvizicija čarovnice Uršule18.35 srednjeveško umivanje18.50 zaključek srednjeveške prireditve s plesnim nastopom srednjeveških plesnih skupin19.10 viteška večerja za viteze, grajske gospe in nastopajočeSrednjeveški dan na žužemberškem gradu 20073. dan: nedelja, 16.7.2006, prizorišča: žužemberški grad, trg, farna cerkev v Žužemberku in na Hinjah09.00 otvoritev srednjeveške tržnice, predstavitev viteških redov in mimohod09.30 koncert za orgle, Milko Bizjak, prof., Hinje09.40 odhod k sveti maši v farno cerkev sv. Mohorja in Fortunata10.00 farno žegnanje in slavnostna maša10.00 državno tekmovanje v odbojki na mivki do 16 let13.00 kosilo za nastopajoče viteze, grajske gospe in gospodo14.00 predstavitev srednjeveških plesov žužemberškega viteškega reda14.10 predstavitev viteških veščin žužemberškega viteškega reda14.35 predstavitev srednjeveških plesov Viteški red Gašperja Lambergarja14.45 predstavitev stojničarjev na srednjeveški tržnici15.00 predstavitev viteških redov z mimohodom, predstavitev viteških veščin (mečevanje, lokostrelstvo),.15.45 predstavitev čeških vitezov16.10 predstavitev srednjeveške glasbe ter srednjeveških plesov16.50 viteške veščine čeških vitezov17.15 glumaška predstava Teatra Cizamo18.00 predstavitev čeških vitezov18.20 inkvizicija čarovnice Uršule18.35 srednjeveško umivanje18.50 zaključek srednjeveške prireditve s plesnim nastopom srednjeveških plesnih skupin19.10 viteška večerja za viteze, grajske gospe in nastopajoče20.30 nastop in prikaz viteških veščin na trgu21.00 SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU; nagovor častnega gosta, ministra dr. Vaska Simonitija,slavnostna podelitev občinskih priznanj21.45 zadnji koncert v stari zasedbi legendarne skupine Beneških fantov z gostom Adijem Smolarjem23.15 zaključek prireditve - ognjemetV soboto in nedeljo bo od 09.00 do 19.00 v gradu na ogled razstava slik, v lovski dvorani nad pošto razstava lovske družine ob 60-letnici, v stavbiMercator Tehnika razstava ročnih del, v avli OŠ Žužemberk razstava o Zalii Zarana ter muzeja znanih suhokranjcev.4. dan: ponedeljek, 16.7.2007, prizorišče: žužemberški grad,21.00 spominska slovesnost posvečena 110-letnici rojstva Rozalije Sršen – Zalle Zarana rojene v Žužemberku21.30 ogled filma Američanke, film Hanne A.W.Slak, iz leta 2005, v produkciji RTV LjubljanaORGANIZATORJI SI PRIDRŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMB.

julij 2007,132007OBČINA ŽUŽEMBERKGrajski trg 338360 ŽužemberkJAVNO NAZNANILOPROGRAM 11.POLETNIHGRAJSKIHPRIREDITEV13. 7., od 19. ure TRŠKI DNEVI14. 7., od 9. ure TRŠKI DNEVI15. 7., od 9. ure 9. srednjeveški dan27. 7., ob 20. uri Potopisno predavanjeJožeta Hartmana oHimalaji z razstavofotografij24. 8., ob 20. uri Predstavitevdokumentarnega filmaBojana Kostevcao Zgodovinisevniškega gradu inpogovor z avtorjem31. 8., ob 20. uri Kulturno etnološkaprireditev IzObčine Brežice sepredstavljajo,z nastopi pevcev,humoristov,folkloristov ….7. 9., ob 20. uri Potopisni šov AndrejeJernejčič, novinarkein popotnice oGvatemali, z razstavoin degustacijo14. 9. ,ob 19. uri večer plesa, petja inpoezije v grajski kleti,nastopi plesalcev,pevk, recitatorjev inpesnikov z JurijemMarussigomPrireditve organiziraTuristično društvoSuha krajina.Prireditve potekajo na grajskem dvorišču,v nekdanji vinski kleti in natrgu pred žužemberškim gradom.Občane obveščamo, da je bil sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,št. 33/07; v nadaljnjem besedilu ZPNačrt), ki je na novo predpisal način priprave prostorskihaktov občine. Priprava Strategije prostorskega razvoja Občine Žužemberk, ki jo jeobčina vodila na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02,8/03-popravek in 58/03-ZZK-1), se bo lahko nadaljevala kot občinski strateški prostorskinačrt ali kot občinski prostorski načrt. Občinski prostorski načrt obsega tako strateški kottudi izvedbeni del. To pomeni, da razen v območjih, kjer se predvidi izdelava podrobnegaprostorskega načrta, predstavlja novi prostorski akt podlago za pripravo projekta za pridobitevgradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.Razvojne pobude občanov in njihovi predlogi za spremembo namembnosti zemljišč, kijih je občina sprejela od zadnjega postopka spremembe planskega akta, so bile v fazistrokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja občine že upoštevane kot težnja vrazvoju in bodo pri pripravi izvedbenega dela prostorskega akta tudi podrobneje obravnavane.V skladu s prvim odstavkom 47. člena ZPNačrt-a so izražene razvojne potrebepodlaga za pripravo osnutka občinskega prostorskega načrta in morajo biti v tej fazi tudiobrazložene in dokumentirane.Občina bo pri pripravi osnutka novega prostorskegaakta občine lahko upoštevala samo tiste razvojnepobude občanov, ki so že ali še bodo prispele naobčino.Zadnji rok za oddajo pobud, ki bodo upoštevane vokviru tega postopka jePetek, 17. avgust 2007Pobude podajte v pisni obliki po pošti ali osebno nasedežu občine. Pobude, ki bodo prispele po tem roku,se bodo obravnavale v naslednjem postopkupriprave aktov.Pobuda mora vsebovati naslednje podatke:– naslovnik: Občina Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk– pobudnik: ime in priimek, naslov– opis pobude: za kakšen namen-dejavnost se pobuda daje in na kateri parceli; priloženmora biti načrt parcel (zadnje stanje) v dveh izvodih, na enem izvodu naj bo označenpredlagan poseg– kratek opisInformacije oz. dodatna pojasnila lahko občani in vsi zainteresirani dobijo na sedežu občine,v času uradnih ur.Lepo pozdravljeni!ŽUPANFranc ŠkufcaVljudno vabljeni !

14 julij 2007,Musica viva v cerkvisv. Mohorja inFortunataV župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata jebil v soboto, 19. maja, koncert mešanega pevskegazbora Musica viva.Pevci in pevke pod vodstvom zborovodkinje SimoneKošak so se z izrednim petjem navdušilisicer maloštevilne poslušalce. Kulturno umetniškodruštvo Žužemberk in njena predsednicaMagda Kastelic Hočevar se trudijo zapolniti inpopestriti kulturno dogajanje v kraju. Tokrat sogostje prišli iz župnije Primskovo, kjer že večlet dela in živi žužemberški rojak župnik FranciGodec.Mešani pevski zbor MUSICA VIVA KranjPrimskovo, ki deluje že več kot 60 let, je imelštevilne koncerte in gostovanja doma in v tujini:na Nizozemskem, v Argentini, Avstriji,Italiji, Makedoniji, na Madžarskem, v ZDA.Po pozdravu in zahvali župana občine ŽužemberkFranca Škufce je sledil še družabni del srečanja,za katerega pa so poskrbele članice Društvakmečkih žena Suha krajina- Žužemberk.Foto: S. MIRTIČGlasba kot mostmed ljudmiKulturno društvo Dvor je v soboto, 24. marca, vdvorani na Dvoru pripravilo tradicionalni koncertposvečen materinskemu dnevu.Občinstvu so se s številnimi pesmimi predstaviliŽenski pevski zbor Jasmin in Mešani pevskizbor Dvor pod vodstvom Marjane Dobovšek,solista Matjaž Matej Kastelic in AnamarijaLazarevič s spremljavo Milana Brudarja naklavirju ter oktet Dvorjani. Ženski pevski zborJasmin (na sliki) je kljub odsotnosti nekaj pevkpod vodstvom zborovodkinje Marjane Dobovšekodlično izpeljal program. Pevci in pevke sona koncu skupno, skupaj z občinstvom zapelipesem Planike in tako popestrili prijetno razpoloženjevseh gledalk in gledalcev.Glasba je namreč kot most med ljudmi, ki jihzbližuje, je povedala Dijana Pečjak, ki je koncerttudi povezovala. Poslušalci so bili navdušenis predstavljenim programom, nad izjemnokvaliteto petja, tehnično pripravljenostjo in glasovnousklajenostjo vseh nastopajočih.foto: S. MirtičSv. KatarinaprivabilamnožicoSv. Katarina, ki slovi kot zavetnica zdrave pameti,je edina cerkev v šmihelski fari, ki žedolga leta kliče po obnovi. Ruševine cerkve,požgane med drugo svetovno vojno, s prelepimrazgledom nad dolino reke Krke, že več kot šestdesetletij kljubujejo vremenskim neprilikam.Vaščani Plešivice, skupaj s Turističnim društvomSuha krajina, že nekaj let vestno čistijoin urejajo okolico cerkve, urejevalno akcijo pazaključijo s tradicionalnim kresom.Na velikonočni ponedeljek, 9. maja, pa je predmnožico nad ruševinami cerkve sv. Katarinedaroval sveto mašo domači župnik Milan Pajk.Takega obiska z bližnje in daljne okolice, vaščanina tem posvečenem mestu ne pomnijo, kar jedober obet in znamenje za obnovo v naslednjihletih.foto: S.M.Še tesnejše sodelovanje spodjetniki in obrtnikiFOTO: S.M.Obrtniki in podjetniki iz Občine Žužemberkso se v petek, 1. junija, na pobudo Občine Žužemberkin Območne obrtne zbornice Novomesto sestali na Dvoru, kjer so se pogovorili otežavah in problemih, ki jih pestijo pri vsakdanjemdelu.V uvodnem delu sta predsednik OOZ Novomesto Franci Bukovec in župan Občine FrancŠkufca predstavila novosti v poslovanju zbornicena področju nudenja in zagotavljanja servisaobrtnikom, novosti novega zakona in podjetnikomter razvojne možnosti na področju razvojapodjetništva v občini. Trenutno stanje v malemgospodarstvu v občini narekuje hitre odločitvein odločna dejanja, so menili podjetniki in opozorilina številne težave, ki jih pestijo. Takoimajo težave že pri pridobivanju dokumentacijeza gradnjo objektov, pa tudi s slabo internetnopovezavo, ki je pogoj za učinkovit in hiter prenospodatkov, pomembna pa je tudi za postavitevnjihove spletne strani. V nadaljevanju soizmenjali mnenja in poglede v prid izboljšanjapogojev svojega dela, kar pomeni več druženja,navezovanja stikov tudi na raznih družabnihsrečanjih, pohodih in izletih.

julij 2007,15PojasnilaIzvajanje določb novega Zakonao prostorskem načrtovanju,ki so vezana na potrdilo onamenski rabi zemljiščater lokacijsko informacijo– pojasniloNovi Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradnilist RS, št. 33/07), ki je začel veljati 28.4.2007(v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) prinaša nekaterespremembe v zvezi z izdajanjem lokacijskihinformacij:1. Dosedanja lokacijska informacija za namen prometaz nepremičninami se ukinja in se nadomestis potrdilom o namenski rabi zemljišča. To imanaravo potrdila iz uradne evidence in se izdajaskladno s predpisi o upravnem postopku, predstavljapa podatek o namenski rabi zemljišča terpodatek o morebitnih prostorskih ukrepih, kiveljajo na določenem zemljišču.V zakonu je tudi določeno, da predložitev lokacijskeinformacije ali potrdila o namenski rabizemljišča ni več pogoj v nobenem postopku,pač pa si mora organ, ki tovrstne podatke potrebujeza izvedbo posameznega postopka, le-tepridobiti sam.2. Od dne uveljavitve ZPNačrt dalje lokacijskainformacija za gradnjo objektov oziroma izvajanjedrugih del na zemljiščih ali objektih ni večpogoj za gradnjo enostavnih objektov, ki sepo Zakonu o graditvi objektov – uradno prečiščenobesedilo /ZGO-1-UPB1/ (Uradni listRS, št.102/04) razvrščajo na pomožne objekte,začasne objekte, vadbene objekte, spominskaobeležja in urbano opremo.Navedeno nikakor ne pomeni, da je izvajanjetovrstnih posegov v prostor odslej popolnomaprosto oziroma nekontrolirano ali da se institutlokacijske informacije ukinja. Vsak investitorteh posegov je še vedno dolžan upoštevati vsepredpise, ki urejajo to področje, se pravi predvsemobčinske prostorske akte ter Pravilnik ovrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnihobjektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektovbrez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so vzvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradnilist RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05), ni pasi v ta namen več dolžan predhodno pridobitilokacijske informacije, oziroma jo – skladno zzgornjimi pojasnili – od njega tudi več ne morezahtevati inšpektor pri izvedbi morebitnih inšpekcijskihpostopkov. Njena pridobitev je odslejpovsem fakultativna (neobvezna), čepravje tako po svojem namenu kot naravi še vednonajboljši vir podatkov za investitorja.Pri tem pa je potrebno pojasniti, da so v skorajšnjihspremembah Zakona o graditvi objektovpredvidene tudi novosti glede pogojev za začetekgradnje enostavnih objektov. Gradnja enostavnihobjektov bo tako vezana na pravnomočnostoziroma dokončnost dovoljenja za gradnjoenostavnega objekta, torej upravnega akta, pričakovatipa je tudi spremembe v samem predpisu,ki določa nabor tovrstnih objektov. Zdajšnjoureditev glede gradnje enostavnih objektovoziroma posegov v prostor, po kateri skladnosts prostorskimi akti oziroma upoštevanje vseh relevantnihpredpisov preveri oziroma zagotavljasam investitor, ki si v ta namen predhodno tudini dolžan pridobiti nikakršne listine ali akta, jetorej začasna oziroma je prehodne narave.Pripravil: Jože BanPOROČILO O STANJUOSKRBE OBČINEŽUŽEMBERKS PITNO VODO V LETU 20061.0. OBSTOJEČE STANJEVodovodni sistem občine Žužemberk se s pitnovodo oskrbuje iz vodnega vira v Globočcu,ki se nahaja v občini Ivančna Gorica. Upravljaga Javno komunalno podjetje Grosuplje. Manjšidel prebivalcev pa se oskrbuje tudi iz novozgrajenevrtine v Gornjem Križu. Iz tega vira seoskrbujejo prebivalci vasi G. in D. Križa, Vrhain Vrhovega.Vodooskrbni sistem je razdeljen v dve višinskiconi. Prva oz. nizka cona poteka iz vodohranaGlobočec, preko vodohrana Stranska vas do črpališčaCvibelj nad Žužemberkom. Od tu sevoda prečrpava v vodohran Zafara ter naprejgravitacijsko priteka v vodohran Dvor. Iz tecone se torej oskrbuje širše območja Dvora inŽužemberka v dolini reke Krke.Visoka cona pa poteka od črpališča Globočecpo ločenem cevovodu do črpališča v Višnjah,kjer se ponovno prečrpava v vodohran Višnje.Iz tega vodohrana pa se oskrbujejo naselja Višnje,Plešivica, M. in V. Lipje, Žvirče, Hinje,Prevole, Ratje in Lopata.Za vodooskrbni sistem občine Žužemberk je značilna precejšna razvejanost in velika dotrajanostvodovodnega omrežja. Posledica tega pa so tudi velike vodne izgube in visoki obratovalni stroškivodovodnega sistema.2004 2005 2006NAČRPANA VODA 333.582 m 3 315.013 m 3 283.513 m 3PRODANA VODA 166.293 m 3 168.590 m 3 170.665,76 m 3VODNE IZGUBE 50,15 % 46,48 % 39,80 %Vzroka za dotrajanost vodovodnega omrežja sta prav gotovo neustrezna izbira materialov za cevovode(PE-HD, PVC, AC) ter nekvalitetna gradnja teh cevovodov konec 70-tih oz. v začetku 80 let, kar sekaže ob popravilu okvar (brez ustrezne posteljice in osnovnega zasipa). Iz spodnjega grafa je razvidnoštevilo okvar v zadnjih letih. Za znižanje obratovalnih stroškov je nujno potrebno več denarja vlagati vobnovo vodovodnega omrežja.Z mikrobiološko kakovostjo vode ni večjih težav, saj je bila v preteklih letih v črpališču Globočec, ki jetipično kraško zajetje, zgrajena filter naprava, s katero so odpravljeni negativni vplivi večjih nalivov nazajetje. Vseeno pa moramo poudariti, da kraška zajetja za oskrbo niso najbolj primerna, saj jim izrednotežko določimo varstvene pasove. Poleg tega pa so ta vplivna področja tako velika, da je nad njimi praktičnonemogoče izvajati nadzor. Tipičen primer je bilo razlitje nafte v Ortneku, ki je pred leti povzročilo nazajetju Globočec pravo ekološko katastrofo. Dolgoročno bo potrebno zaradi boljše in zanesljivejše oskrbeta vodovodni sistem oskrbovati iz drugih manj občutljivih vodnih virov.Rezultati mikrobioloških (MB) in fizikalno-kemičnih (KE) analiz so razvidni iz spodnjega diagrama.Nerešena je tudi problematika cen, saj se cena za dobavo vode po pogodbi med obema upravljavcema inobčinama ni spremenila že 8 let, zato je JKP Grosuplje že napovedalo povišanje cene in oblikovanje novepogodbe o dobavi. Prenehali so izvajati tudi nadzor nad kakovostjo pitne vode v Občini Žužemberk,tako da smo kontrolo nad kakovostjo vode prevzeli v Komunali Novo mesto, kar pa seveda pomeni povečanjestroškov.Vodja sektorja vodooskrba Istok Zorko, inž.

16 julij 2007,Mednarodnosodelovanje projektaPo poteh dediščineDolenjske in BelekrajineŽe od otroških let imam radarože …Na temelju uspešno izvedene mednarodne konferencena Otočcu ob 10-letnici izvajanja projektaPo poteh dediščine Dolenjske in Bele krajineje prišlo do skupnega sodelovanja z agencijoPLANED iz Walesa in s tem povezanim sodelovanjemna dveh projektih: razvoju podjetništvater izmenjavi izkušenj na področju kulturnedediščine. V okviru projekta je pomembno mestodobilo tudi delo in aktivnosti Turističnegadruštva Suha krajina iz Žužemberka na produktuoživljanja gradu Žužemberk s kulturnimivsebinami. V okviru tega projekta je bil v apriluorganiziran študijski obisk na jugo-vzhodu Španije,v deželi Murcia.Udeleženci smo z gostoljubnimi domačini izmenjaliizkušnje o ohranjanju in oživljanju kulturnedediščine ter spoznali aktivno delo ObčineLobosillo na tem področju. Udeleženci študijskegaobiska iz Škotske, Walesa in Slovenijesmo bili navdušeni s temperamentom ter nadizjemno gostoljubnostjo.BILO JE NEKOČNe mine dan, da se mi ne bi pogled ustavil na drugistrani reke Krke, kjer na otočku sameva nekdanjažaga. Visoka dimnika grozeče štrlita v nebo. Zdise, kot da kljubujeta vremenu, saj sta edina ostalacela od požara izpred štirih let. Nekdaj je to bilamogočna stavba, v kateri so ljudje z Dvora in okolicenašli delo, svoj kruh. Kasneje smo si v njenihprostorih mladi postavili svoj mladinski klub. Kolikoprostih ur, trdega dela je bilo potrebno, da smomladi dobili svoj prostor, kjer smo se zbirali, organiziraliplese, zabave, na katere je prihajala mladinaz Dolenjske in tudi od drugod. Pri ureditvi klubain okolice so nam pogosto pomagali tudi vojaki inNovega mesta. Kako smo bili ponosni na naš klub!V njem je bilo več lepo urejenih prostorov za plese,razne družabne igre. Prav ponosni pa smo bilitudi na knjižnico z velikim številom knjig. Kje soknjige? Imeli smo svoj prostor, kjer smo se zbirali.Nekdaj stavba, polna življenja, propada. Nihče ničesarne stori. Nedaleč stran propada Dularjev mlin.Ali bomo pustili vse zobu časa? Samo Krka mirnošumi, teče preko lehnjakovih pragov in odnaša s sebojzgodovino.Ljuba NoseTako preprosto je povedala gospa Potočarjeva z Lašč, upokojenka,ko mi je razkazala svoje razkošje cvetja: matematičnoga lahko merimo na metre – na balkonu 10 metrov, na terasi enako, pa še cvetlični vrt dolžine tudi10 in širine 5 metrov – vse roža pri roži – pogled razkriva eno samo lepoto, in človek res uživa, koobčuduje to razkošnost cvetov.Toliko rož nikjer v Suhi krajini še nisem videl – res, lahko bi rekli, to je suhokranjski arboretum.»Že otroštvu sem imela rada rože in si vsako leto napravila vrtiček, posadila vanj različne rože insanjarila, da ko bom imela svojo hišo, bo okoli nje vse polno rož,« je začela gospa Potočarjeva zLašč in nadaljevala, »toda tako, kot je videti danes, je preteklo mnogo časa. Doma sem s Podlipe.V naši družini se je rodilo 11 otrok in prav jaz sem bila zadnja, torej 11, 7 nas je odraslo. Nismo živelislabo, le pot v šolo na Ajdovec je bila tako slaba in strma, da kadar je deževalo, nas je skoraj odplaknilo.Pa tudi, ko je kdo umrl, smo otroci trpeli, saj smo morali hoditi uro in pol do pokopališča naSelih. A otroška leta so hitro minila,« tako je gospa Potočarjeva obujala spomine.»Poročila sem se sem, na Lašče, zdaj že tu živim veliko let, rodila sem dva otroka, zdaj pa sem žetudi babica. Do tega, kar danes vidite, hišo in vse, je pa bilo potrebno veliko garanja in odrekanja.Z možem sva delala v Novolesu, plače so bile slabe, zato sva si pomagala na različne načine, kotvečina Suhokranjčanov, ki smo znani po tem, da smo bili, vsaj takrat, garači. Znašla sva se tako, dasva nabirala zdravilna zelišča – in to, kar sva zanje dobila, smo imeli za hrano, za otroke in drugo.Ves denar od najinih plač pa je šel za gradnjo hiše. Da smo jo sploh lahko zgradili, je pa tudi to,da smo vse skoraj sami naredili, recimo, mož je opravil sam zidarska in še mnogo drugega in še,da smo si ‘žlahta’ med seboj pomagali. Takrat nismo poznali počitka, bilo je težko, a nekako smozdržali, bili smo mladi, pa vendar je vse to garanje pustilo posledice,« je potožila sogovornica.Pripovedovala je še, da je tako zbolela, kot sama pravi, da ji je življenje večkrat viselo na nitki, zasabo ima več operacij, dolga poležavanja po bolnicah.»Zdaj se mi je, hvala bogu, zdravje popravilo in spet negujem svoje rožice in delam na vrtu, šelemaj je, pa že imam nov krompir, opravljam gospodinjska dela in pomagam hčerkini družini, sajčuvan svojo najmlajšo vnukinjo in še mnogo drugih del se najde, saj veste, da ima gospodinja neštetoopravil. Mama nas je otroke vedno učila, da je največ vredno, da delaš in da si pošten. Tehdveh stvari se držim vse življenje, in me kar močno razjezi, ko gledam televizijo, pa vidim tolikonepoštenosti. Najbolj sem pa srečna, da sem toliko zdrava, da lahko delam in da sem ostala vseživljenje poštena.«In res, kamor pogledaš po njihovi domačiji, imajo vse lepo ‘pošlihtano’. Seveda pa je najlepše pogledatibalkon in še posebej teraso, kjer se bohoti vrtnica z neštetimi raznobarvnimi cvetovi inomamlja s svojim vonjem. Pod hišo se razkazuje ves v cvetenju cvetlični vrt, saj na pomlad vse nanovo zaživi in se razcveti v mnogih barvah in jim olepša dom. Tako Potočarjevi uživajo in doživljajolepe trenutke, ko opazujejo vse to lepoto, to rast in cvetenje neštetih dišečih rož.Tako pa ni samo pri Potočarjih. Človek pogleda nazaj in se ne more načuditi, koliko je bilo narejenegav teh štiridesetih letih, ko se vozi in ogleduje suhokranjske vasi. Zrasle so lepe hiše, vseje lepo urejeno, povsod so domovi, olepšani z balkoni polnimi rož, ki jih negujejo pridne rokeSuhokranjčank. Vse lepe slike, ki jih kažejo te vasi, so, vsaj v večini, zgrajene s trdim garanjem inodrekanjem Suhokranjčanov, zato je vse to še toliko več vredno.Ni vse zlato, kar se sveti, našlo bi se tudi kaj manj veselega, pa vendar, ker smo to pot pisali predvsemo cvetju, naj ostane tokrat tudi svet in življenje rožnato.Foto in tekst: Rudi Cerkovnik

julij 2007,17Rimska cesta, vez prijateljskih društevPrijateljsko sodelovanje in druženje dveh društev TD Suha krajina in TD Ivančna Gorica iz dveh občin sega že v leto 1995, ko so prvič, s kolesi,skupno raziskali in odkrivali traso nekdanje rimske ceste, se popeljali in uživali ob lepotah, daleč stran od prometa natrpanih poti z jeklenimikonjički.Foto: Slavko MirtičLetošnje, dvanajsto popotovanje s kolesi po rimskicesti so člani obeh društev, skupaj s številnimikolesarji in rekreativci širom Dolenjske,uspešno izvedli v nedeljo, 10. junija.Petindvajset kilometrov dolgo pot so kolesarjizačeli v Ivančni Gorici, kjer je bilo v antiki pomembnokrižišče cest in cestna postaja z imenomAcervo, na kar spominja tudi izviren rimskikamen ob župnijski cerkvi sv. Jožefa.Po nekdanji cesti, ki je iz Acerva, današnjeIvančne Gorice, peljala proti jugovzhodu, seje popeljala tudi letošnja karavana kolesarjev,mimo in daleč stran od današnjih prometnihcest in poti. Na tej poti so jo varno, upoštevajeprometno varnost, spremljali redarji gasilskihdruštev Dvora in Žužemberka.Kolesarji so imeli tudi več postankov, prvegapri prijaznih gostiteljih na kmetiji Erjavec inrojstni hiši pomembnega moža, Mihe Kasteli­ca, ustanovitelja in urednika Kranjske Čbelice,rojenega v Gorenji vasi. Sledil je še postanekpod petstoletno lipo v Valični vasi, nato pa ogledcerkve sv. Marjete.Na cilju, ob plavžu na Dvoru, je sledilo spominskofotografiranje in kosilo z zaključkom. Po kosilu,prej je bila še malica in tudi družina Praznikz Vrha je pogostila kolesarje, je eden izmedudeležencev, Robi z Zafare, izjavil: «Udeležilsem se popotovanja, da bi danes na poti izgubilkakšno kilco, pa sem jo pridobil, tako smo bilipostreženi.«Predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc seje na zaključkuzahvalil vsem udeležencem in tudi pokroviteljem,ki so podprli tradicionalno prireditev.Zbrane je pozdravil tudi župan Občine ŽužemberkFranc Škufca, tudi sam udeleženec kolesarjenjapo rimski cesti skupaj z družino.Tudi letos so bila podeljena priznanja v oblikiodlitka možnarja. Za petkratno udeležbo napopotovanju so prejeli bronasti možnar: MaticBanko, Franci Matkovič, Bojan, Simon,Stanko in Stanka Novinc. Zlati možnar zadesetkrat prevoženo pot pa so osvojili FrancGrum, Jože Kovač in Štefka Murn, vsi z Dvora.Praktične nagrade, darilo sponzorjev, pasta prejela najstarejši kolesar Franc Grum zDvora in Leopold Sever iz Ivančne Gorice terkolesar - »oldtajmer« z najstarejšim modelomkolesa, Alojz Blatnik. Med kolesarje in dobitnikenagrad, ki je bila tudi tokrat zelo raznolika,pa so se vpisali tudi najmlajši, z MarušoŠkufca na čelu. Za kulturni program so poskrbelitudi člani in članice Turističnega društvaSuha krajina.S. MirtičGasilci z gasilko so vseskozi pazili na varnost udeležencev»Oldtajmer« z najstarejšim modelom kolesa, Alojz Blatnik

18 julij 2007,MESEC MAJV ZNAMENJUGASILSTVAPrvo soboto v maju je v Žužemberku potekaloobčinsko gasilsko tekmovanje. Sodelovale sopionirske in mladinske desetine iz društev našeobčine. Prav vse ekipe so se potrudile in dokazale,da so vešče v opravljanju gasilskih nalog.Ob zaključku tekmovanja je bilo podeljenih 12pokalov, ki so jih prejele najuspešnejše tri ekipepionirk, pionirjev, mladink in mladincev.To tekmovanje je bilo predvsem priprava natekmovanje Gasilske zveze Novo mesto, ki jepotekalo 12. maja v novomeški vojašnici. Tegatekmovanja se je udeležilo 76 gasilskih desetin,od tega 21 iz naše občine.MATERINSKI DANNA DVORUTako kot že vrsto let doslej so tudi letos prizadevneučiteljice in vzgojiteljice Podružničenšole Dvor pripravile prisrčno proslavo,s katero so obogatile praznik mamic, babic,tet naših malčkov iz vrtca in šolarjev.Foto: Jadranka MeglenV kategoriji pionirk se je pomerilo 9 desetin, inkar tri so bile iz naše občine. Vse tri so si prislužilepokale, in sicer za 5. mesto PGD Hinje, za4. PGD Dvor, za tretje pa PGD Šmihel.Tekmovalo je 25 desetin pionirjev, iz žužemberškeobčine 6. Dve naši desetini sta se uvrstili vdeseterico.Med 13 desetinami mladink je tekmovalo 5 naših.Od teh se je najbolje odrezala desetina izŽužemberka, ki si je s 4. mestom prislužila tudipokal.Največ desetin se je pomerilo med mladinci,saj jih je bilo 29, 7 iz naše občine. Med temi sejih je 5 uvrstilo v deseterico,v našo občino pa somladinci prinesli tudi dva pokala. Mladinci zAjdovca so si ga zaslužili s 5. mestom, šmihelskipa s tretjim.Ta dan je bil za gasilska društva naše občinezelo uspešen, saj so našo občino obogatili za 6pokalov.Nestrpno čakanje na rezultate pa so gasilcempopestrili novomeški vojaki. Potekal je danodprtih vrat, zato so imeli mladi gasilci priložnost,da bolje spoznajo vojaško delo. V nekaterihveščinah so se tudi sami preizkusili.Streljali so z zračno puško in lokom, splezali vvojaški oklepnik, si nadeli pohodno opremo …Vojaško vzdušje pa so lahko doživeli tudi starši,ko so njihovi »gasilci« domov prišli z vojaškoposlikanimi obrazi.Besedilo in fotografija: Mojca PapežŽe pred začetkom programa je bila vsakaudeleženka ob vstopu v kulturno dvoranona Dvoru deležna stiska roke in voščila prijaznihučenk ter drobnega darilca, plod delanaših otrok pod vodstvom njihovih učiteljic.V enournem programu so se predstavile vseskupine otrok iz vrtca, vsi štirje razredi šolarjev,učenci podaljšanega bivanja ter šolskipevski zbor. Program sta s toplo otroško besedopovezovali učenki tretjega razreda.Takšne prireditve, čeprav brez vrhunskihumetnikov, so lahko v ponos in veselje vsehkrajanov. Na ta način se ustvarja, ohranjain krepi vez med šolo in krajem, še posebejmed otroki, starši in ostalimi krajani. Otrociskupaj z učiteljicami vložijo veliko ur svojegatruda samo zato, da se bodo lahko predstavilisvojemu očku in mamici. Prav takovsak od staršev s posebnim veseljem pogledasvojega otroka, tudi kakšna napaka nepokvari obojestranskega zadovoljstva. Pravgotovo pa tovrstna prireditev v kraju, kot jeDvor, oddaljen od kulturnih središč, popestrikulturno dogajanje nasploh in obogatisleherni kraj.Vedno manj šol dandanes, ko pomen materialnihdobrin vse bolj prerašča kulturnein človeške vrednote, še pripravlja takšneprireditve. Mogoče se premalo zavedamopomena tovrstnih prireditev za razvoj našihotrok. Tako na proslavi ob materinskemdnevu kot ob slovenskem kulturnem praznikuse na tak ali drugačen način predstavijovsi otroci Podružnične šole Dvor, bolj alimanj nadarjeni, vsi imajo priložnost stopitina oder in pred mikrofon. Mogoče takšnepriložnosti v življenju ne bo več. Na ta načinse otrokom krepi samozavest in zaupanjevase, da se bodo znali in zmogli spopastis tem, kar jim bo prineslo življenje.Posebna zahvala prav gotovo velja mentoricam,učiteljicam in vzgojiteljicam, ki so pripravljeneše vedno negovati kulturne vrednote,da nas vsako leto znova povabijo nanajmanj dve javni prireditvi. Prav gotovo nivedno enostavno pripravljati malčke, ki sovečkrat bolj pripravljeni na igro kot učenjein resno delo, prisrčni nastopi otrok, odobravanjestaršev in ostalih krajanov je tisto,kar vedno znova daje moči za nove naloge.Zahvala velja tudi vodstvu šole, ki podpiratovrstne in prizadevanja in aktivnosti svojihzaposlenih. So stvari, ki jih težko ovrednotimo,ki nimajo cene, pa ravno te nas bogatijo,nas delajo drugačne od ostalih bitij tegaplaneta ter nam dajejo polet v kolesju modernegasveta. Praznovanje materinskega dneje prav gotovo ena izmed takih stvari, zatoda jih ohranimo.Valerija Vidmar

julij 2007,19HINJSKI GASILCI SO SE ZBRALI NAOBČNEM ZBORUČlani PGD Hinje so imeli v soboto, 13. 1. 2007, redni letni občni zbor, ki je potekal v prostorihgasilskega doma. Zbora so se poleg domačih gasilcev udeležili še predstavnik GZ Novo mesto inpomočnik predstavnika gasilskega poveljstva občine Žužemberk Andrej Banko, predstavnik občineVlado Kostevc, ravnateljica OŠ Prevole Marija Breceljnik, predsednik KS Hinje Tomaž Obrstar,predstavnik veteranov Jože Hribar in predstavniki okoliških prostovoljnih gasilskih društev.Iz posredovanih poročil smo izvedeli, da požarov ni bilo, vseeno pa je leto potekalo kar razgibano.Nekoliko so uredili gasilski dom z okolico in dokupili nekaj potrebne opreme. Bogatejši pa so tudiza dihalni aparat, ki so ga prejeli s strani občine.Zelo spodbuden je podatek, da je bilo to leto veliko poudarka na izobraževanju.Vse tekmovalne enote so se pripravljale na tekmovanja, kjer so osvojile kar nekaj dobrih rezultatov.Predvsem so se dobro odrezale pionirke, ki so na občinskem tekmovanju zasedle 1. mesto, na medobčinskempa 5., za katerega so prejele pokal - edini na tem tekmovanju, ki je pripadel naši občini.Poleg prizadevnih mentorjev je veliko pripomogla OŠ Prevole s prostori in pomoči pri prevozih.Kasneje pa so pri prevozih tudi gasilci priskočili na pomoč šoli s svojim kombijem, saj je bila šolanekaj časa brez lastnega prevoza.Domači gasilci so bili zadovoljni tudi s potekom in izkupičkom na tradicionalni prireditvi – Tekmovanjeharmonikarjev na frajtonarici, ki se je nadaljevala z veselico.Udeležili so se skupne gasilske vaje v mesecu požarne varnosti, na občinskem prazniku pa so priskočilina pomoč pri redarstvu na kolesarski dirki.Od lanskega poletja PGD Hinje daje del svojih prostorov v najem podjetju SK storitve d.o.o.. »Najemnikima trenutno zaposlenih 36 delavcev. Res je, da vsi ne delajo vedno tu, pa vendar je to za naškraj velik napredek.« pravi predsednik PGD Hinje.Na koncu so bila podeljena priznanja članom PGD Hinje za dolgoletno delovanje (10, 20, 40 in 50let) ter značke in plakete gasilskim veteranom. Slednje so prejeli Franc Blatnik, Andrej Hočevar,Franc Hočevar, Janez Skebe in Anton Škufca.Predstavnik občine in gasilske zveze sta delo društva pohvalila in zaželela uspešno v prihodnje. Spregovorilpa je tudi predstavnik veteranov, ki ob številni udeležbi gasilskega podmladka razmišlja, dav prihodnosti ne bo tako malo veteranov.DELOVNA AKCIJA MLADIH NA DVORUPrelepo nedeljsko majsko popoldne. Prav prijetnoza sprehode. Ob Krki je veliko sprehajalcev,ki občudujejo lepoto suhokranjske reke. Tegadne se je na Dvoru zbrala skupinica mladih fantičevin deklet z namenom, da očistijo perišče,ker se je v njem nabralo veliko blata, mulja inmahu. To so bili Žan Legan, Blaž, Hrovat,Sara Hrovat, Simon Zoran, Miha Primc, JanezPrimc, Nina Primc, Marko Murn in MaticBanko. Najprej so očistili mah in odprli odtok,da je vsa umazana voda odtekla iz perišča. Potemso z lopatami, grabljami in golimi rokamiMojca Papežodstranjevali mulj in blato iz njega. Zavihali sosi hlačnice in korajžno skočili v vodo, čeprav jebila le-ta še pošteno mrzla. Delo je bilo napornoin je zahtevalo veliko dela in časa. S stenperišča so zdrgnili vso umazanijo. Njihov trudje bil poplačan. Kmalu je bilo vse čisto in v periščeso spustili čisto vodo. Kdo je bil pobudnikakcije, nisem uspela izvedeti. Le nasmehnili sose mi. To je bil zame tudi odgovor. Škoda, kerperišče ne bo takšno, kakršno je bilo po akciji,ostalo dolgo. Kdo se bo za podobno akcijo odločilnaslednji?Ljuba NoseBlagor tistim, kicisterne ne bodopotrebovaliDvorski gasilci so z obnovljeno avtocisterno povečaliavtopark. Poleg vozila Lada Niva je v garažitudi vozilo Renault Master. Obnovljena avtocisternaTam 190 s kapaciteto 6000 litrov vode imarezervoar iz nerjaveče pločevine, tako da je primernatudi za prevoz vode. V vozilu sta dva dihalnaaparata, agregat z ref­lektorji, dva hidrantna nastavka,gasilske sekire, cevi in druga oprema za hitroposredovanje.V soboto, 26.maja, so dvorski gasilci v bogati inpestri 75- letni zgodovini društva svečano prevzeliobnovljeno avtocisterno Tam 190. Slovesnost, kije potekala ob gasilskemu domu, so pričeli gasilcipo predaji raporta poveljnika Andreja Legana.Sledil je nastop žužemberških rogistov, zbrane paje pozdravil predsednik Prostovoljnega gasilskegadruštva Dvor Andrej Banko. V kulturnem programuso se v nadaljevanju predstavili tudi najmlajšegasilke, osnovnošolke, pod vodstvom ZvonkeStruna ter oktet Dvorjani. Prevzem avtocisterneje dogodek, na katerega so čakali dvorski gasilciže vrsto let, je v uvodnem govoru poudaril predsednikAndrej Banko. Saj je nabava avtocisternevelika pridobitev za društvo, veliko pa bodo pridobilitudi občani, saj se bo izboljšala tudi požarnavarnost.Številne gasilce in gasilke so pozdravili in jimčestitali ob novi pridobitvi gostje prijateljskegadruštva iz Šentilja in sosednje Soteske, pa tudi regijskipoveljnik in poveljnik GRC Janez Gornik,ustanovni član društva Mirko Repar, predstavnikGasilske zveze Novo mesto Stanko Pirc in županFranc Škufca.Župan Škufca je pohvalil prizadevanja dvorskihgasilcev, ki svoje poslanstvo opravljajo po najboljšihmočeh. Izrazil je tudi veliko zadovoljstvo priposodobitvi voznega parka, za katerega je precejšnjovsoto poleg sredstev krajanov, donacij podjetijin samostojnih podjetnikov, primaknila tudi ObčinaŽužemberk. Gasilsko pridobitev je blagosloviltudi žužemberški dekan Franc Vidmar, formalnopa jo je svojemu namenu, s prerezom traku in izročitvijoključev vozila podpoveljniku Alešu Reparju,predal župan Franc Škufca. Gasilci so se obtej priložnosti zahvalili vsem, ki so pomagali priobnovi in nakupu cisterne - gasilcem, krajanomin botrom s priložnostno zahvalo, podelili pa sotudi priznanja ob reševanju na Krasu in jubilejneznačke.Sledil je še družabni del, z glasbo za razpoloženjein ples, za katerega so poskrbeli ansambel Suhokranjci.Za kulturni program so poskrbeli tudi najmlajši

20 julij 2007,PA SMO PRIŠLI DO KONCAOd marca naprej smo imeli v Šmihelu polne roke dela; ob tem pa smo se zabavali, se velikonaučili in pokazali, da nismo kar tako.V marcu ste si lahko ogledali našo razstavo – ZAČUTIMO NARAVO, ki smo jo postaviliv avli žužemberške šole. Razstavilismo igre, kjer so za igranje še kakopotrebna čutila. Te igre smo sami izdelaliin se jih tudi igrali. Tako smose prepričali, kako dobro so razvitanaša čutila. Na ogled smo postavilitudi umetnine iz lesa, ki jih je izdelalg. Jože Naglič (v januarju nas jeobiskal). Zdele so se nam kot nalaščza našo razstavo, saj vsi njegoviizdelki izhajajo iz narave.Ob materinskem dnevu smo pripravili javno prireditev, kamor smo še posebno toplo povabilivse starše. Obiskovalci so napolnili našo telovadnico in si ogledali točke, ki smo jih pripravili.Naučili smo se plesa, pesmi, recitacij in pripravili gimnastično točko. Goste pa smo še najboljnavdušili z glasbeno igrico – Pikapolonica in pikice. Pri tej igrici smo sodelovali skoraj vsiučenci in učiteljice, pa tudi zunanje sodelavke. Preden smo se naučili to igrico, smo velikovadili in se zelo trudili. Da bi rezultat našega truda ne tonil prehitro v pozabo, smo z igrico nastopiliv Kulturnem domu Ivančna Gorica za približno 60 otrok iz tamkajšnjega vrtca, kasnejepa smo jo ponovili v Žužemberku za otroke vrtca in učence od 1. do 4. razreda. Res smo imelinekaj treme, vseeno pa smo veseli, da smo lahko pokazali, kaj vse zmoremo, hkrati pa so bileza nas to zanimive izkušnje.OBDELOVANJE ŠOLSKE NJIVEZAČUTIMO NARAVOKer je bila pomlad že v polnem razcvetu,je bil že čas, da zgrabimo orodje in začnemoše z drugačnim delom. Letos imamona PŠ Šmihel pravo njivo, zato smo se moraliposvetovati kaj, kdaj in kako bomosadili in sejali. Posadili smo krompir, večvrst jedilnih in okrasnih bučk, posejalismo nekaj rož, tudi sončnice in pa koruzo,iz katere bomo jeseni pekli kokice.Zadnje čase nam nagaja vreme in vemo,da našo njivo poleg želenih pridelkov pokrivaveliko plevela. Ob lepem vremenunas torej čaka še veliko dela.in delali zanimive poizkuse. Tudi drugi naravoslovnidan je bil povezan z vodo, saj smoodšli na izvir reke Krke. Ogledali smo si tudiKrško jamo, kjer smo videli človeško ribico,zanimive kapnike in koncertno dvorano, v katerismo tudi sami zapeli. V jami se je našapesem še posebno lepo slišala.Čakal pa nas je še en prav poseben vikend,zato smo redno odštevali dneve. V petek, 25.5., smo se z natrpanimi potovalkami posloviliod staršev in se za cel vikend odpeljali naletovanje v Planico. Po poti smo se ustavili naBledu in se povzpeli na bližnji hrib – Stražo.Okoli 15. ure smo se nastanili v domu Planica.Dokazali smo, kako znamo biti že samostojni.Vsi trije dnevi letovanja so bili polnidogodkov. V soboto smo se z Bedancbusemodpeljali v Kekčevo deželo, kjer smo si ogledaliBedančevo hišo, obiskali smo Brinclja,Mojco, Kekca in Pehto, ki nas je pogostilas pecivom in čajem. Iz Kekčeve dežele smoodšli polni prijetnih vtisov. V Planici nas jedo konca letovanja čakalo še veliko aktivnosti:kurjenje ognja, orientacijski pohod, ogledskakalnice … Kljub temu da je bilo v Planicizelo prijetno, smo se v nedeljo popoldne zelorazveselili staršev, ki so nas že komaj čakali.Bili smo tudi že na zaključni ekskurziji v živalskemvrtu. Sprehodili smo se mimo različnihživali – nekatere smo videli celo prvič,najbolj pogumni pa so pobožali kačo ali jodržali v rokah. Ko smo se vračali domov, smosi na Muljavi ogledali Jurčičevo domačijo inkulise letnega gledališča.Znamo pa se tudi drugače razmigati– imeli smo športni dan– pohod na Katarino nad Plešivico.Res ni bilo tako blizu, a vseenosmo kar hitro prispeli na vrhhriba.Na naši šoli zelo radi pojemo. Spesmijo smo razveselili go. RozalijoPrušek, ki je v nedeljo, 13.5., praznovala 100 let. Tudi to jebila prav posebna izkušnja, ki jene more dobiti vsaka generacijaučencev.V maju smo imeli tudi dva naravoslovnadneva. Na prvem smospoznavali vodo, njene lastnostiPAPIRNATA ROŽA SE JE V VODI RAZPRLANAJ JO POBOŽAM ALI NE?Marsikaj se je dogajalo v pomladnih mesecih.Celo šolsko leto smo bili zelo delavni, panaj kdo reče, da si nismo zaslužili počitnic.Mojca Papež

julij 2007,21Ajdovški šolarjiuživajo v sedanjostiOtroci ne poznajo ne preteklosti in ne prihodnosti.Poznajo to, kar je nam odraslim neznano:Uživajo v sedanjosti! (M. Simel)Avla Osnovne šole Žužemberk nikoli ne sameva,tokrat so se z izvirno predstavitvijo svojegakraja in okoliških vasi na razstavi z naslovom»Moj kraj v fotografiji, besedi in maketi« mesecamaja predstavili šolarji iz podružničnešole v Ajdovcu. S pomočjo Matije in AnžetaKobola so izdelali lično maketo Ajdovca, popisaliživljenje in delo vasi na Ajdovški planoti, zgrafikoni ponazorili število prebivalstva in vasifotografirali. Z razstavo so otroci presenetili samegasebe, užitek z razstavljenimi izdelki pa sotokrat delili tudi z obiskovalci razstave.S.M.VELIKONOČNADELAVNICAVelikonočnega vzdušja so bili deležni otroci žev šoli. V čebuli smo pobarvali jajčka. Ker smojih hoteli vstaviti v pletenko, kot je običaj v tehkrajih, smo na šolo povabili gospo Marijo Jarciz Velikega Lipovca, ki je zelo aktivna v društvukmečkih žena. Povabilu se je z veseljemodzvala.Planinskipohod naMirno goroPlaninski krožek na naši šoli je letoszelo aktiven. Imeli smo že nekaj lepihizletov.V soboto, 17. marca 2007, smo šli na mirnogoro, najvišji vrh Bele krajine. Zbralo se jeveliko mladih planincev in nijihovih staršev.Peljal nas je gospod Tone Špec z avtobusomdo vasi Vrčice, kjer nas je pričakal lep sončendan. Polni energije in dobre volje smo seodpravili našemu cilju naproti. Hodili smopo makadamski cesti skozi gozd.Prvi postanek smo imeli na jasi, pri lovskikoči, nato pa smo nadaljevali pot do vasiPlanina. Sledil je najlepši del našega pohoda.Hodili smo po gozdni učni poti, kjersmo spoznali veliko različnih dreves in drugihrastlin. Na poti smo se tudi naučili, daje gozd pomemben za naše življenje, zato gane smemo uničevati. Kmalu smo prišli na1048 metrov visok vrh. Povzpeli smo se narazgledni stolp, odkoder smo videli dalečnaokoli. Na toplem soncu, pred planinskimdomom, smo pojedli sendviče in spili sok priprijazni oskrbnici. V planiske dnevnike smopritisnili žig Mirne gore. Z lažjimi nahrbtnikismo se povzpeli še do oddajnika, natopa se spustili nazaj v dolino po drugi straniMirne gore. Pot nazaj je bila lažja. Zadovoljni,da smo osvojili tisočaka, a malo utrujenismo se z veseljem posedli na naš avtobus.Na poti domov so nas učiteljice povabile žena naslednji pohod. Lepo je biti planinec,zato bom s prijatelji in starši še hodila naplaninske izlete.Natalija Trunkelj2. razredOsnovna šola Žužemberk, podružnica DvorUčenci vseh razredov naše šole so z zanimanjemsledili njenim navodilom. Vsak je izdelalsvojo pletenko, jo okrasil s polžkom iz testa,vstavil vanjo okrašen pirh in premazal s stepenimjajcem. Spekli smo jih na šoli ob pomočinaše gospe kuharice Jožice. Konec peke so oznanilemamljive dišave.Ko so se kolački ohladili, smo jih zavili in odneslidomov. Nekaj testa je ostalo. Tudi tega smospekli, ga razdelili na manjše koščke in poizkusiliže v šoli. Ugotovili smo, da uporablja gospaMarija res odličen recept.Takšnih delavnic si mi sladkosnedi želimočim več.Učenci in učiteljice PŠ Ajdovec

22 julij 2007,TEDENPROMETNEVARNOSTISKUPAJ ZA VEČJO VARNOST –PROMETNA VARNOST NI NAKLJUČJESvetovna razsežnost znaša letno od 1.000 000do 1.200.000 smrtnih žrtev na cestah (2 kratveč kot za AIDS). Zaradi tega je komisijaOZN skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijorazglasila teden prometne varnosti od 23.-29.4.2007, ki je usmerjen k ukrepom za večjovarnost mladih v cestnem prometu.Na slovenskih cestah vsako leto ugasne nad 300človeških življenj. Med njimi zaradi različnihvzrokov tudi otroci, bodisi kot pešci, kolesarji,sopotniki, motoristi itd. Najbolj ogroženi udeleženciv prometu so pešci. Še posebej so izpostavljeniotroci, starejši ljudje, slepi, gluhi ali kakodrugače prizadeti ljudje.Pomemben je dvig prometne kulture vseh udeležencevv prometu. Prometna kultura je delsplošne človeške kulture, zato vzgajajmo otroke,da bodo tudi v prometu čimbolj spoštljiviin obzirni do ostalih udeležencev.Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometuRepublike Slovenije je v sodelovanju s številnimiorganizacijami pripravil predloge aktivnostimed šolsko populacijo za vse starostne skupine,ki so v tednu prometne varnosti potekalena področju celotne Slovenije. Cilj vseh akcij jezmanjšati število prometnih nesreč s smrtnimizidom.Tudi Osnovna šola Žužemberk je v sodelovanjus Svetom za preventivo in vzgojo v cestnemprometu Občine Žužemberk pristopila k vseslovenskiakciji. Zato so bile v tednu prometne varnostiorganizirane različne prometno vzgojneakcije, ki so vključevale vse učence šole.V akciji so sodelovali tudi Poklicni gasilci ssvojim vozilom in razstavili orodja in pripomočke.Ob številnih fotografijah hudih prometnihnesreč so učenci spoznali travmatične občutkepri reševanju hudo poškodovanih, kričečih ali vmlakah krvi celo mrtvih ljudi.Učenci so spoznali tudi osnove prve pomoči.Učenci devetega razreda so se srečali z invalidom,ki je zaradi poškodb glave v prometninesreči postal invalid. Vzrok nesreče je bil alkohol.Učenci 1. triade in starejša skupina vrtca pa sosodelovali v akciji ‘’Ulice otrokom.’’ Skupaj zučiteljicami in vzgojiteljicami so z barvnimi kredamirisali po asfaltni ulici od Zdravstvenegadoma do občinske stavbe.Učenci četrtih razredov so se preizkusili v spretnostnivožnji na poligonu, ki so ga postavili naigrišču. Na kolesu, s čelado na glavi so premagovalikar 16 ovir in pridobivali kolesarske spretnosti,ki jim bodo v pomoč tudi pri varnem kolesarjenjuv prometu.Nekoč naš najboljšikolesar Sandi Papežje učencem predstavilbrezhibno opremljenoin varno kolo ter predstavilpomen posameznegadela opreme kolesa.Velik poudarek jedal pomenu uporabečelade.Izkušnjo »Varnostnipas – vez z življenjem«;pa so učenci spoznali zzaletavčkom.Program projektnegatedna so pripravile učiteljice,ki smo se udeležiletridnevnega seminarjaNajmlajši so porisali ulicona področju prometnevzgoje; Blanka Perpar, Jana Košiček, Erika Gjerek, Olga Štefanič in Mira Kovač. Za uspešno izvedenimajo zaslugo vsi učitelji in sodelujoči uslužbenci Občine Žužemberk, ki so z vso odgovornostjopristopili k akcijam in s svojim delom pripomogli, da so bili vsi cilji realizirani in učenci dodatnopoučeni o soodgovornosti za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu.Najmlajši poskrbeliza skakalnicoV aprilu so se najmlajši Žužemberčani izjemnoizkazali, saj so povsem prostovoljno in zveliko dobre volje poskrbeli za bolj zabavnepoletne dni na Loki ob reki Krki. V ‘ovinku’,kjer se je lani podrla jelša in s seboj odnesladel brežine, so Dani, Mario, Gašper, Tomi,Miha in Sašo postavili podest ter ga pokriliz umetno travo. Iskrene čestitke in le takonaprej, saj na mladih svet stoji.VladiMirMira KovačSandi Papež je velik pomen dal varnostni čeladi

julij 2007,23LETOVANJEUČENCEV 1. in 2.RAZREDAREGIJSKIZMAGOVALCIAKCIJE ZAČISTE INZDRAVE ZOBEV letošnjem letu smo učenci prvega in drugegarazreda izpeljali tridnevno letovanje v Planici. Letovalismo od 25.5.07 do 27.5.07 skupaj z učenci PŠDvor in PŠ Šmihel, s katerimi smo navezali tesnejšestike in spoznali nove prijatelje.V Kranjski Gori pa so istočasno letovali tudi našivrstniki iz Žužemberka in Dvora. Skupna je bilale naša pot na letovanje in domov.Program bivanja je bil bogat in zanimiv. Spoznalismo veliko novega: gore, Kekčevo deželo, rastline,živali …Učili smo se varno kuriti ogenj, seorientirati v gozdu, opazovati gorski svet in imenagora (Vitranc, Golovec, Prisank …).V lepem spominu bo nam prav gotovo ostal obiskKekčeve dežele. Srečali smo se z glavnimi junaki,ki so nas popeljali v pravljični svet. Videli smoBedanca, ki nas je s svojim videzom in besedamiprestrašil, prijaznega in pogumnega Kekca, ljubeznivegaBrenceljna, ki nas je povabil v svojo novohišico s toboganom. Prijazna teta Pehta nas je pogostilaz domačim zdravilnim čajem in sladkimpecivom. Po končanem obisku nas je Bedanc-busodpeljal nazaj v dom Planica, ki nam je nudil hranoin prenočišče.Letovanje nam bo ostalo še dolgo v spominu. Postalismo bolj odrasli, sami smo poskrbeli za svoježelje in potrebe, staršem pa dokazali, da znamobiti že samostojni in pogumni.Želimo si, da bi še kdaj odšli na letovanje in spoznavalikraje in prijatelje.Učenci 1. in 2. r.Vtisi otrok:‣ Všeč mi je bila skalnica velikanka v Planici,saj smo sami hoteli preplezati strminopa nam ni uspelo.MIA‣ Vožnja z Bedenc- busom v Kekčevo deželomi bo ostala najdlje v spominu. NINA‣ Dobro je bilo pecivo in zeliščni čaj tetePehte.PATRICIJA‣ Zanimivo je bilo spanje s prijateljicami vpodstrešni sobi.EVA‣ Pravljica pred spanjem me je uspavala inhitro sem zaspal.KLEMEN‣ Sami smo nabirali drva in kurili ogenj.URH‣ Kekec nam je povedal skrivnost in pokazalskrivni prehod. MATEVŽ‣ Navdušil me je prvi pohod na hrib Straža,s katerega je bil čudovit pogled na Blejskojezero in grad.ANŽE‣ Pri jezeru Zelenec smo našli skriti zaklad,pot do njega je bila dolga in prepletena znalogami.ALJAŽ‣ Ob igrah v ciljni ravnini skakalnice velikankesem spoznal prijatelje iz Šmihela inDvora.BLAŽOd začetka šolskega leta do konca aprila součenci iz različnih šol Dolenjske sodelovali vakciji za čiste in zdrave zobe, ki sta jo organiziralipatronažni medicinski sestri za zobnopreventivo. Na vsaki sodelujoči šoli se razred znajvečjim številom zbranih točk na koncu šolskegaleta udeleži nagradne prireditve v dvoraniLeona Štuklja v Novem mestu.Na podružnični šoli Dvor so se letos posebejizkazali prvošolci z razredničarko ga. TatjanoHren, ki so edini zbrali vseh možnih 105 točkin tako postali tudi regijski zmagovalci. Zmageso se zelo razveselili in se v četrtek, 24.05.2007,za nagrado zabavali ob pesmih Damjane Golavšek.V četrtek, 7.6.2007, pa smo bili vabljeni tudi naprireditev v dvorano v Tivoliju, ki jo je organiziralaga. Tatjana Leskovšek. Med častnimi gostije bil župan Ljubljane, g. Zoran Jankovič. Otrociso dobili uporabne nagrade. Razveselili so jihHip hooperji z zanimivim nastopom. Uživalismo ob metih žog v koš po skokih s trampolina.Na koncu pa so prvošolci skupaj z drugimiotroci živahno zaplesali ob petju članic skupineFoxy teens.Vse skupaj je bilo posebno doživetje in prijetnaspodbuda k vsakdanjemu čiščenju zob.Dvor, 9.6.2007 učiteljica Tatjana Hren

24 julij 2007,SPOMINSKIPOHOD PO POTIJANEZA KMETAV KULTURNEM DRUŠTVU DVOR smoob 90-letnici rojstva sklenili obuditi spominna našega rojaka, pisatelja in duhovnika JanezaKmeta, ki je s svojim življenjem in delom naškonec Suhe krajine popeljal izven njenih meja.V ta namen smo v nedeljo, 25. marca 2007, pripravilispominski POHOD PO POTI JANE­ZA KMETA.Janez Kmet, duhovnik in pisatelj, je glavninosvojega življenja preživel na Ajdovški planoti vSuhi krajini. Na slovenski literarni zemljevid jevnesel ta del Suhe krajine, ki svojega prostorav knjigi še ni imel. Njegovi dve povesti, Novebrazde in Dom pod Borštom, ter številne drugepripovedi, ki jih je objavljal v časopisih inrevijah, so tako naredile duhovnika kot tudipisatelja. V svojih pripovedih je torej opisovalnašo ožjo domovino, zato ga lahko imenujemodomoznanskega pisatelja. Pomemben je za nas,ki živimo v teh krajih. Opisana zemlja, kamen,hoste, bregovi, trtje so nam znani, s pisano besedoJaneza Kmeta pa je njihovo poznavanjepreraslo ozke lokalne meje.Janez Kmet je bil rojen 27.marca 1917 v GornjemPodšumberku, v sosednji občini Trebnje.Njegova rojstna hiša stoji pod strminami hribaŠumberk, na katerem je nekoč kraljeval grad,kar je mlademu fantu že takrat zbujalo domišljijo,ki jo je kasneje prelil v številne črtice. Očetumizarju in materi šivilji so se rodile tri hčerein sin: Angela, Terezija, Marija in najmlajši, Janez.Od treh sester se je poročila le Marija, insicer k Fortunovim v Male Dole pri Stehanjivasi, in imela šest otrok.Tako se Kmetov rod nadaljujes tem priimkom.Sin Janez naredi dva razreda na selski šoli, potemga oče vpiše na Škofijsko klasično gimnazijov Ljubljani, stopi v bogoslovje, novo mašopoje l. 1943, eno leto je kaplan v Mirni Peči,nato pa od 1947 do prezgodnje smrti župnik naSelih v župniji Ajdovec. V šestih tednih ga strebolezen in komaj 48-letnega pokopljejo polegcerkve, v kateri je 18 let vodil duhovno življenje.Bil je dejaven in napreden duhovnik:, zgradil ježupnišče, potoval v Ameriko, kupil avto, vozilapa ga njegova gospodinja, sposobno dekle izdružine Jarčevih, pri katerih je precej časa tudistanoval.Zgodaj je pokazal svoj talent za pisanje: v šolskihletih je objavljal dijaškem in študentskemlistu, v časopisih za mladino, v literarnih listih,dnevnikih in bil nekajkrat nagrajen. Obširnapovest Nove brazde je naprej izhajala v reviji Vigred,v knjigi pa izšla 1945. Opisuje vas Breg inboj zastarelega kmetijstva in miselnosti ljudi znovim, sodobnejšim.Po letu 1954 je Kmet začel objavljati v KoledarjihMohorjeve družbe in 1964. objavil kot 115.zvezek Slovenskih večernic povest Dom podBorštom. V njej opisuje zakonsko zvezo, ki sežalostno konča, župnikova preudarna besedapa pripomore k pametnemu ravnanju. Pisateljv knjigi potoži, kako vaščani vse preradi zahajajov hrame in zidanice, pijančevanja je preveč.Ker bal se je pokritizirati svoje župljane, zatoje kritično besedo položil v usta svojega prijateljašmihelskega župnika Alojzija Zupanca, ki jetudi dobil svoje mesto v knjigi.In kakšen človek je bil? Šegav, prijeten, priljubljen.Razgledan in pameten. Blagoslovil ještevilne zakonske zveze, najprej v mirnopeški,nato pa v ajdovški župniji. Vabili so ga na porokein še jih je precej, ki se ga z veseljem inspoštovanjem spominjajo.V Kulturnem društvu Dvor smo bo zavedanju,da je pisana beseda, pa četudi beseda preprostegačloveka, temelj ohranjanja naše narodnein kulturne dediščine, ob 90. obletnici rojstvanašega rojaka izpeljali spominski pohod JanezaKmeta. Ob tej priložnosti smo pripravili tudizloženko, s katero smo želeli mlajše seznaniti,starejše pa le spomnili na življenje in delo priljubljenegaduhovnika in ljudskega pisatelja JanezaKmeta.Pohod je potekal po poti, ki jo je Janez Kmet vsvojem sicer kratkem življenju večkrat prehodil.S parkirišča pri nogometnem igrišču na Dvorusmo se odpravili preko Vinkovega Vrha, Skopic,Malega in Srednjega Lipovca, skozi vinorodnegorice Boršt do cerkve in pokopališča naSelih pri Ajdovcu, kjer smo se pohodniki in ostalifarani s sveto mašo pod vodstvom gospodaAndreja Severja, s kratko predstavitvijo gospodaJaneza Kmeta in zborovsko pesmijo pevceviz župnije Zagradec poklonili spominu našegarojaka. Še posebej smo bili veseli udeležbe svojcev,sestre in nečaka gospoda Janeza Kmeta.Članice Društva kmečkih žena z Ajdovškeplanote so po maši za pohodnike in ostale udeležencepripravile obilen prigrizek, ki ni bil lenebeško okusen, ampak z izvrstno dekoracijopeciva tudi paša za oči.Pot smo nadaljevali preko Velikega Lipovcado postojanke Konjeniškega društva, kjer sonas v prijetno ogretih prostorih pričakali članiDruštva konjenikov. Postregli so nam s toplomalico, glede na vremenske razmere je prijalatudi kuhana domača kapljica, ki so jo prispevaličlani Društva vinogradnikov. Da pohodnikomkorak ne bi bil pretežak, so konjeniki poskrbelitudi za pluženje gozdne ceste od VelikegaLipovca do Plešivice. Spremljali so nas tudi zvozom, če bi kdo omagal, kar se sicer ni zgodilo,so pa naredili veselje najmlajšim pohodnikomin jih zapeljali kos sicer zelo prijetne poti.Čeprav kar težko, smo glede na vremenskerazmere vendarle morali zapustiti toplo kočo.Vračali smo se mimo lovske koče preko VinkovegaVrha na Dvor. Zadovoljni, da smo obudilispomin na našega rojaka, da smo zmogli prehoditipot, da je za nami prijetno druženje in danas tudi vreme ni pustilo povsem na cedilu, sajnas je dež dohitel tik pred koncem poti. Sklenilismo, da se, če ne prej, spet vidimo naslednjeleto ob istem času, na istem kraju.Ob tej priložnosti je potrebno poudariti, da jeidejna pobuda za organizacij pohoda nastala vozkem krogu članic Kulturnega društva Dvor,da pa so se v organizacijo in izvedbo nesebičnovključila ostala društva in posamezniki. Vsemvelja iskrena zahvala:• župniku, gospodu Andreju Severju, za pripravosvete maše,• Planinskemu društvu Novo mesto – odsekuDvor za vodenje pohoda,• pevcem pevskega zbora iz župnije Zagradecpod vodstvom g. Robija Kohka, ki so sprejelinašo prošnjo in povabilo ter z prekrasnim petjemoplemenitili sveto mašo,• Društvu kmečkih žena iz Ajdovške planote zaizvrstno in prisrčno postrežbo po sv. maši,• Društvu konjenikov za pripravo malice, pluženjein spremljavo na pohodu,• Društvu vinogradnikov za prispevek dobre kapljice,• družini Gorenčič iz Velikega Lipovca za pripravocerkve na Selih pri Ajdovcu,• Podružničnima šolama Dvor in Ajdovec za posredovanjezloženk po gospodinjstvih,• župniku, gospodu Francu Vidmarju, za obveščanjefaranov preko oznanil,• Občini Žužemberk za finančno pomoč in obveščanjemedijev,• vsem domačinom, ki ste nas pozdravili in postregliob poti, ter seveda• vsem udeležencem pohoda.Skupaj smo dokazali, da znamo ceniti in negovatisvoje korenine, predvsem pa, da znamostopiti skupaj, sodelovati, si pomagati in dopolnjevati.Potrebno je poudariti, da so vsi podprlinašo pobudo, nihče ni zavrnil pomoči oz.sodelovanja, kar je dan danes nadvse cenjenain iskana vrednota. Veseli in ponosni smo, damed nami Suhokranjci take vrednote še vednoživijo. Naš pohod in druženje je bil droben kamenčekv mozaiku ohranjanja tovrstnih vrednotza prihodnje rodove.Hvala vsem, vidimo se naslednje leto!Valerija Vidmar

julij 2007,Umrli občani in občankeV času od 01.01.2007 do 30.06.2007 so umrli:Pokopališče Dvor: Marija Štupar, Sadinja vas (72let); Albin Kumelj, Dolnji Kot, (54 let );Kristina Jerše, Jama, (87 let ); Jožef Jarc, Trebča vas, (74 let); Ciril Štrumbelj, Vinkov Vrh,(70 let); Jožef Primc, Sadinja vas, ( 76let); Jožef Kumelj, Podgozd, (66 let); Pavla Novak,Dvor, (75 let)Pokopališče Vrhovo: Marija Kocjančič, Gornji Križ, (85 let); Martin Blatnik, Vrh priKrižu, (51 let); Marija Hribar, Vrh pri Križu, (78 let); Marija Košir, Gornji Križ, (80 let)Pokopališče Sela pri Ajdovcu: Frančiška Blatnik, Veliki Lipovec, (83 let); Alojzij Zaletelj,Veliki Lipovec, (85 let)Pokopališče Hinje: Kristina Štih, Hrib pri Hinjah, (96 let); Julija Pečjak, Visejec, (85 let);Marija Novak, Vrh pri Hinjah, ( 85 let)Pokopališče Žužemberk: Marija Kocjančič, Trebča vas, (75 let); Jože Drab, Dolga vas,( 53 let); Marija Cvetkovič, Budganja vas, (77 let); Janez Pasar, Žužemberk, (64 let)Pokopališče Šmihel: Anton Gorenčič, Dešeča vas, (36 let)Pokopališče Žvirče : Stanislav Vidmar, Žvirče, (75 let)Pogrebne storitve Novak, Marija Novak s.p.POLICIJASVETUJEOb prehodu pomladi v poletni čas in ob začetkuturistične sezone, ko zapuščamo svoje domovein odhajamo na oddih v različna letoviščaali druge kraje, v katerih začasno »pozabljamona vsakodnevno delo in na(d)loge«, je prav, dase zavemo in ustrezno zavarujemo premoženje,ki ga ta čas puščamo doma, ponavadi nenadzorovanega.Svetujemo Vam, da domove ustreznozavarujete pred eventualnimi vlomilci - nepuščajte odprtih ali priprtih oken, ne puščajtepredmetov, ki bi jih storilci lahko uporabiliza izvrševanje kaznivih dejanj (lestve, raznoorodje), poskrbite za redno praznjenje poštnihnabiralnikov, spreminjanje položaja rolet, terzaprosite sorodnike oz. sosede, da objekte pozmožnostih opazujejo in morebitne posebnostisporočajo na INTERVENTNO ŠTEVILKOPOLICIJE 113 ali ANONIMNO TELE­FONSKO ŠTEVILKO 080-1200.Glede na dejstvo, da je v poletnem času na cestahzelo povečano število udeležencev v prometu,predvsem pa kolesarjev in voznikov koles zmotorjem ter voznikov motornih koles, s čimerse povečuje tudi možnost prometnih nesreč, kiso ponavadi posledica neupoštevanja prometnihpravil in naše nezbranosti (utrujenost, vremenskopogojene težave) je prav, da Vas opozorimotudi na prometno (ne)varnost. Z višanjemstopnje naše zavesti, poznavanjem in upoštevanjemcestno prometnih predpisov bomo skupajprispevali k boljši prometni varnosti in s temposledično zmanjševanju prometnih nesreč.V primeru vaših vprašanj, ki zadevajo prometnovarnost in informacij o zaznanih kršitvahudeležencev v prometu, smo policisti vednodosegljivi na INTERVENTNI ŠTEVILKIPOLICIJE 113 ali ANONIMNI TELEFON­SKI ŠTEVILKI 080-1200.25fotografije: Jadranka MeglenSKUPAJ ZA VARNOST - VAŠAPOLICIJAVODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠAAlbert LAH

26 julij 2007,Pri spomeniku na Cvibljuspet zagorel kresProletarci vseh dežel - združite se! S tem geslomso se v prvi polovici prejšnjega stoletja delavciborili za svoje pravice: za 8-urni delavnik,za višje plače itd. Danes pa spet prihajajo časi,v našem novodobnem kapitalizmu, da bodo moralidelavci na ulice: tudi za višje plače, za plačanemalice, za polurni odmor, za regres, kajtivse te že pridobljene hočejo delodajalci ukiniti.Samo en podatek, ki vse pove, v socializmu jebilo razmerje plač 1: 3 danes 1: 300. Nek gospodarstvenikje izjavil, da ga ni sram, ker ima 3milijarde premoženja, češ, saj smo hoteli kapitalizem.Vsekakor takega ni hotelo 90% ljudi.Zato pa naj drži gornje geslo, ker le, če bododelavci združeno nastopili, si bodo priborili svo­je pravice. In prva taka manifestacija je bila včasih,ko so na skrivaj zagoreli kres, simbol upora,zato se jih pa danes tudi mi z istimi nameniudeležujemo.Pa skoraj ne bi, kajti na delu so bili nepridipravi– recimo jim kar vandali (vandalizem - uničenječesa koristnega, lepega, brez pravega vzroka)in v okrilju noči zažgali kres. Ker pa takiljudje niso preveč ‘korajžni’, so hitro podtakniliogenj in seveda strahopetno zbežali. Tako sejim namera ni popolnoma posrečila, saj je kresni popolnoma pogorel. Zamislimo si samo,kako je bil razočaran Jože Šenica, ko je zagledalpogorišče, on, ki se celo leto trudi in zbiramaterial, da potem počasi in načrtno zgradi resobčudovanja vzgleden kres, da ta potem res mogočnozagori. Pa vseeno ni obupal, ampak ga jezakrpal, kolikor se je dalo, vendar škoda je bilanarejena. Še bolj pa se lahko zamislimo nadtem, kako so lahko taki ljudje, da se lotijo takopodlega dejanja. In kdo so? Sigurno niso prišliod drugod, ampak živijo z nami, poznamo semed seboj, se srečujemo, pa počenjajo taka stvari.Rekel bi: Kam pl(j)ujemo?Kako pa je bilo včasih po vaseh ob različnihpraznovanjih? Vsa vas je stopila skupaj, staro inmlado, pa so pripravili kres, postavili mlaj, organiziraližegnanje in še kaj. Danes pa: namestoda bi pomagali, uničujejo. Res žalostno!Tako je bilo sicer prijetno vzdušje zvečer maloporušeno, a kljub temu je kres veselo zagorel inpozdravljal kres na Plešivici, pri sv. Katarini, inše nešteto kresov, ki so vzplamteli na hribih inhribčkih v čast 1. maju – prazniku dela.Tako druženje je vedno prijetno, saj prinesemed ljudi sproščenost, da malo pozabijo navsakdanje skrbi in si oddahnejo od težkih indolgih delovnih dni. Hitro so minile ure druženjas pomenki, slišala se je tudi pesem, a sevedanas je najbolj pritegnil kres, katerih plameni sovisoko švigali v nebo in občutil si kar nego magičnomoč ognja, saj ogenj simbolizira dobro, atudi silno moč. Toda človek ga je v daljni davninivseeno osvojil in v neki meri tudi pokoril,da mu je služil in mu tudi prinesel veliko dobrega.Kres je počasi dogoreval, začeli smo se razhajatiin si zaželeli, da bi ogenj razsvetlil vsa srca tegasveta, da bi delali v dobro ljudi, da bi bil človekspet človeku - človek.Foto in tekst: Rudi CerkovnikRogisti na pravi potiTo so z več kot enainštiridesetimi javnimi nastopiširom Slovenije v minulem letu dokazaliŽužemberški rogisti. Dobro so zastopali in promiviraliSuho krajino izven meja občine, je nasvojem rednem občnem zboru, ki so ga članikonec meseca marca pripravili v žužemberškemgasilskem domu, povzel predsednik Slavko Setničarin dodal, da je bila odločitev rogistov, daso se po trdem desetletnem delu v okviru lovskedružine Plešivica odločili za samostojnopot, pravilna. Občni zbor so pozdravili županObčine Žužemberk Franc Škufca, predsednikTD Suha krajina Vlado Kostevc ter predstavnikiprijateljskih lovskih družin.Projekt STAREJŠI ZA VIŠJOKAKOVOST ŽIVLJENJA DOMAV Društvu upokojencev Dvor in Žužemberksmo pričeli z izvajanjem projekta Starejši zavišjo kakovost življenja doma. Skupno nas je23 prostovoljcev in koordinator.V mesecu maju nas je obiskala koordinatoricaPokrajinske zveze društva upokojencevza Dolenjsko, gospa Nada Povše. Imeli smoizobraževanje. Vsi prostovoljci smo dobili priponkein tudi popisne obrazce. Srečali smose z županom Francem Škufco in socialno delavkoOsnovne šole Žužemberk gospo MarjetoZupančič. Obljubila sta nam pomoč priizvajanju projekta.Prvi občani so v mesecu juniju že dobiliobisk prostovoljca, ostale pa bomo obiskali vprihodnjih dneh in to vse starejše od 69 let vnaši občini, ki živijo doma ne glede na članstvov Društvu upokojencev.Cilj projekta je uvesti stalno, dobro organiziranopomoč starejših čim večjemu številustarejšim oziroma vsem, ki potrebujejo našopomoč na domu in s tem zagotoviti čim višjokakovost življenja doma.Zato polagamo na srce vsem občanom, starejšimod 69 let, sprejmite prostovoljce v svojedomove in jim zaupajte vaše probleme intežave.VAŽNO!Prostovoljec mora imeti pripeto priponko ssvojim imenom.Predsednik DU DVORZvonka BradačPredsednik Slavko Setničar podaja poročilo

julij 2007,27Obvestila in navodilaizKmetijske svetovalne službeKONTROLA NEPOSREDNIH IN KMETIJSKOOKOLJSKIH PLAČILV letošnjem letu, podobno kot v lanskem, bodo naobmočju KGZS-Zavoda Novo mesto delovali kontrolorjiv okviru pogodbenih obveznosti z Geodetskimzavodom Celje. Kontrolo se bo začelo izvajatipribližno s 15.6.2007. Najprej bodo prišle nasezname za kontrolo kmetije, izbrane po naključnemvzorcu, prednostno kmetije z drobnico, sajje potrebno celotno kontrolo drobnice zaključiti vobdobju obvezne reje (začetek avgusta). Preostalekmetije bodo izbrane na podlagi rizičnosti in napakv predhodnem letu.Potek kontrole in najavaKontrolor bo na določen dan v tednu prejel bazodo 20 kmetij, ki jih bo moral narediti v približnoenem tednu. Ob prejemu seznama si bo kmetijeogledal, natisnil fizične zapisnike in si organiziralteren. Najava ni dovoljena. Najava do dveh urpred prihodom se še ne šteje kot najava, kar pomeni,da bo kontrolor poklical v večini primerov, kobo zaključil s kontrolo na prejšnji kmetiji. Le izjemomaje dovoljena najava do 24 ur vnaprej. Vsakotakšno najavo bo moral kontrolor obrazložiti. Poklicu kontrolorja mora kmet v 24 urah omogočitikontrolo na kmetiji, v skladu z dogovorom s kontrolorjem.Omogočiti kontrolo pomeni tudi zbratiživali na pašniku, omogočiti preverjanje ušesnihznamk, … Če ob kontroli nosilec ne more biti prisotensam, mora pisno pooblastiti drugo osebo.Ob prihodu bo kontrolor pisal svoje ugotovitve nafizični obrazec (označenost živali, potne liste,...analize tal, gnojilne načrte, veljavne za leto vlaganjazahtevkov - na njih mora pisati, za kateroleto je veljaven, kdaj je napisan, evidence delovnihopravil, izobraževanja SKOP, KOP, merjenje zGPS, fotografiral gnojišče in tista območja, ki sona ortofoto posnetku zaraščena, v naravi pa zarastodstranjena. Podatke iz GPS in fotoaparata boprenesel na kmetiji v računalnik, prav tako tudizapise iz fizičnih obrazcev. Izdelan bo računalniškizapisnik na kmetiji, natisnjen v dveh do trehizvodih, podpisan in poslan prek računalnika infizično na agencijo.Posebnosti ob kontroli nakraju samemPosebnost in hkrati nevarnost za kmetije je to,da kar pokaže kmet ob sami kontroli, se vnese vzapisnik in ni nobene možnosti naknadnega po­pravljanja zapisnika, ponovnega prihoda na kmetijoin podobno. Vse kar je zahtevano, bo moralpokazati neposredno ob kontroli. Opravičilo, danek dokument ima in ga ne najde, ni dovolj dober.Druga posebnost je to, da bodo nad nami izvajaliračunalniško kontrolo najave, časa prihoda inčasa zaključka zapisnika, kontrolo izmer površinter najmanj 10% kontrolo pravilnosti ugotovitvedejanskega stanja.Posebnost je tudi glede natančnosti pri kontroliFFS. Kmet, ki nima ekološke kmetije in uporabljaFFS sredstva, mora obvezno imeti skladiščniprostor za FFS, testirano škropilnico in izpit izvarstva rastlin. Pogodbe med rejci so možne, vendarmoramo v tem primeru pogledati škropilnicopri pogodbenem zavezancu. Če je na pogodbi ssosedom navedeno, da kmet uporablja škropilniconekoga drugega, mora obvezno imeti izpit iz varstvarastlin in skladiščni prostor za FFS. Če imapogodbo, na kateri piše, da na njegovih površinahuporablja FFS drug kmet, potem mora še vednoimeti skladiščni prostor, če v pogodbi piše, dauporablja FFS na njegovih površinah drug kmetin nudi tudi skladiščni prostor drug kmet, potemsam ne rabi zagotavljati tega prostora. Omenjenestvari se preveri pri pogodbenem zavezancu (drugemkmetu). Nosilec kmetije mora za svojo kmetijopisati evidenco o porabljenih FFS. Na kmetijah,ki niso ekološke in imajo posejane poljščine,intenzivni sadovnjak, vinograd (ne samorodnico),se ne sme označiti, da ne uporablja FFS sredstev,ker to ni v skladu z načeli dobrega gospodarja,...Prav tako ni možen argument, da vsa škropivakupi in porabi sproti, ker tudi to ni v skladu z načelidobrega gospodarja.Tudi na drugih področjih sopodrobna navodilaOznačitev govedi – kmet, ki naroči nadomestneušesne znamke v obdobju med najavo in prihodomkontrolorja, se računalniško ugotovi in nadzornikontrolorji ugotovijo, da je obdobje najavepredolgo - avtomatsko sprožen postopek preverjanjaupravičenosti predhodne najave; kmet, ki imasamo eno medeninasto ušesno znamko ali eno veterinarskoušesno znamko, bo obravnavan, kot daima žival neoznačeno.Če je gnojilni načrt večletni in na njem ne piše, zakatero obdobje je veljaven (do pet let po analizi,na podlagi katere je narejen), se ga ne upoštevakot ustreznega.Razdelitev kontrol in ponovniobiskiKontrolorji bodo predvidoma razdeljeni v skupine.Vsaka izmed njih bo predvidoma pregledovalasvoje področje, kar pomeni, da lahko na eno kmetijopride več obiskov letno – za vsako področjesvoj obisk in tudi po septembru, ko se zaključiglavni del kontrol. Prav tako bo v enem tednu pooddanem zapisniku izvedenih precejšnje številonadkontrol, ki se bodo izvajale po enakem postopku.V roku dveh let, od leta izplačila, pa lahkopride tudi na kontrolo slovensko računsko sodišče,predstavniki evropske komisije in evropskegaračunskega sodišča. Sankcije zaradi morebitnihnepravilnosti kontrolorjev ob kontroli na kraju samemso zelo poostrene.Kmetijsko gozdarski zavod Novo mestoKatarina Vovk

28 julij 2007,Uspešno organizirana ekskurzija za lastnikegozdov iz Občine Žužemberk, ki smo jo izvedliv lanskem letu, nas je vzpodbudila, da smose tudi letos lotili podobnega podviga. Nedvomnoje bilo, da se je o ekskurziji dosti govorilotudi po tem in da so udeleženci od ekskurzijeodnesli nekaj dobrih napotkov za delo v gozdu.Tokrat smo že v naprej vedeli, da naši firmi vproračunu niso bila zagotovljena sredstva, s katerimise podpirajo take dejavnosti, tako da smose morali spopasti z dodatnim, sicer v življenjunajbolj trdovratnim problemom – prilovom denarjav proračun.V letošnjem letu smo za strokovno vodenje poterenu pobarali kolege iz Mirenske doline, kiso se naši prošnji rado odzvali. Skoraj poln avtobusje odrinil na pot 14. junija zgodaj zjutraj.Takoj na začetku smo poskrbeli še za eno polnost.Tisto v naših trebuhih. Že zgodaj zjutrajje imela na skrbi naše prazne trebuščke Rezka skmečkega turizma Pucelj, tako da smo pospravilitoplo malico. Hvala!V Slovenski vasi, malo izza Mirne, nas je pričakalnaš gostitelj - kolega Jože Mori, vodja Krajevneenote Zavoda za gozdove. Predstavil namje okoliš, ki smo si ga pozneje ogledali, in karje še bolj pomembno, predstavil nam je Zvezodruštev lastnikov gozdov Slovenije in delovanjeDruštva lastnikov gozdov Mirenske doline, kije najstarejše tako v Sloveniji. Prav to društvoveliko pomaga pri ustanovitvi našega Društvalastnikov gozdov ob reki Krki. Sedaj, ko imamože pripravljen statut, čakamo na bolj ugodnevremenske razmere – ko se bodo ljudje vrniliz dopustov, da skličemo ustanovni zbor. Ta bov zadnjem tednu avgusta, kraj in točen čas pa šenista določena. Da smo tudi mi resno društvo,želimo članstvu dokazati z ekskurzijo za člane,ki bo teden pred ustanovnim zborom, usmerjenapa bo na prikaz izkušenj gospodarjenja z državnimigozdovi na Brezovi Rebri.GOZDARSKI KOTIČEKSTROKOVNAEKSKURZIJA ZALASTNIKE GOZDOVNeobičajno je bilo, da smo ekskurzijo začeliz manj gozdarskimi temami. Najprej smo siogledali tovarno Tanin v Sevnici. Poleg sameproizvodnje smo videli tudi sodobne kotle, kiimajo poleg funkcije proizvodnje tople vode zaogrevanje tudi možnost proizvajanja električneenergije. Ogledu tovarne je sledila malo daljšavožnja do kmetije Zupan. Poleg tega, da se jekmetija v 90-ih leti preusmerila na gozdno proizvodnjo,saj imajo v lasti kar precej gozdov, jelastnik tudi pooblaščenec za gospodarjenje večjeposesti lastnikov iz tujine. Tako mora skrbetiskupno za več kot 100 hektarov gozdov. Da jepoleg tega tudi dober gostitelj, je dokazal takojna začetku, ko nam je na obraz privabil nasmehs polno obloženimi mizami jedače in pijače.Nekaj o kraju in gozdnih potencialih nam jepredstavil lokalni gozdar Jože Prah. Na terenupa smo si ogledali zanimive primere reševanjaproblematike zasmrečenih gozdov, ki propadajotako zaradi lubadarja kot zaradi rdeče gnilobe.Toliko zamreženih z umetno obnovo pomlajenihpovršin gozda, kot smo jih videli tam,je moč videti le malokje v Sloveniji. Še lepše paje bilo videti, da so ti nasadi resnično skrbnonegovani. Ker je bila ravno prilika, da smo senahajali v smrekovem sestoju, pa sem sam namalo daljši način lastnikom predstavil lubadarjain vso problematiko v zvezi s tem, da bi razumeli,zakaj jih tako silimo v takojšnjo izdelavožarišč.Izlet smo nadaljevali proti Šentjanžu, kjer nasje v gostilni Repovž čakalo okusno kosilo. Lastnikgostilne nam je kar med jedjo na kratkopredstavil zgodovino kraja in svoje domačije.Še bolj slikovito pa je dr. Marin govoril o zgodovinigradu na Mirni, ki se je že daljnega leta1962 odločil, da ga bo obudil iz ruševin. Čepravje predavanje trajalo samo eno uro, pa smo imeliobčutek, da bi se lahko zavleklo še za nekajnadaljnjih, pa sočnostim še vedno ne bi bilokonca.Izvedba tega projekta je zahtevala veliko denarja.Lastniki so prispevali za soudeležbo. Predvsempa se je potrebno zahvaliti letošnjimasponzorjema - Občini Žužemberk in podjetjuFS prevozi. Brez zagotovil slednjega, da bo nastopilkot sponzor, se najbrž sploh ne bi lotiliorganizacije tega projekta. Na tem mestu bi serad zahvalil tudi g. Janezu Papežu za udobnovožnjo. Svoj delež k uspešni izvedbi naše ekskurzijepa sta prispevali članici Društva kmečkihžena ga. Slavka Legan, ki nam je tudi letosspekla pletenice in ga. Rezka Pucelj, ki nam jedala domače konjske salame, da smo jih darovalinašim gostiteljem. Vsem še enkrat najlepšahvala!Miloš KECMAN

julij 2007, 29GOZDNE UČNEPOTIPrepričan sem, da je že vsak bralec Suhokranjskihpoti že kdaj slišal za gozdno učno pot.Nekateri ste se po njih že sprehodili ali celokolesarili. Predvsem tisti, ki se v našem krajuukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, pa soprej ko ne seznanjeni z dejstvom, da v občininimamo nobene. Tako je potrebno malčke izvrtca ali tiste malo starejše popeljati na naravoslovnidan v bližnji gozd, kar pa v našem krajuni problem. Je pa problem, da smo za vodenjepo gozdu najbolj usposobljeni prav gozdarji, kise sicer radi odzovemo sodelovanju na teh naravoslovnihdnevih, vedno pa zaradi preobilicedela ne utegnemo.Namen gozdnih učnih poti je, da bi se o gozdudalo zvedeti kaj več tudi brez gozdarjevegaspremstva. Namenjene so popularizaciji gozdain gozdarstva, rekreaciji, turistični ponudbi,vzgoji in izobraževanju. S tem namenom stakot prvi v Sloveniji že daljnega leta 1974 nastaligozdni učni poti na Šmarnogorsko Grmado(Ljubljana) in v Bistri (Vrhnika). Od takratje število gozdnih učnih poti zelo počasi naraščalo.Vse do zadnjega desetletja, ko so začelerasti kot gobe po dežju. Zdaj jih imamo v Slovenijiže okrog sto in letno jih obišče med 15.000in 20.000 udeležencev.Pri imenu gozdna učna pot je treba pojem„gozdna“ razumeti široko, v smislu večnamenskevloge gozda. Torej ne samo gozd kot les,temveč tudi kot gobe in gozdno jagodičevje,divjad, turizem in rekreacija, vodozbirno območje,ohranjanje narave in kulturnih spomenikov,varovanje pred plazovi itn. Še bolj pa bibilo narobe, da bi vas pojem „učna“ spominjalna guljenje klopi v šoli. Tu gre predvsem zapridobivanje znanja oziroma vzpodbujanje inzadovoljevanje radovednosti na sproščen in razvedrilennačin.Ker imajo vse večji pomen tudi za turizem, seprav vse ne imenujejo gozdne. Poznamo tudinaravoslovne, turistične, naravoslovno-zgodovinske,oglarske, čebelarske in še vrsto drugihpoti je. Nekaj teh poti je uradno uvrščeno vturistično ponudbo, saj z njimi celo upravljajoturistična društva ali pa imajo za njih interes turističnekmetije. Ekonomski namen turističneponudbe gozdnih učnih poti je posreden. Njihovbistveni namen je privabiti obiskovalce nasamo pot. Torej tudi v kraj, v katerem se razvijaturistična dejavnost. Tako bi se turisti pri nasustavili in v našem kraju pustili kakšen evro, odnas pa bi odhajali zadovoljni, ker bi bila naša turističnaponudba tudi zaradi poti bolj pestra.Prav o tem sem razmišljal ob članku v zadnjištevilki z naslovom „Suhokranjec sem“. Sam tonisem, sem pa tako kot avtor omenjenega člankaprepričan, da bi se dalo v Žužemberku dostipokazati. Morda je napaka samo to, da zanimivostiniso zbrane v nekakšni brošurici, ki bi jopopotnik prejel, ko pride v naš kraj. In mordabi bilo zanimivo ponuditi takemu turistu nekaj,kar ne sreča na vsakem končku Slovenije.Razmišljal sem o poti, ki bi ljudi popeljala medkrošnje dreves, nad reko, nekam z razgledomna celoten Žužemberk. Razmišljal sem o takipoti, po kateri bi se sprehajali po brveh. Samsem to izkusil na lastni koži v tujini in občutkiso nepozabni. V taki obliki učne poti v Slovenijiše ni. Glede na pestrost, ki jo nov pogled naokolje (torej iz ptičje perspektive) ponuja, bi lahkota učna pot obravnavala vrsto različnih tematik:gozd, vodo, zgodovino mesta in poselitev,kulturno krajina, ne navsezadnje tudi nekulturnokrajina (v mislih imam peskokop), ki bi nasopominjala na človeško odtujenost od narave.Pogovor s profesorjem iz Ljubljane me je prepričalo tem, da ideja ni slaba, zato mi je ponudilpomoč kot strokovni sodelavec. Sam sempripravljen veliko postoriti, da bi se moja idejaudejanjila. Vas pa bi prosil, da prisluhnete mojimželjam, ko potrkam na Vaša vrata.Miloš KECMAN, univ. dipl. inž. gozd.

30 julij 2007,Sožitje z naravo je edina pot za ohranitevživljenja na ZemljiVsako soboto na trgu pred gradom srečaš gospo Sonjo Kastelic s Sel pri Velikem Lipovcu. Prodaja svež, zjutraj pečen kruh inše vrsto krušnih dobrot. Pa to ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bile te dobrote iz različnih vrst, na ekološki način pridelanihžit. Ljudje, ki so osveščeni, da z zdravo hrano ohranjajo svoje zdravje, radi posegajo in kupujejo izdelke, katerih surovineso pridelane na naraven način.Bila sta prva. Mislim, da sta najdlje prišla v tejekološki in sonaravni predelavi hrane prav Kastelčeva.Saj sta v Suhi krajini prva, ki sta začela stem. Imata največ izkušenj, saj se s tem ukvarjataže okrog 24 let, zato bosta lahko tudi največ povedalao tem. Gospa Sonja: »Želiva, da ljudje spoznajo,kako se tej reči streže in da s tem spodbudivaSuhokranjčane, da se v večjem številu lotijo inzačnejo na ekološki način pridelovati hrano.«Začetek. »Živeli smo v bloku v Ljubljani,« jepripoveduje gospa Sonja, »počutili sva se s 3otroki utesnjena, nesvobodna, tudi če sva jihpeljala v Tivoli, je bilo vse onesnaženo. Da negovorim, da so bili glede uporabe pesticidov vkmetijstvu zakoni takrat milejši in je bila hranaše toliko bolj zastrupljena. Med drugim stanama dva otroka zbolela, zato sva sprejela odločitev,da poiščeva kmetijo, kjer bomo lahkosami pridelovali, predvsem in samo pridelke zazdravo prehranjevanje.«Našla sta kmetijo blizu Stične, ki je ustrezalakriterijem, in si nabirala ustrezne izkušnje. Kerpa je bila posest premajhna, sta iskala dalje.Pogoji. »Našla sva, kar sva iskala, tu na Selihpri Velikem Lipovcu. Morava reči, da je Suhakrajina izredno primerna za ekološki način zapridelavo hrane, saj blizu ni velikih onesnaževalcev,obdana je z gozdovi, ki pokrajino napajajoz obilico kisika, tudi zemlja je še neoporečna.Lahko pa bi bila cela krajina pridelovalnicazdrave prehrane. Ta kmetija ustreza nama zaradivelikosti /24 ha/ in še v vseh ozirih gledena najine poglede o naravnem pridelovanju.Midva sva bila prva v Suhi krajini z ekološkimkmetovanjem. Danes imava že posnemovalce,predvsem v govedoreji.«Znanje. »Zdaj po toliko letih veva že velikoo tem, znanje sva si pa pridobila predvsem izstarih knjig in priročnikov, tudi izpred sto let.Neverjetno, koliko pametnih stvari so že takratvedeli in poznali. Marsikaj so obvladali, posebejpa so upoštevali naravo, samo dodajali sotisto, kar je potrebovala. Še zdaj veliko berevastrokovno literaturo, vedno se še kaj naučiva.Veliko znanja sem si pridobila na raznih tečajiho naravnem gojenju pridelkov. Vse to pridobljenoznanje zdaj s pridom uporabljava in uspevava.Eno samo izobraževanje, kot so: ekološkokmetovanje, kletarjenje, sirarstvo, o pravilnipredelavi pridelkov, vse je šlo z nekim premislekom,da, pač, če hoče kdo uspeti, se moraizobraževati, izpolnjevati. Vsako stvar, ki jo začneš,moraš najprej obvladati teorijo,« je pojasnilasogovornica.Vztrajanje in zadovoljstvo. »Na kmetiji še nibil upeljan kolobar, ni bilo organskih gnojil inprvi pridelki so bili res skopi. Ko so te pridelkesosedje videli, so se norčevali. To je negativnovplivalo na otroke, vpliv okolice je bil posmehljiv.A vztrajali smo, saj smo si rekli: če je prejtaka kmetija kot ta preživela deset otrok in skorajtoliko odraslih, pa samo z naravnimi sredstvi,gnojili so s hlevski gnojem, kompostom,zakaj ne bi bilo tako tudi danes enako.«Zadovoljna sta, še enkrat bi šla po isti poti. Negre jima za dobiček, delata za to, da preživita.In da pri tem uživata, ko gledata, kako raste, investa, da jedo zdravo, da ne zastrupljata sebe inotrok. Skrbita tudi za ljudi, ki pri njih kupujejo.Torej opravljata humano dejanje, kar je še v današnjemčasu, ko skoraj vsi ‘grabjo dnarje, vkupgotove, da iš’ejo le dobička, kot je pel že Prešeren,še toliko bolj vredno pohvale.Ekološko kmetovanje. »Pri ekološkem kmetovanjune uporabljaš strupov, jaz smatram zastrup vse, kar je sintetičnega pripravljenega v tovarni.Enostavno je treba gledati izvor, potrebnoje uporabljati kolobar, doma pridelan gnoj,hlevski, in da ne uporabljamo škropiv, kot sopesticidi itd., da se preventivno prepreči, da niškodljivcev, z izborom kultur, da praktično nipotrebe, če pa slučajno nastopi, pa pri nas uporabljamosamo koprive, in to je vse. Tukaj smodelamo tako že 10 let, prej 14. In smo uspešni.«Zakaj je dobro jesti zdravo hrano? »Vemo, kolikoje danes bolezni, ki ji povzroča hrana, kije pridelana na hitro, s kemičnimi, umetnimignojili. Saj že skoraj 50% ljudi zboli za različnimivrstami raka, prav to je dokazano, daprav zaradi tako pridelane hrane.Podobno ježilnosrčnimi obolenji. Zato že prihaja zavestljudi, da vedno več kupujejo našo, na naravninačin pridobljene prehrambene proizvode.Zato se morajo kmetovalci v večji meri lotititakega kmetovanja, ne gledati samo na dobiček.Mislim, da je samo taka pot rešitev zapreživetje človeka in živih bitij in vsega živegana Zemlji,« je poudarila gospa Sonja.Pridelava. Osnovna panoga je pridelava žit: pšenice,pire, ječmena, ovsa, ajde, pridelamo vse tisto,kar v naši predelavi uporabljamo, pa sadje,jagode, slive. Del predelave so pa tudi zelenjavain vrtnine: rdeča pesa, špinača, blitva, korenje,koleraba, zelena, luštrek. Uporabljamo posušene,predelane, to so dodatki k testeninam, /tudikoprive/. Zelenjavno sol naredimo, vse to pomešamos soljo, to je kot vegeta. A je naravno.Gospod Rajko opiše svoje delo: »Redimo tudiprašiče. Imamo plemenske svinje, trenutno imajomladiče, ki jih okrog 40. Gojimo krškopoljce,edino avtohtono slovensko pasmo. Zanje jeznačilno, da so črno-bele barve, da se večinomapasejo, zato imajo več mesa kot ‘špeha’ in je zaraditega je bolj zdravo. Krmimo jih z zelenjavo,pa še z mladim žitom, deteljo, travo, živijo pana prostem. Iz mesa naredimo največ salam, pokaterih kupci radi segajo, vse prodamo. Meddrugim smo povezani z gensko banko, pri nasvzdržujemo čisto pasmo, in če hoče imeti kdorazplod, pujsa kupi tukaj.«

julij 2007,31Jožetov zweigeltje postal šampionPredelava. »Poleti je delovni dan drugačen kotpozimi. Zdaj je treba zgodaj vstati, ob 6, no,ni tako zgodaj, odpraviva živino, nato na njiveali košnjo do 11., pa nadaljujemo spet okrog 5.ure, ko je najhujša vročina mimo. Petek in sobotasta najbolj naporna dneva, ponoči se peče,okrog 8. pa že prodajamo in to do 2. To je karutrujajoče.«Nadaljuje gospod Rajko: »Žita sami zmeljejodoma, belo moko pa v Mirni Peči. Peče se vkrušnih pečeh, kurimo izključno z drvmi, nastar, tradicionalen način: kruh, peciva, testeninedela stroj. Sušimo tudi sadje, jabolka, slive,kar pač je. Kuhamo tepkovec, ki je, kot pravijo,zelo dober.«Prodaja. »Vse, kar sem naštela, prodajamo žedevet let. Smo pa bili ustanovitelji ekološketržnice v Ljubljani, prvi smo 98 leta začeli še zdvema prodajati na Ribjem trgu, potem so se testvari širile, zdaj pa tudi Novem mestu in Žužemberku.Kar pridelamo, tudi prodamo.« GospodRajko doda: »Ljudje kupujejo, ali turisti alidomačini, pa kdo priredi kakšen žur, ti pride inreče, radi bi hlebce, pa jim pripeljemo. Tudi naštante pride pa resnično najbolj svež kruh. Začnemoponoči ob 2., zjutraj ob 7. uri je pečen, ob8. uri pa ga že kupujejo.«Težave. «Ovire in težave so bile, midva sva jih reševalasproti. Nikogar ne kriviva, tudi države ne,vsak si pač mora najti svoj pot, in poišče rešitev. Kakorsi si izbral, tako živiš. Vsak si kroji svojo pot.«Še druge aktivnosti. »Imeli smo že razstavoo naši kmetiji na Osnovni šoli Žužemberk, patudi delavnico, prišli so otroci z ajdovškega vrtcain smo skupaj spekli kruh, vsak svojega in soga tudi pojedli. In to še z večjim veseljem, kerso si ga sami pripravili, zamesili. Sadili so čebulo.Pri nas so snemali nadaljevanko Biser gora,Od žita do kruha, vse so otroci smo naredili, odkruha do piškotov. Bili so pri bučkah, v koruzi,na lepi travci so se igrali škratke. Iz Novegamesta bodo prišli otroci, da spoznajo življenjena kmetiji, videli prašiče, si sami nabrali jagodein se poskusili s peko kruha in piškotov inše kaj.«Prosti čas. »Vzameva si čas in greva zelo daleč,na Korčulo, Lastovo, tam še ljudje niso pokvarjeni,to so Dalmatinci. Daleč nazaj sem delal vŠibeniku, tam sem se krasno počutil. Pot si nevzameva kot pot, ampak kot izlet, nikamor nehitiva. Greva trikrat na leto, po tržnici, v sobotogreva na pot in se vrneva v čertek, nočeva,da bi stalne stranke ne bi mogle kupiti našihizdelkov.Veliko bereva, predvsem, kot sva že povedala,strokovno literaturo, Za konjička bomo imelitudi prave konjičke, do sedaj smo hodili, recimo,peš na Frato, pa na travnike in njive, zdajbomo pa jahali.«Načrti. »Zamislil sem si, da na različnih mestizgradili bungalove, kot hišice, ki bi se zlile zokoljem, s kuhinjo in spalnico, pa teraso in jedovolj. Služila bi predvsem takim, ki imajo stresnodelo in bi se radi odpočili v naravi in miru.Saj čutite kakšen mir vlada pri nas, samo ptičkiprepevajo, Lahko bi rekli, da slišimo tišino.Gospa Sonja: »Za nas je zdaj pomembna proizvodnja,predelava in prodaja, to je zdaj utečeno,počasi pa še pridejo na vrsto druge stvari,napredovati je treba počasi, vse drugo je vzporednos tem. Jeseni bomo posadili 4 ha sadovnjakov,vse stare sorte. Orehe smo že. Pa še velikostvari imamo v načrtu.Nimava plače, nekako si morava služiti za življenje.Ne živiva slabo, imava vse, kar si želiva,vse po zmožnostih, ne sanjariva, sva na trdnozemlji in zadovoljna. Če bi si spet izbirala usmeritev,bi izbrala isto pot. Človek mora biti prepričanv glavi, to je vsa filozofija.Mislim, da uresničujeta višje spoznavno poslanstvo,saj delata v dobro ljudi, ničesar jim, kot vidim,ne vsiljujeta, le nudita svoje izdelke, da bi tako ljudjeuživali hrano, ki je iz naravno pridelanih pridelkov.Torej ne delata samo zase, kot je danes mottoskoraj vse podjetnikov: ‘da le petica, da ime sloveče,da človek toliko velja, kar plača’. Pohvalno je, keruresničujeta tako plemenito poslanstvo: skrbita,da ljudje ohranjajo največje bogastvo, ki ga imajo:to je zdravje!!Foto in tekst: Rudi Cerkovnik13. ocenjevanje vin, ki jih pripravlja Društvovinogradnikov Suha krajina, se je slavnostnozaključilo s posebno slovesnostjo, ki so jo vinogradnikipripravili v soboto, 17. marca, vprostorih gostilne Štupar na Dvoru.Zbrane vinogradnike so pozdravili predsednikAnton Koncilja, župan Občine ŽužemberkFranc Škufca, predsednik Upravnegaodbora Dolenjske zveze vinogradniških društevJože Žura in predsednik 13. ocenjevalnekomisije dr. Mitja Kocjančič. Za kulturniutrip so poskrbeli žužemberški rogisti in pevkeŽitnega klasa, sicer članice Društva kmečkihžena Suha krajina – Žužemberk.Najvišje ocene 13. ocenjevanja vin in zlato medaljoso prejeli med belimi vini Slavko Glihaza scheurebe (17,24), Peter Lavrič za sovinjon(17,62) in kerner (17,40) in Jože Gnidovec zatraminec (17,34). Med šampione se je vpisalzweigelt, letnik 2005 (17,82) Jožeta Gnidovca,zelo blizu šampionskemu nazivu pa jebil tudi zweigelt Petra Lavriča (17,76). Mednajboljše pridelovalce zweigelta so se z zlatomedaljo uvrstili tudi Jože Gnidovec, letnik2006 (17,62), Franc Vidmar (17,48), Anton Urbančič(17,46) in Peter Lavrič (17, 40).Najboljša vinogradnika Jože Gnidovec in Peter Lavričskupaj s predsednikom Antonom Koncilja (v sredi)

32 julij 2007,JararajaringarajaČe bi še zaigrali Ringaraja, muca pa nagaja, biglasbena skupina Jararaja ustregla še najmlajšimposlušalcem. Pa nič zato, saj so s svojim načinomigranja s svojo virtuoznostjo navdušili za čuda tokratpolno gledalcev v grajski vinski kleti.Zbrani glasbeniki so preigrali večno zelene melodije,ki nikoli ne gredo v pozabo, velik del koncertapa je bil posvečen pesmim ljudske glasbe, zakatero vemo, da je pri Slovencih izredno bogata.Najprej so nas prevzeli znanimi pesmimi, ki smojih starejši peli in žvižgali še kot mladi in tudi današnjamladina jih zna. Vendar je razlika, kako sojih zaigrali in zapeli. Ne na tradicionalni način,ampak na čisto svojstven, njihov način izvajanja,ki se je slišal čisto drugače od običajnega. Moramoreči, da nam je njihovo poustvarjanje ugajaloin nas navdušilo. Tudi oni so uživali, ker smo jimz ploskanjem dokazovali, da nam je njihovo igranjevšeč.Še bolj so nas prevzeli, ko so zaigrali nekaj znaniljudskih ‘viž’. Najbolj nas je ‘zagrabilo’ ob prekmurskipesmi Vsi so venci vejli, samo moj zeleni.Tako je minil še en večer, ki nam je obogatil našečute, saj smo še grede domov popevali pesmi, ki sonam odzvanjale v naših srcih, kajti ni lepšega kotuživati ob lepih melodijah, še posebej, če so takomojstrsko zaigrane. Viva, maestri!Foto in zapis: Rudi CerkovnikBolgarski plesalcinavdušili naDvoru in FratiFolklorna skupina plesalk in plesalcev so nasnavdušili s svojimi plesi na dan upora, v petek,27. aprila, na ploščadi pred pošto na Dvoru innato še na Frati. Pri nas so gostovali v okviru3. mednarodnega folklornega festivala SLOV­FOLK-a 2007, ki so ga organizirala folklornadruštva Dolenjske in Posavja.Letošnji skupine so prišle iz Nemčije, Francije,Hrvaške in Bolgarije. Razkropili so se po dolenjskihin posavskih krajih in prikazali značilneljudske plese in zapeli pesmi dežel, od koderprihajajo. Tako smo Suhokranjčani povabili vgoste plesalke in plesalce iz Bolgarije.In kdo so in kaj predstavljajo? Folklorna skupinaMladost je dejavna že 30 let. Sestavlja jo 280otrok in najstnikov, ki odkrivajo, ohranjajo inpredstavljajo plese in pesmi svoje dežele, sevedadoma in tudi po svetu. To pomlad so bili prinas, gostovali pa so v skoraj vseh državah Evrope,vrteli in peli pa so celo čez lužo, v Združenihdržavah Amerike.Tako smo uživali, sicer maloštevilni gledalci, vplesih in pesmih, ki jih je stkalo življenje skozistoletja in izražajo zgodbe o življenjskih resnicahbolgarskih preprostih ljudi s podeželja.Tako smo videli dvorjenje fantov, sramežljivoodzivanje deklet, pa igrivi ples, kjer je prišla doŽivahni in zgovorni možakar, ki dobro nosisvoj osmi križ glede na to, kako težko deloje opravljal. Zanimiv je namreč zaradi tega,ker se je ukvarjal za danes z nevsakdanjo dejavnostjo.S svojim konjem je v KočevskemRogu ‘šlajšal’, kakor sam pravi, hlodovino kcestam, od koder so jo potem ‘furali’ v Soteizrazamilina nežnega spola, še ples in pesemmladeničev, ki branijo domača ognjišča predsovražniki, pa nastop deklet, ko so spekla hlebcekruha, zdaj ga pa ponujajo naokrog in s tempredstavljajo solidarnost in simbolni pomenkruha, ki pomeni življenje, in še veselje fantov,ko zaplešejo s čutaricami omamne tekočine.Nazadnje je zaplesala cela skupina in prevzetismo bili nad njihovo skladnim in enovitim izvajanjem.Vse skupaj pa so popestrile svojevrstnein sijajne narodne noše, živahnih barv inizvirnega kroja. Pa tudi na izvrstno glasbo nesmemo pozabiti, bila je živahna, poskočna, patudi otožna z malo vzhodnjaškega pridiha.Tako smo doživeli prijeten dopoldan, kjer sonas s svojimi plesi in pesmimi popeljali mladibolgarski plesalci v preteklost, da smo podoživljaliživljenje preprostih ljudi, njihove navade,običaja iz davnine, skratka, razgrnili so namživljenje, ki ga danes, na žalost, ni več. To sobili še časi, ko so se ljudje družili ob delu in praznovanju,si zapeli, zaplesali, lepo jim je bilo, koso eni zapeli gredoč domov s travnikov in njiv,ob praznikih, ko so se zbrali na sredi vasi inzaplesali, ali ob večerih, ko se je med ljudi podomovih prikradla otožna pesem vdihujočiho neizpolnjenih željah, ali je spet odmevalajutranja pesem koscev, ko se odpravljali kosit,pa spet pesem žanjic, ki so počivale v senci poutrujajočem sklanjanju, ko so se prebijale skozinjivo zlatih klasov.Kaj pa danes: danes pa v prostem času sedimoin nemo strmimo v različne štirioglate škatle.Foto in tekst: Rudi CerkovnikObrazi časaJože Longar - Rojčev v Kočevskem RoguJože Longar - Rojčev živi v Stranski vasi nadomačiji, ki nosi številko 12. Kje natančno živi,sem napisal zato, ker je na desnem breguKrke prebiva ‘nešteto’ Longarjev.sko na žago. Delo je bilo zelo naporno, tako začloveka kot za konja. Vendar je še dodal: »Konjje bil vzdržljiv, jaz pa še bolj!« Tako si je, pribije,krvavo zaslužil svojo skromno ‘penzijo’.Rojčevmu stricu zaželimo predvsem zdravja, inda bi še dolgo pripovedoval zgode in nezgode izsvojega zanimivega, lahko bi rekli razburkanegaživljenja, kot so te, kako je imel v Rogu imelnešteta bližnja srečanja z medvedi in volkovi. Otem pa kdaj drugič.Foto in tekst: Rudi Cerkovnik

julij 2007,33Žužemberški odbojkarji uspešnitudi v sezoni 2006/2007Podelitev bralnihpriznanj učencem v.stopnje OŠ ŽBKV sezoni 2006/7 so se odbojkarji OK Žužemberkv različnih kategorijah na državnih prvenstvihv Sloveniji in mednarodnih turnirjihuvrstili na vrh ali tik pod njim in dosegli,glede na velikost kraja, izredne uspehe.Starejši dečki – državniprvakiIzreden uspeh so dosegli starejši dečki, saj sopostali državni prvaki, in to že tretjič zapored.Prav tako so postali državni prvaki med šolskimiekipami tudi bili prvi v odbojki na mivki.To je zelo nadarjena generacija, ki ji mislijoposvetiti veliko pozornosti. Izkazali so se tudina treh turnirjih v Italiji in velikem turnirju vAvstriji, kjer so osvojili 1. mesto. Vsi igralci sose pokazali odlično igro: Za ekipo so zaigrali:Jan Brulec, Blaž Hrovat, Mario Koncilja, MarkoKošiček, Gregor Ožbalt, Kristjan Longar,Jan Novak, Sašo Smrke, Tom Smrke, AnžeStrnad, David Šenica,Valentin Turk, MihaZupančič, Tadej Zupančič.Člani8. mesto članov v 2. slovenski ligi med 12-timiekipami, enako kot v sezoni 2005/6Igrali so: Jaka Gliha, Aleksander Kovač, SamoKumar, Mirko Košiček, Simon Krakar, SamoKumar, Damjan Plantan, Gregor Rifelj, RokŠkrbe, Aleš Zupančič,Primož Zajec, DavidLegan, Kristjan Longar, David Obrstar, AlešSmrke, Tom Smrke. Mladi igralci napredujejo,tako da se ni bati, da ne bi bili tudi prihodnjeleto bolj uspešni.Mladinci - 5.-6. mesto na državnem,kar je tudi lep uspeh. Za mladinskovrsto so igrali: Matjaž Hrovat, Mirko Košiček,Aleksander Kovač, Samo Kumar, DavidLegan, Damjan Plantan, Primož Zajec, ValentinTurk, Boris Povše, Tom Smrke, KristjanLongar.Kadeti – 4. mesto na finalnemturnirju za državno prvenstvoKadeti so imeli obilo smole, proti poznejšemuzmagovalcu - Framu so izgubili na razliko, podobnoje bilo proti Kamniku. Imeli pa so najboljšegablokerja, to je Danijel Koncilja. DamjanPlantan in Danijel Koncilja pa sta izbrana vširši izbor za slovensko reprezentanco.Izkazali so se: Matic Banko, Jan Brulec, UrbanGorenčič, Tom Smrke, Blaž Hrovat, DanijelKoncilja, David Legan, Kristjan Longar, TomažMačerol, Damjan Plantan, David Šenica,Sašo Smrke, Anže Strnad, Valentin Turk.Mala odbojkaNa državnem prvenstvu sta sodelovali dve ekipi:starejši in mlajši dečki.Oboji so dobro igrali, saj so starejši dečki zasedli5. mesto, a izpadli, reci in piši, zaradi enepike. A v zadoščenje jim je, da so premagalipoznejše državne prvake. Mlajši dečki so biliodlični 15. med 39-timi ekipami. Nastopali somladi igralci, ki pa bodo po uspehih sledili svojimstarejšim vrstnikom, če bodo vestno in dobrotrenirali.Mini odbojka - dečkiNajmlajši rod, dečki od 1. do 4. razreda, je nastopilna državnem prvenstvu v mini odbojki.Tako kot vsi naši odbokarji, tudi oni niso hotelizaostajati. Med 28-timi ekipami so osvojili7. mesto.Mini odbojka – deklicePo dveh letih je spet oživela odbojka za deklice,nekatere so obiskovale šele 2. razred, a sose pokazale kot zelo nadarjene. Med 37-timiekipami so na državnem prvenstvu zasedle, zanjihovo starost, zelo dobro 15. mesto.Seveda, takih uspehov pa naša odbojka ne bidosegla brez prizadevnih in strokovno podkovanihtrenerjev, ki prostovoljno, na popolnomaamaterski osnovi, kvalitetno vzgajajo rodza rodom suhokranjske odbojkarje. Koliko urpreživijo z igralci vseh kategorij na treningih,da ne govorimo, koliko sobot in nedelj z njimitekmujejo na vseh koncih Slovenije. V tekmovalnisezoni 2006/7 so odbojkarje trenirali injih vozili in spremljali na tekmovanjih: prof.Bojan Brulec, Tom Pečar, Nejc Rojc, Aleš Smrke,Marko Čopi, Bernarda Perko, Neva opi inZdravko Plut. Da so odbojkarji tako uspešni,pa so zaslužni seveda še vsi, ki delajo in kakorkolipomagajo v klubu.Rudi CerkovnikV Novem mestu je 25. maja v kulturnem centruJaneza Trdine potekala slovesna prireditev zadevetošolce vse Dolenjske, ki so vsako leto osvojilibralno priznanje. Predsednik Društva Bralneznačke Slovenije Slavko Pregel je 25 devetošolcemiz OŠ Žužemberk izročil spominskopriznanje ter knjigi: Pavcek.doc ter Distorzijopisatelja Dušana Dima. Prireditev je organiziralodruštvo DPM Mojca Novo mesto, finančnasredstva zanjo pa je zagotovila družba Mobitel.Povabljeni smo nato prisluhnili barvitemu potopisnemupredavanju o Mehiki, ki ga je pripravilamag. Andreja Jernejčič, naša Suhokranjka.Za vse učence višje stopnje, ki so v šolskem letu2006/07 osvojili bralno značko, je podelitevpotekala 1.junija na domačiji Josipa Jurčiča naMuljavi. Skupno 133 pridnih bralcev od petegado devetega razreda je prisluhnilo vodičevipripovedi o samem muzeju, si ogledalo rojstnohišo in pripadajoče gospodarske objekte, ki sojih preuredili v muzej na prostem in v njih postavilietnografsko zbirko kmečkega orodja. Pouvodnem pozdravu in izbranih misli o pomenuknjige pri razvijanju narodnostne zavesti semizpostavila dosežek učencev, ki so postali zlatibralci. Ga. ravnateljica, mag. Jelka Mrvar, je vnagovoru poudarila, da z branjem razvijamo ljubezendo knjige in slovenske besede ter s temkrepimo spoštovanje slovenske kulture, natoje priznanja podelila predstavnikom razredov.Učenci so svoje znanje o Suhi krajini, znanihSuhokranjcih, knjižnici in prebranih knjigahoz. njihovih avtorjih dokazovali pri kvizu, kiga je vodila učiteljica Ksenija Murn. Skupaj sov prvem kvizu tekmovali predstavniki petih insedmih razredov, v drugem pa učenci osmih indevetih razredov. Zmagala sta 5. b ter 8. c, njunipredstavniki so dobili knjižno nagrado Krjavljevazgodba, vsi ostali sodelujoči pa biografijoLeona Štuklja, Sokolova mladost. Sprehodilismo se do cerkvice Marijinega Vnebozetja izprve polovice 15. stol., ki je izredno bogat umetnostnispomenik na Slovenskem. Natančnonam ga je predstavil krški župnik, g. Burger,saj so v njem ene najlepših gotskih poslikav, kijih je leta 1456 ustvaril Janez Ljubljanski. Restavriranibaročni oltar strokovnjaki opisujejo kotslogovno najnaprednješega in najkakovostnejšegana Slovenskem ter ga postavljajo ob bokoltarju v Crngrobu pri Škof­ji Loki. Izrezljal gaje Jernej Plumberger, pozlatil pa višnjegorskipozlatar Janez Jakob Mönhardt. Pred cerkvijoje srečno naključje poskrbelo, da smo srečali go.Ivanko Mestnik, ki je učencem podelila knjižnenagrade za sodelovanje v kvizu. Učenci, kiso vse leto pridno izpolnjevali knjižne uganke,so nestrpno čakali še zadnji del podelitve. UčenkaKarmen Štepic je izžrebala pravilno rešenouganko Vanje Zoran iz 5. b, ki je prejela knjigoSadako hoče živeti. Poučno in prijetno druženjesmo zaključili v šolski jedilnici, kjer nas ježe čakala malica.Mentorica BZ OŠ Žužemberk,Vida Bukovec

34 julij 2007,Uspehi Šolskegašportnegadruštva na OŠŽužemberkTudi v sezoni 2006/7 je imelo Športno društvov različnih športnih panogah lepe uspehe in jedoseglo dobre rezultate.Tako so na občinskem tekmovanju v nogometumlajši učenci zasedli 2., starejši 1. mesto.Dosežki na področnem tekmovanju, ki imajože večjo težo:Mlajši učenci: mala odbojka: 1. mesto,učenke: 3. mestošportna gimnastika: 1. mesto,učenke: 3. mestoStarejši učenci: odbojka na pesku: 1. mesto,učenke: 4. mestoodbojka 1. mesto,učenke 4. mestoatletika: 2., 3., 4. mestošah: 1. mesto: Ambrož ČopiDržavno tekmovanje, ki ima, se ve, največjo težo:Starejši učenci: odbojka na pesku:polfinale: 1. mestofinale: 1. mestoodbojka: polfinale: 1. mestofinale: 1. mestoTorej so osvojili starejši dečki 1. mesto na državnemprvenstvu v šolskem in klubskem tekmovanju,kar je res odličen, lahko bi rekli ževrhunski uspeh, če štejemo, da so obranili žetretjič 1. mesto.Lepe uspehe dosega tudi mladi šahist AmbrožČopi, saj je na področnem prvenstvu zasedel 1.mesto, na državnem, kjer je igralo 74 šahistov,pa je osvojil kar 25. mesto, in ga je, recimo, od4. mesta ločila samo točka 1.5.Najboljši športnik na šoli je Tom Smrke, ki jeigral v ekipi trikratnih državnih prvakov v odbojki.Odlikovalpa še je še v atletiki, nogometu,košarki.Najboljša športnica pa je postala Mateja Škrbe,ker se je izkazala kot igralka v odbojki, atletiki,gimnastiki.Lahko zaključimo, da ima OŠ dobre športnikein da tako učenke in učenki pod vodstvommentorjev rastejo v osebnosti, kot se glasi geslo:zdrav duh – v zdravem telesu!Rudi CerkovnikDirka po Sloveniji tudiskozi ŽužemberkPisana karavana s kolesarji s spremstvom je peljalatudi skozi Žužemberk.Ta 5-etapna dirka ‘Giro de’ Slovenija je vodilapo različnih delih naše domovine, najtežji delje bil vsekakor vzpon Vršič, ki navadno odločazmagovalca. Tudi letos je bilo tako, odločilnoprednost si je tu prigaral Tomaž Nose, ‘Dolenjskijastreb’, kot mu pravijo, ki je postal tudiskupni zmagovalec dirke.In ker je zadnja etapa vodila skozi Žužemberk,se nas je zbralo na križišču kar nekaj gledalcev,da bi pozdravili kolesarje. Najprej so se z odprtimisirenami pripeljali policisti, ki skrbijo zaNad 600kolesarjev skoziŽužemberk navinsko vigredDoživeli smo nenavaden dogodek, skozi Žužemberkse je vila dolga kolona več kot 600 kolesarjev,ki so štartali v Ljubljani, njihov cilj paje bila vinska vigred v Metliki v Beli krajini, v‘deželi zlatih src’, kot je napisal Tone Seliškar.Bila je neverjetna slika, saj se redkokdaj zgodi,da je naenkrat toliko kolesarjev na kupu. Biliso različnih starosti, od že osivelih las, pa dotakih, ki jim še puh ni začenjal poganjati. Tudinežni spol se ni ustrašil dolge poti, kar precej sejih je videlo v družbi močnejšega spola.Prekolesariti so morali kar dolgo pot, a jim nibilo preveč hudo, dobre volje so poganjali svojejeklene konjičke, ker so vedeli, da bodo deležniveselega sprejema na vigredi, saj vsi vemo, daso Belokranjci širokega srca in odprtih rok inbodo zato deležni bogate pogostitve.Rudi Cerkovnikvarnost in ustavili avtomobilski promet. Natoso pridrveli avtomobili iz spremstva, ti so imelina strehah nešteto rezervnih koles. Čez čas paspet varovanje na motorjih in nato kolesarji. Zveliko hitrostjo so zdrveli mimo, tako da smojim komaj zaploskali in že jih ni bilo več.Zmagal je torej Tomaž Nose. To je njegova žedruga zaporedna zmaga. Na cilju je izjavil: »Letosje bila konkurenca močnejša kot lani, zatosem skupne zmage še bolj vesel,« in dodal kotGabrčan, » posebej, če imaš tako dobre navijače,je bit’ Bodgur’c luksus!«Foto in tekst: Rudi CerkovnikUspelo 10. ekološkokresovanjeTuristično društvo Suha krajina in vaščani vasiPlešivica že od leta 1998 skrbijo, da primernoobeležijo mednarodni praznik dela. Prizadevniorganizatorji so s prireditvijo na 523 m nadmorskevišine 30. aprila izpeljali že 10. ekološkokresovanje pri ruševinah cerkvice sv. Katarine,zavetnice modrosti in razuma. Od izjemnerazgledne točke nad dolino reke Krke je bilčudovit razgled na ostale vrhove dolenjskih inzasavskih hribov, ki so jih osvetlili kresovi. Prireditvese je tudi tokrat udeležilo veliko domačinovin tudi mladine.Foto in besedilo: VladiMir

julij 2007,V O B J E K T I V UPraz ni če bel nja kiča ka jo na če bel’ceSle pa okna, za ka te ri mi ni živ lje njaKo se člo vek spre ha ja po Žu žem ber ku, se ču di, ko li ko hiš sa me va, gle da jo te samo okna, za ka terimi ni živ lje nja. Ne ka te re so praz ne še le kra tek čas, ne ka te re pa že pol sto let ja, kot je kom pleksstavb graj ske pri sta ve pri os nov ni šo li, ki vzbu ja ve li ko po zor nost za ra di svo je ve li ko sti in ki žeSlav ni fi zik Al bert Ein stein je na pi sal: »Če biz ob lič ja Zem lje iz gi ni le vse če be le, bi člo veštvuos ta lo le še šti ri leta. Nič več če bel, nič večopra še va nja, nič več rast lin, nič več ži va li, ničveč ljudi.«Upaj mo, da se to ne bo zgo di lo, saj ima mo tudiSuhi kra ji ni še ne kaj skrb nih če be lar jev, ki imajoprid ne de lav ke. Te mar lji vo opra šu je jo sad nodrev je in še kaj, ob tem pa vest no na bi ra jo mediči no, ki ga pre de la jo v med in še dru ge produkte. Tako do bi mo sla di lo in še zdra vi lo zamar si ka te ro bo le zen.Žal pa ugo tav lja mo, ko obi sku je mo su ho kranjskevasi, daje ve li ko če bel nja kov za puš če nih,pa nji so praz ni, brez če bel. Vemo pa tudi, da jeSuha kra ji na eko loš ko še ni ogro že na, saj nimabli zu in du stri je, po se bej ne take, ki bi one snaževa la.Mi sli mo, da bi mo ra la kme tij ska pos pe še val nasluž ba to vze ti v ob zir in pri do bi ti lju di, da biv na ši še neo kr nje ni na ra vi za če li spet go ji ti čebele in si tako iz bolj ša ti svoj stan dard. S pri dobiva njem medu, tega zdra ve ga ‘iz del ka’ če bel,bi po ma ga li lju dem, ki bi tako priš li do zdra vepre hra ne, in celo do zdra vi la za mar si ka te re tegobe, ki mu či jo lju di.tako dol go ža lost no pro pa da. Pa sto ji na tako iz po stav lje nem in im po zant nem me stu z ve li kim vrtomin po gle dom na Krko. Kaj bi se iz tega vse dalo na re di ti. Člo vek ne bi imel ni če sar pri pom ni ti,če bi bilo tako sta nje tra ja lo, re ci mo, 5 let, ne mo re mo pa ra zu me ti, da je v ta kem sta nju že več kot50. S tem kva ri tudi po do bo sa me ga Žu žem ber ka, saj se vi di jo še celo luk nje od kro gel iz 2. sve tovnevoj ne, da ne ome nja mo, da se bo zdaj zdaj vse zru ši lo. Ne spoz nam se na za ko ne, ver jet no paob sta ja tudi tak šen, ki go vo ri o tem, kako mora biti ure je na ok oli ca in same stav be.To rej, kdo je na po te zi! Mi slim, da v prvi vr sti last nik.Pe sko kop – par ki riš čeKonč no so iz čr pa li pe sko kop v Žu žem ber ku. Kar ne kaj ki lo metrovav to ce ste je do bi lo te me lje iz na še ga pe ska. Zdaj tam zijave li ka jama, ki se je kot kak šna rana za re za la breg. Ko li kor sesli ši, bodo str mi ne, ki so os ta le, oze le ni li, os tal pa bo ogro menpla to za več kot eno no go met no igriš če. Kaj pa po sta vi ti nata ve lik pra zen pro stor? Vemo, da v Žu žem berku ni ma jo kjepar ki ra ti ne oseb ni av to mo bil ne to vor nja ki. Re ši tev bi bil pravod slu žen pe sko kop, ki je do volj ve lik še za kaj dru ge ga. Idea len pa bi bil za par ki riš če, saj je ne ka ko pri krit, od ce ste ga lo či jo kar vi so ke bre ži ne, vbli ži ni pa tudi ni hiš, tako da ne bi ni ko gar mo til. Tudi za ure di tev, vsaj za za če tek, ne bi zah te val ve li ke in ve sti ci je, sča so ma pa bi se dalo lepo ure di tivse, kar je po treb no, da bi par ki riš če za ži ve lo.Mi slim, da je za mi sel vred na us trez ne po zor no sti in bo ob či na in nje ni or ga ni ime la za to po sluh, pa tudi sami ob ča ni lah ko s svo ji mi po bu da mipris pe va jo, da Žu žem berk konč no dobi pri mer no par ki riš če.Foto in be se di lo: R.Cerkovnik

36 julij 2007,Štajer’c – priseljenec v opombo SuhokranjčanuSem Štajer’c, ki že zelo dolgooo živi v Suhikrajini. Tu sem preživel, kot pravimo, skorajpol stoletja, zato mi ni neznano, kaj se je dogajalos Suho krajino v tem obdobju, do kateregasi kritičen. Jaz bom zavil malo drugače,na stvar bom pogledal z očmi Štajerca, to jepriseljenca. Matej, ti si ‘fejst’ fant, rad prebiramtvoje prispevke, ker si duhovit, kritičen intudi beseda ti dobro teče. Moji ugovori bodoimeli samo drugačno osvetlitev, se pa z večinotvojih kritičnih pripomb strinjam. Vesel sem,kot bi rekel Tone Partljič, da se je med krapiznašla tudi ščuka, pri nas sulec, da prevetriin razburka mirno stoječo vodo. Sicer, če jeto mišljeno kot satira, bi moralo biti, kot pišeFran Levstik, resnica zavita v prijetno šalo. Pavendar, ker je si še mlad, ‘greš na prvo žogo’.Nič hudega, pokazal si naravnost, kaj misliš opreteklem ‘ne-delovanju’ v Suhi krajini in Žužemberkuin kaj ti teži srce v sedanjosti.Prvi ugovor. Prihajal sem že v Suho krajinokot študent, ‘v vas’, kot se reče. Že pokrajinisem se čudil, bila mi je nenavadna, zdelo semi je, kot da je vsa posejana s spomeniki, tose bile skale, ki so štrlele iz zemlje. Hiše v vasiso bile skromne proti štajerskim, ljudje so bilisila nezaupljivi, večinoma so na skrivaj pogledovaliizza vogala. Na skopi suhokranskizemlji so pridelali le toliko, da so lahko preživeli.Vendar se je kmalu začelo spreminjati.Ko se jim je ponudila zaposlitev v Iskri in Litostrojuitd., so to zagrabili z obema rokama,saj so pridni in delavni. Res so opravljali dva‘šihta’, v tovarni in na kmetiji, a se je kmalupoznalo: zrasle so nove hiše, hlevi in še kaj.Zabrneli so traktorji. In poglejmo danes vasiv Krajini, hiše so lepe, velike in rože imajo nabalkonih. Dobili so možnosti in izkoristili sojih, a so se tudi zgarali, a izkoriščani niso bili,kot so danes. Zakaj: statistični podatki kažejo:v socializmu so bile plače v razmerju 1:3, danes1:300! Pa še nekaj drugega, še bolj značilnegalahko povem: včasih so tiste, ki so radi pogledalimalo globlje v kozarec, vozili na zdravljenje,danes tak dobi takoj knjižico - torej razlika jeprecejšna v odnosu do ljudi nekoč in danes. Paše kakšne primerjave bil lahko navedel.Je pa neka druga stvar, kar pa nisi napisal. Kotso si s svojim trudom pomagali posamezniki doboljšega življenja, Žužemberk v dolgih skoraj50-tih letih ni ničesar pridobil na infrastrukturi.Na Suho krajino so glede tega kar pozabili.Šele po 5-tih samoprispevkih smo dobili novošolo. Grad, v katerem bi bila lahko dvorana, muzej,restavracija, razstavni prostor in še kaj, jepropadal, namesto da bi vsako leto, kot danes,nekaj vložili vanj. Tako bi danes imeli vse, karsem naštel. Res nismo imeli svoje občine, a tudiKostanjevica, Šentjernej, Šentrupert, Mokronogso bile samo krajevne skupnosti, pa imajovse to, česar v Suhi krajini še dolgo ne bo. Zdajpa toliko kritike na občino, češ, da ničesar nenaredijo. Že v gradu je dovolj narejenega. Urazamujena, ne vrne se nobena. Ne moreš uresničitiv 8-ih letih, kar bi se lahko postopoma delalo50 let, ker, zrno do zrna pogača, kamen nakamen palača.Drugi ugovor. Tu pa že bolj odločno ugovarjam:Bil sem učitelj mnogih generacij, tu semzačel poučevati in tudi končal. Ne mislim, prepričansem, da sem poleg znanja vzgajal tako,da vam nisem privzgojil majhnosti in ponižnosti,ampak dajal pobude, da bi zrasli v samostojne,samozavestne, pokončne ljudi, ki spoštujejosamega sebe in druge. Vzgoja je temeljila napozitivnih vzvodih, to je, da iz vas ‘napravimo’osebnosti, ki boste hodili z dobronamernimikoraki po življenjski poti, ki ste si jozamislili.Sicer so se pa Suhokranjčani, povojna generacija,to poznam, uveljavili na odgovornihmestih, postali so tako razni direktorji, diplomiraniinženirji, magistri in celo doktorji, patudi izučeni v raznih poklicih, in se izkazaline nazadnje tudi kot navadni delavci – vsakodelo je častno. Je pa res, da se najbolj sposobniniso vračali ‘iz belega sveta’, da bi s svojim znanjemin sposobnostmi porivali voz zaostalostiSuhe krajine v napredek in lepše čase.Tretji ugovor. Zgodovinska resnica je samoena: narod, ki se bori za svojo svobodo, ko jenapaden, ko sovražnik zasede njegovo ozemljein ga hoče uničiti, ne da ima pravico, morase braniti, ker s tem brani svobodo svojih prednikovin svojih zanamcev. Zdaj veš, torej nisiprikrajšan za resnico. Da pa taki časi prinesejoneslutene razsežnost zla in trpljenja, ‘daSlovenec že mori Slovenca brata’, ob tem sepa ustavimo, in se vprašajmo, če lahko vsakdovsakemu pogleda v oči, kajti ‘srce je pravičensodnik’.Tako, dragi Matej, to mi je ležalo na srcu,zato sem Ti moral odgovoriti.Lep pozdrav, pa še naprej glej na svet s kritičnimiočmi,tega je danes premalo, če bo več takih, kot siTi, bo, upajmo, voda postala bolj bistra in sebomo bolje videli v mnogih ozirih.Štajer’cOdkrivamo stare fotografijeNa prejšnje nagradnovprašanje je pravilnoodgovoril samo ViktorKoncilja, Dvor 62, 8361 Dvor.Čestitamo!Fotografija kaže otroškoigralsko skupino pri KUDŽužemberk.Napišite vsaj tri imenain priimke igralcev nafotografiji.Rudi Cerkovnik

julij 2007,37Poznate vaš kraj?Dobili smo samo dva odgovora, ki sta nam gaposlala Urška Lavrič, Podlipa 32, 8361Dvor inJože Kic, Trebča vas 10, 8361 Dvor. Pravilno staodgovorila: oglasna deska s turistično vsebino vMalem Lipovcu. Čestitamo!Na sliki:Fotografija kaže stari mlin, in takih mlinovje bilo nekoč, pa tudi žag, posejanih, lahko birekli, nešteto v dolini Krke. Noč dan so mlinimleli in ravno tako žage rezale hlodovino. Dolinaje polno živela, a danes se kažejo še samo napol podrte stavbe in čakajo na podjetne ljudi,ki bi jih obnovili in vsaj za turiste spet pognalimlinske kamne in venecijanke.Rudi CerkovnikOdgovorite samo, čigav je bil mlin, odgovorepošljite na naslov: Suhokranjske poti,Grajski trg 33, 3860 Žužemberk, do 1.9.BIG BROTHER JESUHOKRANJECNAGRADNA KRIŽANKAPrvi korak iz hiše Big BrotherV soboto, 9. 6., se je končal realistični šov na Akanalu. Sodelovalo je 17 kandidatov, ki so imelinalogo, da v hiši Big Brother preživijo dobre trimesece, brez stika z zunanjim svetom. Niso omeliradia, televizije, računalnika niti časopisa. Vsakteden so gledalci izglasovali nekoga, ki je moraloditi iz hiše.V soboto je bil zadnji večer, ko so gledalci odločalimed dvema finalistoma, Mihom in Andrejem.Zmagovalec je bil Andrej Novak, ki je po obehsvojih starših Suhokranjec. Njegova mama izhajaz Ratja, oče pa z Vrha pri Hinjah. Andrej je večjidel svojega življenja preživel v Avstraliji, rad pase je vračal v Slovenijo, kjer je preživel tudi delsvojega otroštva. V soboto ga je pred hišo Big Brotherpričakala množica njegovih sorodnikov – tudibrat Janez, ki je za to priložnost pripotoval iz Avstralije- znancev, prijateljev in drugih navijačev,česar Andrej očitno ni pričakoval, saj je bil zelopresenečen nad vzdušjem, ki je vladalo ob njegovemprihodu.Besedilo in foto: Mojca PapežRešitev križanke:Na uredništvo je prispelo 18 rešenih križank. Žrebanje je takole razdelilo nagrade: 1.Jože Unetič, Muchlerjeva 2, 1000 Ljubljana, 2. Aleksandra Valenčič, Prapreče 19, 8360Žužemberk, 3. Mirjam Andrejčič, Dvor 55, 8361 Dvor, 4. Marjan Novak, Baragova 15, 8361Žužemberk. Nagrajencem naše čestitke!Rešitve križanke iz 26. številke pošljite na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360Žužemberk do 1. septembra 2007 s pripisom na ovojnici: križanka.

38 julij 2007,Plačan oglasNLB OSEBNO BANČNIŠTVOV današnjem razvitem svetu, moderni informacijskidobi, pri bogati ponudbi izdelkovin storitev ter v pestri konkurenci, se tudi vbančništvu dogajajo spremembe – tudi v odnosudo strank. V NLB se zavedajo, da lahkouresničujejo svoje poslanstvo le z osebnim odnosomdo strank, s poglabljanjem medsebojnegazaupanja in spoštovanja.NLB Osebno bančništvo je ponudba banke,namenjena najzahtevnejšim strankam, ki odbanke pričakujejo več in strankam, ki želijopoenostaviti bančno in finančno poslovanje- s tem želi banka z njimi vzpostaviti dolgoročenpartnerski odnos.Kot stranka osebnega bančništva imate velikokoristi in ugodnosti.Poslujete prek svojega osebnega bančnikain ta vam ponuja celovit finančni nasvet nanajvišji strokovni ravni brez čakanja v vrsti,spremlja vaše želje in potrebe ter vas obveščao novostih in ugodnostih bančne ponudbe, ozapadlosti depozitov, limitov, kreditov in naložb,svetuje pri vlaganju prihrankov... Takoposlovanje prihrani precej dragocenega časain veliko odvečnih poti.Poslujete z NLB Zlatim računom, ki omogočanajveč: zlato kartico BA Maestro z možnostjoizbire motiva na kartici, brezplačenlimit na računu v vrednosti 2.000 evrov, višjiizredni limit, dvig do 700 evrov na dan nabankomatih, brezplačno nezgodno življenjskozavarovanje za primer nezgodne smrti alipopolne trajne invalidnosti, izdajo čekov brezplačila nadomestila, izdajo zlatih čekov in šekaj. Imetnikom NLB Zlatega računa so na voljovsi sodobni načini poslovanja – telefonskabanka NLB Teledom, spletna poslovalnicaNLB Klik in mobilna banka NLB Moba.Kadar koli lahko pridobite NLB Zlato karticoMasterCard, ki je plačilna kartica, sprejetatako rekoč povsod in vam omogoča višjilimit porabe, ugodnosti doma in v tujini, nezgodnozavarovanje za primer nezgodne smrtiali popolne trajne invalidnosti 24 ur na dan,vse dni v letu, zavarovanje pred zlorabami vprimeru morebitne izgube ali kraje kartice– povrnitev škode se lahko uveljavi že za 24ur pred prijavo izgube ali kraje in še 24 ur poprijavi… Poleg te kartice so na voljo tudi mednarodneplačilne kartice NLB Visa, klasičniin posojilni NLB MasterCard ter posojilnaNLB Karanta za plačevanje doma.NLB ima tudi široko paleto naložbenih možnosti.Za imetnike NLB Zlatega računa jebanka pripravila NLB Zlati depozit, odličnoin varno naložbo, ki prinaša višje obrestnemere, kot veljajo za redno ponudbo depozitov.Poleg klasičnih varčevalnih produktovv poslovalnicah NLB ponujajo tudi bančnozavarovalniške storitve NLB Vite z vrstovarčevalnih in naložbenih možnosti. Stranke,ki želijo dolgoročno varčevati in so zavišje donose pripravljene tudi prevzeti nekajtveganja, se lahko odločijo za naložbo v vzajemnesklade družbe NLB Skladi. Investicijskiskladi, katerih kupone je mogoče kupiti vposlovni mreži NLB, se med seboj razlikujejopredvsem po naložbeni politiki. Vplačila somogoča v enkratnem znesku ali postopno vobliki varčevalnega načrta.Stranke osebnega bančništva imajo tudimožnost pridobitve kreditov po ugodnejšihpogojih kot veljajo v redni kreditni ponudbibanke. Na voljo so NLB Osebni krediti inNLB Stanovanjski krediti. Osebni kredit selahko najame za plačilo kakršnega koli blagaali storitve, lahko pa se znesek kredita nakažena osebni račun. Stanovanjski krediti so namenjeninakupu ali gradnji nepremičnin.Nenazadnje, osebno bančništvo ponuja šedruge ugodnosti, ki neposredno ne posegajov bančno poslovanje, kot so ugodnosti prilizingu nepremičnin, osebnih vozil in plovil,odvetniških storitvah, ugodnosti pri trgovanjuz nepremičninami in pri zdravstvenihstoritvah.Še razmišljate? Pridite v NLB poslovalnice inpovprašajte po NLB Osebnem bančništvu.Ne bo vam žal!Občina Žužemberk OBVEŠČAobčanke in občane, uporabnike in obiskovalce, da bo ob prireditvahTrški dnevi s praznikom Občine Žužemberkpopolna zapora parkirišča pred gradom:Skromna inpreprosta vsehsto letFoto: S. MirtičRaznih dogodkov v življenju Rozalije Prušekiz Drašče vasi pri Šmihelu je bilo nešteto. Njenaživljenjska pot ni bila postlana z rožicami,bila pa je polna odrekanja, garanja in skrbi zajutrišnji dan, a nedelja, 13. maja, je bila njenavelika življenjska prelomnica. Že mlaji s tabloin napisom pred začetkom vasi Drašča vas sonapovedali slavnostni dogodek – stoletnico njihovekrajanke. Vaščani in domači so slavljenkipripravili veliko slovesnost,z ganljivim nagovoromnečakinje Marine Rus - Lenček, s prijetnimkulturnim programom, ki so ga popestriliotroci podružnične šole Šmihel pod vodstvomPetre Zadel, pevke Društva upokojencev Žužemberk,dobrim željam nastopajočih ter številnihsorodnikov in vaščanov pa so se pridružilitudi predsednica KO RK Šmihel SilvestraPapež, osebna zdravnica Nežka Dular, župnikMilan Pajk in žužemberški župan Franc Škufca,številne navzoče pa je z recitacijo pesmicenavdušila tudi sama slavljenka.Rozalija Prušek se je rodila 13. maja daljnegaleta 1907 v vasici Kal, po domače Čoparjeva.Z Draškim Ludvikom sta h kruhu spravila triotroke - Slavka, Ludvika in Jožeta, le-ti so siustvarili svoje družine in prišli so vnuki Miha,Ika, Dušan, Silva in nato še pravnuka Julijanin Kevin. Mama Rozalija je bila večkrat bolna,tudi v mladostnih letih, po 60-tem letu pa sokot bi mignil, vse bolezni izginile. Rozalka,kot ji tudi pravijo, je povedala, da je ljubila red,takšna je bila tudi pri pripravi hrane, ki je bilavedno pravi čas sveže kuhana in nikoli postana,prijal pa ji je tudi kakšen kozarec vina.Danes Rozalija živi pri sinu Slavku in snahiSlavki, ob stoletnici pa je izrazila veliko željo,da bi še enkrat rada šla v rodni Kal.S. Mirtičv petek, 13.07.2007, od 19.00 do 23.30 ure,v soboto, 14.07.2007, od 12.00 ure dalje inv nedeljo, 15.07.2007, od 09.00 do 24.00 ure.Delna zapora parkirišča bo:v petek, 13.07.2007, od 16. ure daljev soboto, 14.07.2007, od 7. ure daljein v nedeljo, 15.7.2007, od 7. ure dalje.Za obiskovalce javne prireditve indruge uporabnike jeorganizirano parkiranje na naslednjih mestih:– parkirišče in asfaltirano igrišče pri OŠ Žužemberk– parkirišča v industrijsko - obrtni coni pri nekdanjiIskri, Grajski trg 15Vljudno Vas naprošamo, da upoštevate to obvestilo.Občina Žužemberk

julij 2007,3980 letViktorije ŠtuparStanislav Papežje praznovalZahvalaFoto: Tinca CajnkoDne 22.2.2007 je Prapročah pri Žužemberkupraznovala svoj 80. rojstni dan Štupar Viktorija– Zmaga. Rodila se je v tej vasi. Leta 1954 seje poročila z mizarjem Jožetom, ki je bil domaiz Sadinje vasi. S skupnimi močmi sta si ustvarilanov dom, kjer je rodila dva otroka: sina Jožetain hčerko Viktorijo. Mož je bil ves čas zaposlen,sama pa je, dokler sta še bila otroka majhna inše ni bilo možnosti za zaposlite, delala doma namanjši kmetiji, kakšnem denar pa si je zaslužiltudi s šivanjem za sosede, ostale znance in prijatelje.Leta 1964 pa se je zaposlila v tedanji Iskri,kjer je delala do upokojitve.Po smrti moža, leta 1997, živi sama, saj sta sotroka odselili od doma in si ustvarila svoji družini.Večina dela opravi sama, saj je še zelo vitalna,večkrat pa jo obiščeta sin in hčerka z vnuki,ima jih že 5, in ji po svojih močeh pomagajo.Zelo rada se udeležuje naših izletov in družabnihsrečanj.Ob tem visokem jubileju smo jo obiskali članidruštva, ji za praznik iskreno čestitali in zaželeliše mnogo srečnih in zdravih let ter jo skromnoobdarili. Tinca CajnkoNaša draga mama Rozalija Prušek je v nedeljo,13. maja, praznovala svoj stoti rojstnidan, mnogi ste z malimi in velikimi pozornostmipolepšali trenutke slavja najstarejšeSuhokranjke.Iskrena hvala vsem vaščanom Drašče vasiza sodelovanje in domiselna presenečenja,ki so dala praznovanju svečan pridih. Zaspodbudne besede, darila in popestritevsrečanja se prisrčno zahvaljujemo županuFrancu Škufci, predsednici DU FranckiOžbolt in njihovim pevkam, učencem inučiteljicam PŠ Šmihel, zdravnici NežkiDular in KORK Šmihel. Hvala SlaščičarniLenček za slavnostno torto in ostale sladkedobrote, unikatni oblikovalki Marini Lenčekpa iskreno hvala za družinsko drevo,domiselno oblikovano iz lectovih src.Hvala vsem, ki ste osončkali mamin rojstnidan in jo spodbudno pospremili v nove dnevenjenega novega stoletja. Hvala.Slavko PrušekFoto: Arhiv Družina90 let gospodaVinka ŠegeKonec maja je izpolnil 90 zemeljskih let g. VinkoŠega, župnik in prelat na Robu pri VelikihLaščah. Izvira iz kmečke družine v Grahovempri Cerknici. Leta 1946 je prišel v Žužemberkza kaplana g. Karlu Gnidovcu in tu ostal do leta1952, ko so ga skupaj z dekanom aretirali, obsodiliin zaprli zaradi organiziranja procesije.Po izpustitvi iz zapora je služboval v številnihdolenjskih farah od Suhorja pri Metliki, Šmartnegapri Litiji, Šentlovrenca in nazadnje Roba,kjer je še sedaj v veliko zadovoljstvo faranovupravlja s tamkajšnjo župnijo.Žužemberčani se ga spominjamo kot izrednodobrega človeka in nadarjenega vzgojitelja, ki jez dekanom Gnidovcem vodil faro v najtežjih povojnihčasih. Je izredno skromen, odkrit in duhovnoširok človek, vzor neprecenljive dobrotein dobrega vzgleda. Z veliko hvaležnostjo se gavsi, ki nam je vcepljal prvine moralnih vrednot,spominjamo in želimo še veliko zdravih let. Našeljudstvo še kako potrebuje take značaje!Slavko GlihaKristina Marinčin njen 80.rojstni danV majhni in prijetni hiši naproti Osnovne šoleŽužemberk je 30. marca 2007 praznovala svojih80 let Kristina Marinč.Rojena je bila v vasi Sela pri Raki v številni družini.Med vojno je bila skupaj s svojimi domačimiizseljena v Nemčijo. Po njej so se vrnili v svoj uničeniin požgani dom. Tako je njeno mladost zaznamovalotežko življenje. Leta 1946 se je poročilaz možem Ludvikom, ki je v tem kraju opravljalslužbo miličnika. Leta 1953 se je družina preselilav Žužemberk, kjer so nekaj časa stanovali v najemniškemstanovanju, pozneje pa sta si sezidala hišo.V zakonu so se jim rodili 4 otroci, eden je kmaluumrl. Sedaj ima 8 vnukov in že 6 pravnukov.Leta 1964 se je zaposlila v tedanji Iskri, kjer jedelala do upokojitve. Otroci so se osamosvojiliin se odselili od doma, tako da sta možem preživljalasvoje dneve do leta 2001, ko ji je mož Ludvikumrl. Tudi sedaj pravi, da ni osamljena, saj sezaposli z delom na vrtu, pa tudi otroci jo pridnoobiskujejo in skrbijo za njo.Foto: S.MirtičPrav 1. maja je praznoval svoj osebni praznikStanislav Papež iz suhokranjske vasice Ratje 37.Klenih in čvrstih Suhokranjcev, ki bi dočakaličastitljivih devetdeset let je v Suhi krajini malo,bolje rečeno je takšno starost v zadnjih nakaj letihdoživelo veliko več pripadnic ženskega spola.Veselo in slovesno je bilo 1. maja na domačiji Papeževih,po domače pri Samotarju. Najprej so sezbrali vsi domači, skupaj s slavljencem Stankom,prostora za vse v domači hiši ni bilo, zato so slavjeprestavili pred hišo. Slavljenca pa so na domu, dankasneje presenetili tudi člani dvorskih upokojencevna čelu s predsednico Zvonko Bradač, tajnicoTončko Banko, najstarejšim krajanom MirkomReparjem in samim županom občine ŽužemberkFrancem Škufco.Stanko je s pokojno ženo h kruhuspravil šest otrok: Stanislava, Marijo, Lojzeta,Albina, Anico in Pavlo, Vse je življenjska pot popeljaladaleč od doma, še najdlje pa sta se s trebuhomza kruhom odpravila Lojze in Pavla, ki živita vAvstraliji. Stanku na domačiji pr’ Samotarju resni dolgčas. Časi, ko je delal na polju in v domačidelavnici še kadice in čebre, so minili, sedaj zanjskrbi vnuk z ženo, družbo pa mu delajo z obiskiotroci, 15 vnukov in kar 23 pravnukov.S.M.Člani društva upokojencev smo jo ob njenem visokemjubileju obiskali, jo skromno obdarili inzaželeli še mnogo srečnih in zdravih let.Tinca Cajnko

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si,TRR 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič, uredniški odbor:Slavko Gliha, Ljuba Nose, Mojca Papež in Vlado Kostevc. Zunanji sodelavci: Darko Pucelj, Katarina Vovk, Miloš Kecman in Petra Kastelic. Lektor: Rudi Cerkovnik. Oblikovanje, grafična pripravain filmi: ŠPES grafični studio, Novo mesto. Tisk: Kastelic Zvone, s.p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov.