Odkrivam svoje okolje 2 - priročnik za učitelja (3,57 MB)

ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 2PriroËnik za uËitelje za spoznavanje okolja 2Avtorice: Milena Petauer, Vlasta Prevolπek, Danica ©alej, dr. Ana Vovk KoræeUrednici: Barbara Lemeæ, Jelka PogaËnikOblikovanje: Æare KerinIlustracije: Bojan Sumrak, Damjana BrumecFotografije: Drago Mohar, Matevæ LenarËiË, Andrej Blatnik, Janez Gregori, Tomi Trilar, Ciril Mlinar - Cic, Matija Gogala,Katarina Prosenc, Stane Klemenc, fotoarhiv Æivalskega vrta Ljubljana, Fotodokumentacija Dela, Reuters Pictures ArchivePrelom: Janez KotarLektoriranje: Darinka Koderman PataËko, Tina KraljVse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com© Zaloæba Rokus Klett, d.o.o.Za zaloæbo: Rok KvaternikBrez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporabatega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitevv elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah,krπitev avtorske pravice.Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-poπta: rokus@rokus-klett.sihttp://www.rokus-klett.sihttp://www.knjigarna.comCIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana371.3:502/504(086.034.4)ODKRIVAM svoje okolje 2. PriroËnik za uËitelje za spoznavanjeokolja za 2. razred 9-letne osnovne šole [Elektronski vir] / MilenaPetauer ... [et al.] ; ilustracije Bojan Sumrak, Damjana Brumec ;fotografije Drago Mohar ... [et al.]. - Ljubljana : Rokus Klett,2007Dostopno tudi na: http://www.praktik.orgISBN 978-961-209-751-61. Petauer, Milena231766784

Vsebina1. O priroËniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52. Cilji uËnega predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63. Opis uËbeniπkega kompleta Odkrivam svoje okolje 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73.1. Vsebinska in didaktiËna zasnova uËbenika in delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . .74. Podrobnejπa razËlenitev vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku . . . . . . . . . . . . . .85. Notranja zgradba vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku . . . . . . . . . . . . . . . . . . 446. Vsebina zgoπËenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1147. Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 2 — Naslovi poglavij1. Rastem in se spreminjam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442. Obiskujem likovni kroæek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463. Kako razliËni smo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 484. Tudi doma smo prijatelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 505. Varno v prometu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526. Od pπenice do potice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 547. Jesen v gozdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 568. Kje so doma æivali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 589. Piha, piha veter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6010. V okolici πole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6211. Æivim v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6412. Tako je bilo nekoË … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6613. »as teËe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6814. PrazniËni december . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7015. Zima je tu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7216. Sneg se tali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7417. Iz Ëesa je kaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7618. Meπam snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7819. Vsi smo del narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8020. Æivim zdravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8221. Tok, tok, tok … deæuje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8422. Stojim, Ëepim, leæim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8623. Opazujem stroje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8824. Kuku, pomlad je tu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9025. Iz malega raste veliko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9226. ÆrebiËek in konj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9427. Moje okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9628. Za noËjo pride dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9829. Peljem se z avtobusom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10030. Sejem pesek, prebiram fiæol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10231. Pojdi z menoj na travnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10432. Ga, ga, ga … tu sem doma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10633. Tudi jaz skrbim za okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10834. Moj raËunalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11035. Priπel je Ëas poËitnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

1. O priro»nikuPriroËnik je namenjen uËinkoviti uporabi uËbenika in delovnega zvezka Odkrivam svoje okolje 2. Po oblikovni zasnovije zelo podoben priroËniku za uËitelje za 1. razred (Odkrivam svoje okolje 1). Napisale smo ga iste avtorice in pri temupoπtevale pripombe uporabnikov, to je uËiteljev in profesorjev. Izkazalo se je, da je za praktiËno uporabo uËbenika indelovnega zvezka zelo prikladen priroËnik z natanËnimi navodili, razdeljenimi po tematskih sklopih in posameznih vsebinah.Zato smo priËujoËi priroËnik zasnovale tako, da je uËitelju v veliko pomoË in da v njem najde vse, kar potrebuje zadelo v razredu. Dejavnosti, ki so navedene v uËbeniku za posamezni tematski sklop, so opisane v tabeli v priroËniku.Obsegajo 35 sklopov in vsak posebej je opremljen z naslovom uËne enote, naslovom teme v uËbeniku in delovnemzvezku ter orisan z operativnimi cilji iz uËnega naËrta.Vsak tematski sklop v priroËniku je sestavljen iz naslednjih delov:• naslov tematskega sklopa z zaporedno πtevilko;• kratko besedilo, ki pojasnjuje bistvo sklopa;• cilji uËne teme, ki jih uËenci spoznajo prek dejavnosti v posameznem tematskem sklopu;• primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev — kaj lahko uËenci naredijo in kakπna je pri tem vloga uËitelja;• vpogled v uËbenik in delovni zvezek, tj. slika strani v uËbeniku in delovnem zvezku;• vodilne besede posameznega tematskega sklopa, ki naj bi jih uËitelj πe posebej poudaril;• pripomoËki, ki jih potrebujemo za obravnavo posameznega tematskega sklopa;• medtematske povezave;• poseben prostor za uËiteljeve beleæke.

2. Cilji u»nega predmetaV okviru predmeta spoznavanje okolja 2 uËenec nadgrajuje znanje o okolju. V ospredju je veËplastnost, raznovrstnostin prepletenost dejavnikov, ki delujejo v naravnem in druæbenem okolju. Poudarek je na spontanem otroπkemraziskovanju bliænjega in πirπega okolja ter odkrivanju prepletenosti in soodvisnosti med pojavi in procesi. Znanje, ki gauËenci pridobivajo iz neposrednih izkuπenj v okolju ali prek medijev, se pri pouku razπirja in poglablja. Pri spoznavanjuokolja so zdruæene vsebine razliËnih znanstvenih podroËij: naravoslovnih, tehniËnih in druæboslovnih. Zasnovane so natemeljnih pojmih, ki jih nadgrajujemo vso triado.V ospredju je dejavno spoznavanje okolja:• spoznavanje dejstev in oblikovanje pojmov o naravnem in druæbenem okolju;• bogatitev osebnih izkuπenj in razvijanje πirπega spoznavnega podroËja o okolju;• razvijanje spretnosti primerjanja, razvrπËanja, urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov, napovedovanja, sklepanja,eksperimentiranja in sporoËanja;• posebna pozornost je namenjena vzpodbujanju obËutljivosti za dogajanje v naravnem in druæbenem okolju, to jezavesti o pomembnosti Ëlovekovega premiπljenega ravnanja v odnosu do njiju.Ob uËbeniku in delovnem zvezku bo uËitelj laæje uresniËil temeljne cilje pouka, ki so:• spoznavanje sebe in drugih;• oblikovanje spoznanja, da se ljudje in druæba ves Ëas spreminjamo;• odkrivanje in spoznavanje æive in neæive narave, njune raznovrstnosti, povezanosti in spremenljivosti;• odkrivanje in spoznavanje znaËilnosti domaËe pokrajine in æivljenja Ëloveka v njej;• spodbujanje zavesti o tem, da Ëlovek spreminja okolje;• razvijanje sposobnosti za samostojno raziskovalno delo;• uvajanje v pridobivanje, obdelavo in uporabo podatkov in informacij z uporabo informacijske tehnologije;• izdelava preprostih tehniËnih predmetov;• spoznavanje povezav med tehniËnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi ter• pridobivanje znanja in veπËin grafiËnega sporoËanja.Temeljni standardi predmeta spoznavanje okolja so zajeti v naslednjih tematskih sklopih:• Kdo smo in kako æivimo• Jaz in ti, vi in mi• Jaz in moja πola• Praznujemo• Bilo je nekoË• Jaz in narava• Jaz in zdravje• Pogledam naokrog• Kaj zmorem narediti

3. Opis u»beni©kega kompleta Odkrivam svoje okolje 23.1. Vsebinska in didaktiËna zasnova uËbenika in delovnega zvezkaVsebinska zasnova uËbenika in delovnega zvezka temelji na:• seznanjanju s temeljnimi pojavi, procesi in zakonitostmi v okolju in druæbi, ki omogoËajo uËencu razvijati prostorskein Ëasovne predstave;• razvijanju uËenËevih vsestranskih sposobnosti: logiËnega in samostojnega razmiπljanja, primerjanja, umeπËanjaprocesov in pojavov v prostor in Ëas, razumevanja koliËinskih podatkov in sposobnosti pridobivanja novega znanja.Vsebinska zasnova:• vsebina uËbenika in delovnega zvezka temelji na uËnem naËrtu in katalogu znanj za 2. razred 9-letne osnovneπole;• izhaja iz dojemanja 7-letnega otroka in se opira na okolje, ki ga obdaja in v katerem æivi;• razporeditev se dræi resniËnega zaporedja dogodkov v πolskem letu;• naslovi uËnih tem imajo sporoËilno vlogo;• slikovno gradivo je opremljeno z besedilom za usmerjanje opazovanja;• novi pojmi so vkljuËeni v besedilo uËbenika;• motivacijske dejavnosti povezujejo tematske sklope;• uËbenik in delovni zvezek sta osnova za pouËevanje predmeta spoznavanje okolja 2.DidaktiËna zasnova:• uËbenik in delovni zvezek sta po zahtevnosti prilagojena sposobnostim 7-letnika;• v poglavja so vkljuËene stvarne ponazoritve dogodkov, razmer in oseb iz vsakdanjega æivljenja;• uËbenik je zastavljen tako, da omogoËa razliËne nivoje zahtevnosti v posameznem tematskem sklopu;• besedilo se navezuje na predmete in vsebine prve triade;• v posameznem vsebinskem sklopu so uporabljeni razliËni didaktiËni pristopi;• poudarek je na dejavni vlogi uËenca pri pouku, tako da znanje pridobiva s samostojno dejavnostjo in igrivostjo obpomoËi uËitelja;• vodilo uËbenika je predpostavka, da sta uspeπen uËitelj in dober uËbenik najpomembnejπa motivacija za uËenca;• uËbenik in delovni zvezek omogoËata razvijanje uËenËevih sposobnosti;• gradivo spodbuja uËenca k preprostim poskusom;• uËbenik in delovni zvezek izhajata iz osebnega stika uËenca z razliËnimi æivljenjskimi okolji, ki jih pozna æe od doma,v πoli pa se z njimi seznani drugaËe;• ob uËbeniku in delovnem zvezku uËenec raziskuje okolje in ga poglobljeno doæivlja.Oblikovna zasnova uËbenika:• vsebuje 35 vsebinskih sklopov (za vsak teden po enega);• posamezni vsebinski sklop je prikazan na dveh straneh;• na zgornjem levem robu strani v uËbeniku je simbol v obliki kuverte, kjer so navedene dejavnosti;• grafiËno-slikovni del dopolnjujejo kratka besedila in vodilne besede, ki jih uËenec bere sam;• "podaljπane" strani ob levem in desnem robu ali pa na sredini, naj bo spodaj ali zgoraj, so namenjene odkrivanju,prekrivanju in povezovanju informacij, razumevanju procesov in oblikovanju celote, ki je v okolju nepogreπljiva.Oblikovna zasnova delovnega zvezka:• naslovi tematskih sklopov v delovnem zvezku so enaki kot v uËbeniku: vsebuje 35 vsebinskih sklopov, v vsakem sood dve do πtiri naloge;• simbol Ëukca spremlja vsako nalogo: ob njem so navedeni pripomoËki in navodila za reπevanje nalog (uËenci tasimbol æe poznajo iz delovnega uËbenika Odkrivam svoje okolje 1);• za delovni zvezek je znaËilna bogata in raznovrstna grafiËna oprema, ki temelji na sodobnih grafiËnih pristopih in"multimedijski" zasnovanosti.Tipi nalog:• uËenec pridobiva znanje z razliËnimi tipi nalog: barva, lepi, dopisuje, povezuje, iπËe razlike in podobnosti, samostojnoopazuje in pripoveduje, posluπa, izdela sam;• naloge se razlikujejo glede na zahtevnost (od preprostejπih do bolj zahtevnih) in glede na naËin reπevanja;• vkljuËene so vaje za diferenciacijo in individualizacijo (za bolj ustvarjalne uËence).ZnaËilnosti delovnega zvezka:• spodbuja uËenca k samostojnemu nadgrajevanju znanja: naloge izhajajo iz vsakdanjega æivljenja, zato so blizuuËenËevim izkuπnjam, delovni zvezek pa ga spodbuja k dejavnosti pri pouku;• razvija in krepi zanimanje uËenca za raziskovalno delo, zahtevnost pa je prilagojena njegovi starosti;• delovni zvezek ponuja πtevilne moænosti za æivljenjsko uËenje sicer strokovnih vsebin na podlagi raznovrstnihdejavnosti v delovnem zvezku;

• uËitelj povezuje posamezna samostojna spoznanja uËencev v nova;• naloge in vaje vkljuËujejo doumevanje prepletenosti naravnih in druæbenih dejavnikov v okolju, kar vpliva na æivljenjeljudi, in oblikovanje spoπtljivega odnosa do okolja;• uËbenik poskuπa prek uËnih tem privzgojiti razumevanje razliËnosti med ljudmi;• naloge in vaje omogoËajo, da uËenec spreminjanje okolja doume kot posledico spreminjanja pokrajine in delovanjaËloveka;• uËenec oblikuje svojo predstavo o æivem in neæivem okolju, kar je razvidno tudi iz njegovega delovnega zvezka, kiga vsak individualno opremi;• naloge in vaje v delovnem zvezku uËencu pomagajo razumeti zahtevnejπe pojave v okolju;• delovni zvezek je tudi popolna vsebinska in didaktiËna podpora uËitelju: skupaj z uËbenikom je nenadomestljivpripomoËek za uspeπno pouËevanje spoznavanja okolja.4. Podrobnej©a raz»lenitev vsebin v u»beniku in delovnem zvezkuPri predmetu spoznavanje okolja je pomembno dejstvo, da bliænjo okolico spoznamo prej kot πirπo, narekovalo tudirazporeditev uËne snovi v uËbeniku in delovnem zvezku. Ta je glede na tematske sklope v uËnem naËrtu razdeljena na35 poglavij. Posamezno poglavje obsega dejavnosti enega πolskega tedna.Iz preglednic so razvidni: razporeditev uËnih enot po tednih, naslovi tem v uËbeniku in delovnem zvezku, operativnicilji, ki izhajajo iz uËnega naËrta, in primeri dejavnosti, ki so navedeni tudi v uËbeniku in pripomorejo k uresniËevanjuciljev.

TEDEN U»NA ENOTA1. Moje otroπtvoObdobjaËlovekovegaæivljenjaVsako æivo bitjeenkrat umreU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKURASTEM IN SESPREMINJAMOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• vedo, da so vsako leto starejπi in zrelejπi;• spoznajo razliËna obdobja Ëlovekovegaæivljenja;• vedo, kdo je otrok in kdo odrasel;• spoznavajo, da smrt lahko nastopi vvsakem obdobju æivljenja;• spoznavajo pomen zdravega naËinaæivljenja.UËenci:• primerjajo zdajπnje obdobje svojegaæivljenja z obdobjem, ko so bili dojenËki;• opisujejo razliËna obdobja Ëlovekovegaæivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo,mladost in zrela leta;• prepoznajo razliËno stare osebe inugotavljajo razlike med njimi;• spoznajo, da smrt lahko nastopi vkaterem koli obdobju æivljenja;• pogovarjajo se o pomembnosti zdraveganaËina æivljenja, o zdravi oz. raznovrstniprehrani in pomembnosti gibanja.

TEDEN U»NA ENOTA2. Organiziranostπole©olski ËasopisInteresnedejavnostiU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOBISKUJEMLIKOVNI KROÆEKOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznajo organiziranost πole: spoznajovodstvo πole (ravnatelja/ico);• vedo, da jih bo uËilo vedno veË uËiteljevin uËiteljic;• vedo, da ima πola svoj Ëasopis, radio,svoje πportno druπtvo;• razvijajo obËutek pripadnosti svoji πoli.UËenci:• obiπËejo ravnatelja ali ravnateljico in sepogovarjajo o organiziranosti πole;• berejo πolski Ëasopis in se pozanimajo zanjegovo ime;• sestavijo prispevek za πolski Ëasopis;• pogovarjajo se z ustvarjalci πolskegaradia;• vkljuËijo se v interesno dejavnost na πoli;• izvedo, da jih bo uËilo veË uËiteljev inuËiteljic.10

TEDEN U»NA ENOTA3. Mi med sebojVsi razliËniKo bom velik,bom …U»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUKAKO RAZLI»NISMOOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, da smo ljudje razliËni;• razvijajo razumevanje razliËnosti;• spoznavajo in pozitivno doæivljajo, dasi tako otroci kot odrasli ne glede naspol svobodno izbiramo razliËne igre inigraËe, vrste πporta, zabave, prijatelje inprijateljice, poklic oz. delo;• pozitivno vrednotijo, da si lahko ljudje(moπki in æenske, deklice in deËki)svobodno izbiramo razliËne vloge væivljenju;• spoznavajo, da morajo biti vsem (neglede na razlike) dani pogoji, da æivimoËloveka vredno æivljenje.UËenci:• ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo pospolu, barvi koæe, govorimo razliËnejezike, smo lahko zdravi ali bolni itd.;• doumejo, da smo ljudje razliËni;• se pogovarjajo, da si ljudje svobodnoizbiramo razliËne vloge v æivljenju;• z igro vlog ponazarjajo posameznepoklice.11

TEDEN U»NA ENOTA4. Igra in delo vdruæiniMed seboj sipomagamoUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUTUDI DOMA SMOPRIJATELJIOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, da ljudje, ki æivijo ali delajoskupaj, vstopajo v doloËene medsebojneodnose (ljubezni, spoπtovanja, skrbi,prijateljstva, sodelovanja ipd.);• vedo, da se rodimo kot moπki ali æenske;• pozitivno vrednotijo delitev dela meddruæinskimi Ëlani.UËenci:• se pogovarjajo o igri, delu in razvedriludoma;• ugotavljajo, da se je potrebno v druæinidogovarjati in upoπtevati drug drugega;• spoznavajo, da je pomembno, da si vdruæini delo razdelimo in si pomagamo;• vedo, da k dobremu poËutju domaprispevajo tako starπi kot tudi otroci.12

TEDEN U»NA ENOTA5. Varna hoja - uËnisprehodPrometni znakiv okolici πole -izdelam samNevarnosti vprometuU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUVARNO VPROMETUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznajo prometne znake, ki jihsreËujejo na svoji poti v πolo, in znake,pomembne za vedenje peπcev inkolesarjev;• utrjujejo védenje o varni poti v πolo;• spoznavajo nevarnosti prometa vrazliËnih vremenskih razmerah;• vedo, da udeleæenci v prometu podvplivom alkohola, drog in zdravilogroæajo tudi varnost drugih.UËenci:• prepoznavajo prometne znake v okoliciπole;• razvrπËajo prometne znake (znaki zanevarnost, prepoved itd.);• opisujejo nevarnosti v prometu;• ugotavljajo, da pod vplivom zdravil,alkohola in drog udeleæenci v prometuogroæajo varnost drugih.13

TEDEN U»NA ENOTA6. Na kmetiji - uËnisprehodHrana in izdelkiUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOD P©ENICE DOPOTICEOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano;• spoznavajo, da ljudem stroji pomagajopri sajenju, spravilu, ohranjanju inpremeπËanju pridelka.UËenci:• obiπËejo in opazujejo vrt, njivo;• izvedo, da ljudje hrano pridelujemo;• primerjajo delo na polju in na vrtu;• ugotavljajo, da si pri delu na velikihpovrπinah ljudje pomagajo z razliËnimistroji;• spoznajo, da pridelke predelamo.14

TEDEN U»NA ENOTA7. Gozd - uËnisprehodGozdne rastline inæivaliDelo jeseniU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIJESEN V GOZDU UËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembein spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek,vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi;• spoznajo æiva bitja in okolja, v katerihæive.UËenci:• opazujejo in doæivljajo gozd jeseni;• ugotavljajo spremembe v gozdu, ki jihpovzroËa vreme;• izvedo, da se nekatere spremembe vnaravi redno ponavljajo;• spoznajo gozdne æivali in rastline.15

TEDEN U»NA ENOTANASLOV TEME VDZ IN U»BENIKU8. Æivali v razliËnihokoljihKJE SO DOMAÆIVALIÆivali okoli nasÆivali po svetuJ E S E N S K E P O » I T N I C EU»ITELJEVE BELEÆKE:OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, da so si nekatere æivaliin rastline podobne, druge pa se zelorazlikujejo;• spoznavajo, da v drugaËnih okoljih æivedrugaËna bitja;• spoznavajo, da so pokrajine po svetu inpri nas razliËne.UËenci:• opazujejo æivali in njihovo æivljenje narazliËnih koncih sveta;• spoznavajo, da so pokrajine po sveturazliËne;• prepoznavajo razlike med æivalmi, kiæivijo v razliËnih okoljih;• doumejo odvisnost æivali od okolja, vkaterem æivijo.16

TEDEN U»NA ENOTA9. Kakπno je vreme- uËni sprehodVeter in oblakiUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIPIHA, PIHA VETER UËenci:• spoznavajo vremenske pojave: oblaki inveter;• povezujejo vremenske pojave;• spoznavajo nevarnosti prometa vrazliËnih vremenskih razmerah.UËenci:• opazujejo vreme in opisujejo svojadoæivljanja;• spoznavajo in opisujejo veter in oblake;• povezujejo vreme in spremembe vnaravi;• izvedo, da se æiva bitja prilagodijovremenskim spremembam.17

TEDEN U»NA ENOTA10. Okolica πole - uËnisprehodStavbe in njihovpomenSkrb za okoljeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIV OKOLICI ©OLE UËenci:• znajo opisati uporabo zemljiπË v okoliciπole;• vedo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa inkako lahko sami prispevajo k urejenemuvidezu okolice;• se znajo orientirati v πolskem okoliπu;• spoznajo znaËilnosti domaËega kraja alisoseske;• opazujejo in presojajo, kako Ëlovekspreminja naravno okolje: avtocesta, jez,kmetijske povrπine, mostovi, predori,kamnolomi in drugo.UËenci:• na uËnem sprehodu opazujejo okolicoπole;• opisujejo namembnost razliËnih zemljiπËin objektov;• poimenujejo posamezne objekte innjihovo namembnost;• orientirajo se v bliænji okolici πole;• ugotavljajo, kdo skrbi za doloËenazemljiπËa;• urejajo okolico πole.18

TEDEN U»NA ENOTA11. Moj domaËi kraj -uËni sprehodPokrajine vSlovenijiUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIÆIVIM V SLOVENIJI UËenci:• spoznajo znaËilnosti domaËega kraja alisoseske;• opazujejo in presojajo, kako Ëlovekspreminja naravno okolje: avtocesta, jez,kmetijske povrπine, mostovi, predori,kamnolomi in drugo;• spoznavajo, da so pokrajine po svetu inpri nas razliËne.UËenci:• opisujejo znaËilnosti domaËega kraja;• spoznavajo, da naravno okolje spreminjatudi Ëlovek;• se seznanijo s tem, da so slovenskepokrajine razliËne;• v peskovniku oblikujejo bliænjo okolico.19

TEDEN U»NA ENOTA12. SreËanje s starejπooseboPredmeti skozi Ëas»asovni trakU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUTAKO JE BILONEKO» …OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo razliËne vidike æivljenja ljudi vpreteklosti in danes;• spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze,kot so dan, teden, mesec, leto.UËenci:• ob slikovnem gradivu in v pogovorus starejπo osebo spoznavajo æivljenjenekoË;• primerjajo æivljenje v preteklosti zdanaπnjim;• opazujejo razvoj predmetov skozi Ëas;• opisujejo stare predmete in ugotavljajonjihovo namembnost;• riπejo Ëasovni trak tekoËega meseca.20

TEDEN U»NA ENOTA13. Berem koledarPraznikiUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI»AS TE»E UËenci:• spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze,kot so dan, teden, mesec, leto;• spoznavajo koledar;• spoznavajo razliËne praznike, povezanes kulturno, versko in dræavotvornotradicijo.UËenci:• poimenujejo mesece v letu;• berejo koledar;• pogovarjajo se o pomenu praznikov.21

TEDEN U»NA ENOTANASLOV TEME VDZ IN U»BENIKU14. Prazniki vdecembruPRAZNI»NIDECEMBERNovoletnavoπËilnica -izdelam samPraznovanjeN O V O L E T N E P O » I T N I C EU»ITELJEVE BELEÆKE:OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, da imamo v Sloveniji vrstopraznikov (tako lokalnih kot dræavnih);• spoznajo razliËne praznike, povezanes kulturno, versko in dræavotvornotradicijo;• spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze,kot so dan, teden, mesec, leto.UËenci:• se pogovarjajo o praznikih, ki jihpraznujemo v decembru;• doæivljajo prazniËno razpoloæenje;• naËrtujejo dejavnosti v decembru;• izdelujejo voπËilnice in novoletneokraske;• pripravljajo gradivo in pripomoËke zadelo ter po delu pospravijo.22

TEDEN U»NA ENOTA15. Zimska pokrajina- uËni sprehodÆivali in rastlinepozimiLjudje sepripravimo nazimoU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIZIMA JE TU UËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembein spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek,vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi.UËenci:• opazujejo pokrajino pozimi;• spoznavajo znaËilnosti zime;• izvedo, kako se æivali prilagodijo zimskimrazmeram;• opisujejo, kako se ljudje pripravimo nazimo.23

TEDEN U»NA ENOTA16. Voda v naraviTaljenje,zmrzovanje -poskusiUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTISNEG SE TOPI UËenci:• spoznavajo snovi v razliËnih agregatnihstanjih (led, sneg in tekoËa voda);• izvedo, da sta led in sneg voda v trdniobliki, da iz snega in ledu dobimotekoËo vodo, da voda lahko zmrzne.UËenci:• oblikujejo in gradijo iz snega;• spoznavajo trdo in tekoËe stanje vode vnaravi;• poimenujejo stanja vode;• ugotavljajo vzroke za spremembo stanjavode;• naredijo poskus in dojamejo pojmataljenje in zmrzovanje.24

TEDEN U»NA ENOTA17. Snovi v naravi -uËni sprehodLastnosti snoviUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIIZ »ESA JE KAJ UËenci:• spoznavajo snovi, ki jih uporabljamo;• opisujejo in doloËajo lastnosti snovi.UËenci:• se seznanijo z razliËnimi snovmi v okolju;• ugotavljajo, iz Ëesa so predmeti;• opisujejo in doloËajo lastnosti snovi;• razvrπËajo predmete glede na lastnosti inurejajo zbirke.25

TEDEN U»NA ENOTA18. Meπam snovi -poskusiLastnosti sestavinin zmesiMavËni odlitek -izdelam samU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIME©AM SNOVI UËenci:• meπajo snovi in spoznavajo spreminjanjelastnosti;• iz snovi oblikujejo telesa;• uporabljajo razliËna gradiva (snovi),orodja in obdelovalne postopke terpovezujejo lastnosti gradiv z naËiniobdelave: preoblikujejo, reæejo, spajajo;• za delo se pripravijo in po delupospravijo;• vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki,za katere je potrebno poskrbeti.UËenci:• meπajo zmesi;• opazujejo lastnosti sestavin in lastnostisnovi;• ugotavljajo spreminjanje lastnosti;• izdelajo mavËni odlitek;• se zavedajo, da se morajo za delopripraviti in potem pospraviti.26

TEDEN U»NA ENOTA19. Pogoji za æivljenjeæivih bitijÆiva bitja so medseboj povezanaUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUVSI SMO DELNARAVEOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, kaj potrebujejo sami indruga æiva bitja za æivljenje in ohranjanjezdravja;• spoznavajo, da æiva bitja pri ohranjanjuæivljenja iz okolja nekaj sprejemajo, topredelujejo in v okolje oddajajo.UËenci:• izvedo, kaj potrebujejo æiva bitja zaæivljenje;• spoznajo medsebojne povezave æivihbitij;• se seznanijo s tem, da æiva bitja iz okoljasprejemajo snovi, jih nekaj porabijo,preostanek pa izloËijo.27

TEDEN U»NA ENOTA20. Skrb za zdravjeBolezni inpoπkodbeUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIÆIVIM ZDRAVO UËenci:• spoznavajo, da se ljudje bolje poËutijo,Ëe so vedno telesno aktivni;• pridobivajo znanje, veπËine in staliπËa, kijim omogoËijo skrbeti za lastno zdravjein zdravje drugih;• spoznajo pomen raznovrstne prehraneter razvijajo druæabnost, povezano sprehranjevanjem;• spoznajo, da hrana vsebuje sestavine,ki so nujno potrebne, da se telo giblje,raste in pravilno deluje.UËenci:• se uËijo zdravega naËina æivljenja invarnosti pri vsakdanjem delu;• se seznanijo z raznovrstno hrano innjenim pomenom;• se pogovarjajo o otroπkih boleznih inpoπkodbah.28

TEDEN U»NA ENOTA21. Zvoki okrog nasNastanek zvoka -poskusiPojoËi deæ -izdelam samU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUTOK, TOK, TOK …DEÆUJEOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo nastajanje in lastnosti zvoka;• vedo, da je uho Ëutilo za zvok;• spoznavajo sebe, kako se gibljejo inkako uporabljajo Ëutila.UËenci:• prepoznavajo razliËne glasove okrogsebe;• se nauËijo, kako nastane zvok;• se seznanijo z znaËilnostmi zvoka;• izvedo, da je uho Ëutilo za zvok;• izdelajo glasbilo.29

TEDEN U»NA ENOTA22. Kako se gibamoRavnovesje -poskusiUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUSTOJIM, »EPIM,LEÆIMOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo sledove gibanja;• razumejo, da po sledi lahko sklepamo,kdo se je gibal in kako;• spoznavajo stanje ravnovesja;• znajo poimenovati znaËilna stanjamirovanja;• spoznajo pripomoËke za gibanje;• znajo poimenovati pripomoËke;• znajo napovedati posledice doloËenegaravnanja;• spoznavajo sebe, kako se gibljejo inkako uporabljajo Ëutila.UËenci:• ponazarjajo razliËne naËine gibanja;• spoznajo stanja mirovanja;• predvidijo posledice doloËenegaravnanja;• spoznajo pripomoËke za gibanje in jihpoimenujejo;• s poskusi spoznajo stanja ravnovesja.30

TEDEN U»NA ENOTA23. Stroji so razliËniGibanje strojev inslediUtrjevanjeZ I M S K E P O » I T N I C EU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIOPAZUJEM STROJE UËenci:• spoznavajo sledove gibanja;• spoznavajo gibanje tehniËnih naprav invozil ter njihovih delov;• vedo, da se gibajoËa telesa lahkoustavijo;• znajo poimenovati znaËilna stanjamirovanja;• znajo predvideti posledice doloËenegaravnanja.UËenci:• spoznajo gibanje strojev;• spoznajo in opazujejo sledove gibanja;• izvedo, da je stroj mogoËe tudi izkljuËiti.31

TEDEN U»NA ENOTA24. PomladRastline in æivaliDelo spomladiU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUKUKU, POMLADJE TUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembein spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek,vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi;• izkusijo, da rastline zrastejo iz semen,Ëebulic, gomoljev, potaknjencev.UËenci:• spoznajo znaËilnosti pomladi inspremembe v naravi, ki jih povzroËivreme;• opazujejo in opisujejo znanilce pomladi;• spoznajo, da so æivali prilagojenespremembam in se pripravljajo na svojzarod;• se seznanijo s spomladanskimi opravili.32

TEDEN U»NA ENOTA25. Semena so razliËnaRazvoj rastlineUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUIZ MALEGA RASTEVELIKOOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• izkusijo, da rastline zrastejo iz semen,Ëebulic, gomoljev, potaknjencev.UËenci:• opazujejo razliËna semena in jihpoimenujejo;• izvedo, da se rastline razvijejo iz semen,Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev;• opazujejo kalitev in zapisujejougotovitve;• spoznajo, da rastline rastejo, se razvijajoin odmirajo.33

TEDEN U»NA ENOTA26. Odrasla æival inmladiËiPodobnosti inrazlikeSkrbim zapaliËnjakeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIÆREBI»EK IN KONJ UËenci:• spoznavajo, da se ljudje in æivali rodijo,rastejo, imajo potomce, se postarajo inumrejo;• spoznavajo, da imajo æivali potomce, kinavadno izhajajo iz dveh starπev;• spoznavajo, da so potomci podobni takostarπem kot med seboj, toda ne povsem.UËenci:• izvedo, da se æivali skotijo ali izleæejo izjajca;• spoznajo, da se æivali razvijajo, starajo inpoginejo;• primerjajo odrasle æivali in njihovemladiËe;• spoznajo, da so mladiËi podobnistarπem, lahko pa se tudi razlikujejo odnjih;• pripravijo gojilnico in opazujejo razvojpaliËnjakov.34

TEDEN U»NA ENOTA27. Okolje me obdajaSlikovni simboliUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIMOJE OKOLJE UËenci:• spoznajo razliËne naËine prikazovanjageografskega okolja (peskovnik,zemljevid, globus);• znajo narediti preprosto legendo sslikovnimi simboli.UËenci:• opazujejo okolje in poimenujejosestavine pokrajine;• z glino oblikujejo geografsko okolje;• izdelajo preprosto legendo s slikovnimisimboli.35

TEDEN U»NA ENOTANASLOV TEME VDZ IN U»BENIKU28. Dan in noËZA NO»JO PRIDEDANKako si sledijodogodkiPrej in potemP R V O M A J S K E P O » I T N I C EU»ITELJEVE BELEÆKE:OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznajo zvezo med gibanjem sonca indnevnim Ëasom;• znajo opisati razliko med dnevom innoËjo;• spoznajo Ëasovni potek dogodkov;• znajo urediti dogodke po Ëasovnemzaporedju;• pravilno uporabljajo besede zaopisovanje poteka dogodkov.UËenci:• doæivljajo in opazujejo Ëas dneva ter gapovezujejo z dejavnostjo;• pripovedujejo, kje je sonce ponoËi;• opisujejo razliko med dnevom in noËjo;• razvrstijo dogodke v Ëasovno zaporedje.36

TEDEN U»NA ENOTA29. Obnaπanje vrazliËnih prevoznihsredstvihVreme in prometUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUPELJEM SE ZAVTOBUSOMOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznajo pravila obnaπanja v razliËnihprevoznih sredstvih;• utrjujejo védenje o varni poti v πolo;• spoznavajo nevarnosti prometa vrazliËnih vremenskih razmerah;• izvedo, da udeleæenci v prometupod vplivom alkohola, drog in zdravilogroæajo tudi varnost drugih.UËenci:• utrdijo znanje o varni poti v πolo;• spoznajo in poimenujejo prevoznasredstva;• spoznajo pravila obnaπanja v razliËnihprevoznih sredstvih;• spoznajo nevarnosti prometa v razliËnihvremenskih razmerah.37

TEDEN U»NA ENOTANASLOV TEME VDZ IN U»BENIKU30. Sestavine in zmesiSEJEM PESEK,PREBIRAM FIÆOLPostopki loËevanjazmesi - poskusiSita in cedilaP R V O M A J S K E P O » I T N I C EU»ITELJEVE BELEÆKE:OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo postopke za loËevanje trdnihzmesi;• znajo opraviti in opisati loËevanje ssejanjem;• razumejo, da je velikost luknjic kriterij zaloËevanje pri sejanju.UËenci:• spoznajo postopke za loËevanje trdnihzmesi;• znajo opraviti in opisati loËevanje ssejanjem;• spoznajo, da je za loËevanje s sejanjempomembna velikost luknjic.38

TEDEN U»NA ENOTA31. Travnik - uËnisprehodRastline in æivaliDelo poletiU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUPOJDI Z MENOJ NATRAVNIKOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembein spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek,vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi.UËenci:• na uËnem sprehodu opazujejo travniπkerastline in æivali;• prepoznajo in poimenujejo travniπkerastline in æivali;• spoznajo znaËilnosti poletja inspremembe v naravi;• se seznanijo z delom na travniku.39

TEDEN U»NA ENOTA32. Mlaka - uËnisprehodRastline in æivaliUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUGA, GA, GA …TU SEM DOMAOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznajo æiva bitja in okolja, v katerihæive;• spoznajo, da so æiva bitja povezana medseboj in z neæivo naravo;• spoznajo, da imajo æivali potomce, kinavadno izhajajo iz dveh starπev.UËenci:• na uËnem sprehodu opazujejo stojeËevode ter æivali in rastline ob vodi in vnjej;• prepoznajo in poimenujejo rastline inæivali ob vodi in v njej;• spoznajo razvoj æabe;• izvedo, da nekatere æivali plavajo, drugeletajo, drsijo ali skaËejo.40

TEDEN U»NA ENOTA33. SmetiπËe alikamnolom - uËnisprehodLoËevanjeodpadkovTudi jaz skrbimza Ëisto okolje -Ëistilna akcijaU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUTUDI JAZ SKRBIMZA OKOLJEOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• spoznavajo, kako ljudje vplivajo nanaravo in kako lahko dejavno prispevajok varovanju in ohranjanju naravnegaokolja, v katerem æivijo;• spoznavajo, da so spremembe v okoljuvËasih za æivali in rastline ugodne, vËasihpa πkodljive.UËenci:• si na uËnem sprehodu ogledajo smetiπËeali kamnolom;• spoznajo, kako Ëlovek vpliva na naravoin jo spreminja;• spoznajo, da so spremembe v okoljuza æiva bitja lahko ugodne, vËasih paπkodljive;• izvedo, da odpadke shranjujemo loËeno;• se nauËijo, kako lahko sami pripomorejok varovanju narave in urejenosti okolja.41

TEDEN U»NA ENOTA34. Vrste informacijInformacijskatehnologijaUporabainformacijsketehnologijeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIMOJ RA»UNALNIK UËenci:• spoznajo razliËne naËine πirjenjainformacij;• znajo shraniti in uporabiti podatke zuporabo preproste tehnologije.UËenci:• spoznajo razliËne naËine prenosainformacij;• uporabljajo preprosto tehnologijo, ki jimje dostopna;• prilepijo obrazek k posamezniinformaciji.42

TEDEN U»NA ENOTA35. Urejanje podatkovTabela inhistogramUtrjevanjeU»ITELJEVE BELEÆKE:NASLOV TEME VDZ IN U»BENIKUPRI©EL JE »ASPO»ITNICOPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTIUËenci:• razvijajo sposobnosti urejanja podatkov(uporaba simbolov);• znajo oblikovati preproste preglednice zavpisovanje podatkov;• razvijajo sposobnosti za grafiËnosporoËanje v naravoslovju in tehniki.UËenci:• opazujejo sliko, dopolnijo tabelo innariπejo histogram;• berejo histogram;• izdelajo preprosto tabelo;• izvedo, kaj pomenijo posamezni simboli.43

5. Notranja zgradba vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku1. RASTEM IN SE SPREMINJAM stran 4/4Æivljenje ljudi, æivali in rastlin, skratka vseh æivih bitij, se priËne z rojstvom. Vsako æivo bitje je bilo rojeno, æivi in bonekega dne umrlo. Celo drevo, ki je æivelo na stotine let, bo nekega dne morda izruval veter in bo umrlo. Vsa æiva bitjagredo v æivljenju skozi veË obdobij. Rastejo, se razvijajo in pri tem spreminjajo ter enkrat umrejo. UËenci se seznanijo sËloveπkim æivljenjem, za katero je znaËilnih veË obdobij: rojstvo, obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost, zrela leta, starostin smrt. Smrt nastopi, ko telo preneha delovati. Ljudje umirajo zaradi najrazliËnejπih vzrokov: zaradi bolezni, starostiali pa njihovo smrt povzroËi nesreËa. Kadar kdo umre, smo æalostni, potrti, nesreËni. Vsa ta Ëustva so del naravnegaprocesa, ki mu pravimo æalovanje.UËenci spoznavajo, da so obdobja Ëlovekovega æivljenja razliËno dolga in da ima vsako obdobje doloËene znaËilnostiin odgovornosti.Cilji uËne teme:UËenci:• vedo, da so vsako leto starejπi in zrelejπi;• spoznajo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja;• vedo, kdo je otrok in kdo odrasel;• spoznavajo, da smrt lahko nastopi v vsakem obdobju æivljenja;• spoznavajo pomen zdravega naËina æivljenja.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• primerjajo zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko so bilidojenËki;• opisujejo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka,otroπtvo, mladost in zrela leta;• prepoznajo razliËno stare osebe in ugotavljajo razlike med njimi;• spoznajo, da smrt lahko nastopi v katerem koli obdobju æivljenja;• pogovarjajo se o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravioziroma raznovrstni prehrani in pomembnosti gibanja.• Primerjajo zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko so bili dojenËki.UËitelj se z uËenci vnaprej dogovori, da v πolo prinesejo fotografije iz obdobja, ko so bili dojenËki in malËki. Z vpraπanjijih spodbuja, da prepoznavajo znaËilnosti posameznih obdobij ter ugotavljajo razlike in podobnosti v primerjavi ssedanjostjo. Kaj so tedaj jedli? S kakπnimi igraËami so se igrali? Kako je s tem danes?UËitelj lahko dejavnost razπiri na æivljenje otrok drugod po svetu. Pomaga si s slikovnim gradivom ali z videoposnetki.V delovni zvezek uËenci prilepijo fotografijo otrok od drugod po svetu.• Opisujejo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost in zrela leta.Ob slikovnem gradivu, ki ga pripravi uËitelj ali pa ga prinesejo sami, uËenci spoznavajo posamezna obdobja Ëlovekovegaæivljenja. UËitelj lahko delo organizira po skupinah, tako da vsaka skupina iπËe (izrezuje, obkroæi ipd.) doloËenoobdobje Ëlovekovega æivljenja. UËitelj uËence spodbuja in jih usmerja, da na podlagi pripravljenega slikovnega gradivapripovedujejo o znaËilnostih in razlikah med posameznimi obdobji Ëlovekovega æivljenja.UËenci opisujejo posamezna æivljenjska obdobja tudi na podlagi svojih izkuπenj: opisujejo na primer æivljenje bratanajstnika, pripovedujejo o æivljenju babice, dedka itd.Ob uËbeniku uËenci poimenujejo ljudi v razliËnih starostnih obdobjih. Pri tem ugotavljajo, kdo je starejπi in kdo mlajπi.V delovnem zvezku k ustreznim slikam pripiπejo poimenovanja za posamezna obdobja Ëlovekovega æivljenja.• Prepoznajo razliËno stare osebe in ugotavljajo razlike med njimi.UËenci ob slikovnem gradivu prepoznavajo, kdo je otrok in kdo odrasel. Pri pogovoru o odraslosti lahko uËenceopozorimo, da ni natanËno doloËene meje med otroπtvom in odraslostjo ter da se ta spreminja. Lahko navedemokaterega od razlogov, na primer: bolezen starπev (utegne se zgoditi, da otrok skrbi zanju), revπËina (otrok morazasluæiti, da lahko druæina preæivi) in podobno.44

UËenec:• primerja zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko je bil dojenËek;• opisuje razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost in zrela leta;• prepozna razliËno stare osebe in ugotavlja razlike med njimi;• spozna, da lahko smrt nastopi v katerem koli obdobju æivljenja;• se pogovarja o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravi oz. raznovrstni prehrani inpomembnosti gibanja.• Spoznajo, da smrt lahko nastopi v katerem koli obdobju æivljenja.Ko govorimo o smrti, jo obravnavamo kot sestavni del æivljenja, kot nekaj, kar neizogibno nastopi v æivljenju vsakegabitja. Izhajamo lahko iz smrti rastlin (roæa v vazi oveni, v zemlji se posuπi ipd.), prenesemo pojem na æivali (pes pogine)in tako pridemo do Ëloveka. PoiπËemo najrazliËnejπe razloge za smrt (bolezen, starost, razliËne nesreËe ipd.).Najverjetneje je kateri od uËencev poznal koga, ki je umrl, in bo o tem voljan pripovedovati: o razlogih za smrt,obËutkih ob tem in o æalovanju. Vendar le, Ëe sam tako æeli.Vsekakor pa uËencem povemo, da lahko tistemu, ki æaluje, pokaæemo, da nam ni vseeno zanj, da se z njimpogovarjamo, mu prisluhnemo in da prijatelja ali znanca, kadar je potrt, poskuπamo potolaæiti.• Pogovarjajo se o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravi oziroma raznovrstni prehrani inpomembnosti gibanja.UËitelj se z uËenci pogovori o kakovosti æivljenja, pa tudi o posledicah razliËnih zasvojenosti (kajenje, pitje alkohola,uæivanje drog).V delovnem zvezku uËenci pobarvajo trditve, ki opisujejo zdrav naËin æivljenja.Pogled v uËbenik:1RASTEM IN SE SPREMINJAMOBDOBJA »LOVEKOVEGA ÆIVLJENJA SO RAZLI»NO DOLGA.NA »ASOVNEM TRAKU POI©»I OTRO©TVO.STAROSTNIKODRASEL JOÆE»LOVEK MARIJABORISMLADOSTNIK JASNAMIHAOTROK VESNAJANMAL»EK SONJAKLEMENDOJEN»EK MAJATINENINAÆIVLJENJE OTROK PO SVETUOPI©I SLIKEIN PRI TEM UPORABINASLEDNJE IZRAZE:— GIBANJE,— ZDRAVO ÆIVLJENJE,— VARNOST,— RAZNOVRSTNAPREHRANA.0 1 2 10 18 65KDO JE OD KOGA STAREJ©I IN KDO MLAJ©I?UPORABI ZGORNJA IMENA IN VPRA©AJ SO©OLCA.IMESTAREJ©I IMEMLAJ©I4ODRASLI SKRBIJO ZA OTROKE.VSI OTROCI BI MORALI IMETI SRE»NO IN BREZSKRBNO OTRO©TVO.ALI GA IMAJO? POMISLI NA TELEVIZIJSKA PORO»ILA.5Pogled v delovni zvezek:1RASTEM IN SE SPREMINJAM2. IZ REVIJE ALI »ASOPISA IZREÆI FOTOGRAFIJO, KI PRIKAZUJE OTROKEDRUGOD PO SVETU.POSKUSI SI ZAMISLITI, KAKO ÆIVIJO OTROCI TAM.1. IZBERI PRAVILEN PODPIS K FOTOGRAFIJAM IN GA ZAPIŠI: KDO JE DOJEN»EK, MAL»EK,OTROK, MLADOSTNIK, ODRASEL »LOVEK IN STAROSTNIK.3. POBARVAJ TRDITVE, KI OPISUJEJO ZDRAV NA»IN ÆIVLJENJA.RAD TELOVADIM.VE»KRAT NA DANSI UMIJEM ROKE.REDNO OBISKUJEMZOBOZDRAVNIKA.VELIKO GLEDAMTELEVIZIJO.VSAK DAN KOLESARIM.POJEM VELIKOSLADKARIJ.4 5Vodilne besede: rojstvo, æivljenje, dojenËek, malËek, otroπtvo, mladost, odraslost, zrela leta, smrt, zdravo æivljenje.PripomoËki: slikovno gradivo, plakati, videokasete.Medtematska povezava: Kako razliËni smo, Tudi doma smo prijatelji, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Æivimzdravo, Vsi smo del narave, Tako je bilo nekoË ...U»ITELJEVE BELEÆKE:45

2. OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK stran 6/6Vstop v πolo spremeni otrokovo æivljenje in vpliva na vso druæino. SËasoma uËenec v πoli spozna nove obraze, pravilauËenja, odkriva nov svet, uspeπno oblikuje medsebojne odnose, postaja samostojnejπi. Postopoma se vkljuËuje v delov razredu, spozna pa tudi druge dejavnosti na πoli, obiskuje knjiænico in razliËne dejavnosti, ki si jih izbere sam. UËiteljga pri delu nenehno usmerja, predvsem pa spodbuja. Æivljenje in delo v πoli spoznava tudi ob razliËnih prireditvahin tekmovanjih ali pa o njih izve prek πolskega radia, glasil in razliËnih obvestil na oglasnih deskah. S pogovorom oπoli in dogajanju v njej, s skrbnim urejanjem uËilnice, hodnikov in drugih prostorov ter z razvijanjem in bogatenjemmedsebojnih stikov vzbudimo v uËencih pripadnost πoli.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo organiziranost πole: spoznajo vodstvo πole (ravnatelja/ico);• vedo, da jih bo uËilo vedno veË uËiteljev in uËiteljic;• vedo, da ima πola svoj Ëasopis, radio, svoje πportno druπtvo;• razvijajo obËutek pripadnosti svoji πoli.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• obiπËejo ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarjajo o organiziranostiπole;• berejo πolski Ëasopis in se pozanimajo za njegovo ime;• sestavijo prispevek za πolski Ëasopis;• pogovarjajo se z ustvarjalci πolskega radia;• vkljuËijo se v interesno dejavnost na πoli;• izvedo, da jih bo uËilo veË uËiteljev in uËiteljic.• ObiπËejo ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarjajo o organiziranosti πole.UËenci pripravijo vpraπanja o organiziranosti πole in o delu ravnatelja ali ravnateljice, ki ga oziroma jo nato obiπËejo. Tajim spregovori tudi o drugih dejavnostih na πoli (interesnih dejavnostih, tekmovanjih, prireditvah) in obenem pokaæenekaj fotografij in zapisov iz πolske kronike. Ob koncu pogovora uËitelj pomaga urediti novo védenje v obliki miselnegavzorca.• Berejo πolski Ëasopis in se pozanimajo za njegovo ime.V uËilnico povabimo urednika πolskega Ëasopisa. Ta uËencem pokaæe nekaj izvodov in jim opiπe, kako nastane Ëasopis.UËenci si ga ogledajo in se seznanijo z vsebino.V uËbeniku si ogledajo sliko otrok, ki listajo πolske Ëasopise.• Sestavijo prispevek za πolski Ëasopis.UËenci sestavijo prispevek za πolski Ëasopis. Na primer: predstavijo se ali pa odgovarjajo na doloËeno vpraπanje inzapiπejo kratke odgovore (o poËutju, o tem, kaj jim je vπeË, ipd.).• Pogovarjajo se z ustvarjalci πolskega radia.ObiπËejo ustvarjalce oddaj πolskega radia, spoznajo naËin dela in pripravo oddaj. Izvedo, kako lahko sodelujejo pritem.»e πola nima πolskega radia, lahko s pomoËjo uËitelja sami pripravijo kratko predstavitev πole, uËitelj pa jih posnames kasetnikom ali z videokamero.• VkljuËijo se v interesno dejavnost na πoli.Ogledajo si razstavljene izdelke uËencev (likovni in kiparski izdelki, lutke itd.) in ugotavljajo, kdaj oziroma kje so jihuËenci izdelali. Izvedo, da uËenci obiskujejo razliËne interesne dejavnosti (likovna, lutkovna, πportna dejavnost, pevskizbor, raËunalniπtvo, Ëebelarstvo) in da si jih izbirajo v skladu s svojimi nagnjenji.Ogledajo si prerez πolskih prostorov v uËbeniku ter ugotavljajo in opisujejo, kaj uËenci poËno pri posameznihdejavnostih.UËenci v delovni zvezek zapiπejo ime in naslov πole, ki jo obiskujejo. Preriπejo ali prilepijo znak πole in gaopiπejo. Predmete, ki jih potrebujejo pri posameznih interesnih dejavnostih, poveæejo z ustrezno dejavnostjo. Zapiπejopoimenovanje dejavnosti, ki jo obiskujejo. Pobarvajo kvadratke za dejavnosti, v katere so se vkljuËili njihovi soπolci.Izdelajo preglednico interesnih dejavnosti na svoj razred.46

UËenec:• obiπËe ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarja o organiziranosti πole;• bere πolski Ëasopis in se pozanima za njegovo ime;• sestavi prispevek za πolski Ëasopis;• se pogovarja s sodelavci πolskega radia;• se vkljuËi v interesno dejavnost na πoli;• izve, da ga bo uËilo veË uËiteljev, uËiteljic.• Izvedo, da jih bo uËilo veË uËiteljev in uËiteljic.UËenci izvedo, da en sam uËitelj ne pouËuje vseh predmetov in ne vodi vseh dejavnosti. Zato se bodo v πoli sreËevaliin delali πe z drugimi uËitelji in uËiteljicami.Pogled v uËbenik:2OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK©OLSKE STAVBE SE RAZLIKUJEJO PO ZUNANJOSTI.6PRI POUKU SPOZNAVAMO NOVE ©TEVILKE, BESEDE, OKOLJE TER POJEMO IN TELOVADIMO.POLEG POUKA V ©OLI POTEKAJO TUDI DRUGE DEJAVNOSTI: LIKOVNI, RADIJSKI IN NOVINARSKIKROÆEK, KO©ARKA IN DRUGO.V ©OLSKEM »ASOPISU U»ENCI OBJAVLJAJO SVOJE PESMI, SESTAVKE, KRIÆANKE, REBUSE, ©ALE… POPESTRIJO JIH Z ILUSTRACIJAMI.ZAKAJ OBISKUJE© LIKOVNI KROÆEK?7Pogled v delovni zvezek:2OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK4. OBISKUJEM KROÆEK.KATERE DEJAVNOSTI OBISKUJEJO TVOJI SO©OLCI?POBARVAJ KVADRATKE: 1 JE 1 U»ENEC.1. NAPI©I IME IN NASLOV ©OLE, KI JO OBISKUJE©.2. NARI©I ALI PRILEPI ZNAK ©OLE.PRAVILNO TRDITEV OZNA»I Z , NAPA»NO Z .©OLSKO KNJIÆNICO OBISKUJEM ZATO,DA KNJIGO PODARIM PRIJATELJU,DA NAPI©EM DOMA»O NALOGO,DA SI IZPOSODIM KNJIGO,LIKOVNI KROÆEK3. POVEÆI PREDMET Z DEJAVNOSTJO.RA»UNALNI©KI KROÆEKLUTKOVNI KROÆEKKO©ARKADA SE IGRAM Z ÆOGO,DA PRELISTAM CICIBAN,DA POJEM MALICO,DA PREBEREM ©OLSKI »ASOPIS.PEVSKI ZBORPRAVLJI»NI KROÆEK6 7Vodilne besede: interesne dejavnosti na πoli, æelje, nagnjenja, πolski Ëasopis, πolski radio, prispevek.PripomoËki: razliËni izdelki interesnih dejavnosti, πolski Ëasopis.Medtematska povezava: Kako razliËni smo, Tudi doma smo prijatelji, Moj raËunalnik.Diferenciacija: UËenci oznaËijo pravilne trditve, ki se navezujejo na to, zakaj obiskujejo πolsko knjiænico.U»ITELJEVE BELEÆKE:47

3. KAKO RAZLI»NI SMO stran 8/8Ljudje se med seboj razlikujemo po zunanjosti, po starosti, po spolu, po razliËnih Ëustvenih odzivih, pa tudi poæeljah, nagnjenjih, sposobnostih. UËenci spoznavajo, da videz Ëloveka ni odvisen od njegovih nagnjenj, æelja, osebnihlastnosti, sposobnosti. Pomembno je, da pri tem nismo omejeni in da si lahko svobodno izbiramo prijatelje, dejavnostiin nenazadnje, ko smo odrasli, poklic. UËencem s privajanjem razliËnih socialnih veπËin pomagamo pri medsebojnemsporazumevanju in sklepanju prijateljstev, kar pripomore tudi k oblikovanju uËenËeve pozitivne samopodobe. Pri temrazvijamo strpen odnos do drugaËnosti ter spodbujamo njeno sprejemanje.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da smo ljudje razliËni;• razvijajo razumevanje razliËnosti;• spoznavajo in pozitivno doæivljajo, da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol svobodno izbiramo razliËne igre inigraËe, vrste πporta, zabave, prijatelje in prijateljice, poklic oziroma delo;• pozitivno vrednotijo, da si lahko ljudje (moπki in æenske, deklice in deËki) svobodno izbiramo razliËne vloge væivljenju;• spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji, da æivimo Ëloveka vredno æivljenje.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, govorimorazliËne jezike, smo lahko zdravi ali bolni in podobno;• doumejo, da smo ljudje razliËni;• se pogovarjajo, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge væivljenju;• z igro vlog ponazarjajo posamezne poklice.• Ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, govorimo razliËne jezike, smo lahko zdravi alibolni in podobno.Z razliËnimi igrami, ki jih poznajo æe iz prvega razreda, uËenci ugotavljajo razlike in podobnosti med seboj.- Ena od moænosti je razvrπËanje v skupine po doloËenih kriterijih. Ob razliËnih kriterijih (npr. deklica - deËek; dolgilasje - kratki lasje; nosi hlaËe - nosi krilo; ima rad solato - ne mara solate; rad hodi v hribe - ne mara hoditi v hribe; znavoziti kolo - ne zna voziti kolesa), ki jih oblikuje uËitelj, kasneje pa tudi uËenci, se uËenci razvrπËajo v dve skupini.- Druga moænost je zabavna igra, poimenovana osebni opis: dva uËenca se med seboj natanËno opazujeta, kako je kdoobleËen, kakπno priËesko ima, kakπne copate ipd. Vse zunanje znaËilnosti si poskuπata zapomniti. Obrneta se s hrbtomdrug proti drugemu, spremenita tri stvari na sebi, se vnoviË obrneta drug proti drugemu in ugotavljata spremembe.Igra razvija sposobnosti vidnega zaznavanja, pomnjenja ter zabave.- Lahko se igramo tudi igrico, pri kateri moramo odkriti ime doloËene osebe: eden od uËencev, ki igra vlogo detektiva,zapusti uËilnico, drugi se dogovorijo in izberejo znano osebo s podroËja πporta, glasbe ali pa kar soπolca iz razreda.UËenec detektiv zastavlja vpraπanja in tako postopoma odkriva osebo. Soπolci mu odgovarjajo z da ali ne. Primerivpraπanj: Ali je oseba æenskega spola? Ali je dober πportnik? Ali ima svetle lase?• Doumejo, da smo ljudje razliËni.UËitelj usmerja pogovor o tem, da se ljudje med seboj razlikujemo po velikosti, barvi koæe, obliki oËi, po tem, kakπenjezik govorimo, in podobno.V uËbeniku si ogledajo sliko otrok in se pogovorijo o podobnostih in razlikah med njimi, uËenci pa lahko tudi samiiπËejo podobnosti in razlike med seboj.V delovnem zvezku opiπejo zunanjost deËka in deklice.• Pogovarjajo se, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju.UËitelj usmerja pogovor o tem, da imamo ljudje razliËna nagnjenja in v skladu z njimi razvijamo svoje sposobnosti.Glede na to so se tudi oni vkljuËili v razliËne interesne dejavnosti na πoli in zunaj nje. O tem so se æe pogovarjali priprejπnjem tematskem sklopu.V delovni zvezek zapiπejo, koliko uËencev iz razreda obiskuje glasbeno πolo.48

UËenec:• ugotavlja, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, da govorimorazliËne jezike, smo lahko zdravi ali bolni itd.;• doume, da smo ljudje razliËni;• se pogovarja o tem, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju;• z igro vlog ponazarja posamezne poklice.• Z igro vlog ponazarjajo posamezne poklice.UËenci si ogledajo videoposnetke, ki prikazujejo razliËne poklice.Pomagajo si z ilustracijami v uËbeniku in poimenujejo razliËne poklice, pripovedujejo, kakπno delo opravljajo osebe nasliki in kaj morajo znati. Spoznavajo, da je za razliËne poklice potrebno razliËno znanje.Z igro vlog ali s pantomimo uËenci ponazarjajo posamezne poklice.V delovni zvezek nariπejo, kateri poklic bi radi opravljali, ko bodo odrasli.Pogled v uËbenik:3KAKO RAZLI»NI SMOSEM TEMNEPOLTI INGOVORIMANGLE©KO.KO BOMVELIKA, BOMZDRAVNICA.V©E» SO MIDOLGI LASJE.JAZ SEMNAJMLAJ©IIN RADPOJEM.NOVINARKA FRIZER SLIKARZDRAVNICAKUHARKO BOM VELIK, BOM …KO BOM VELIKA, BOM …ENI SMO OB»UTLJIVI, STRAH NAS JE, UÆALJENI SMO, »E NE DOSEÆEMO, KAR SMO SI ZASTAVILI.DRUGI PA SO POPOLNOMA DRUGA»NI: NI»ESAR SE NE BOJIJO, NE JEZIJO SE, »E JIM KAJ NE USPE.LJUDJE SI IZBIRAMO RAZLI»NE POKLICE. ENI BI NAMRE» RADI DELALI Z LJUDMI, DRUGISPOZNAVALI SVET, TRETJI SE UKVARJALI Z ÆIVALMI, »ETRTI PA VOZILI HITRE AVTOMOBILEALI DOLGO ©TUDIRALI.10 VSAKO DELO OPRAVLJAMO ODGOVORNO.11Pogled v delovni zvezek:3KAKO RAZLI»NI SMO1. OPI©I ZUNANJOST DE»KA IN DEKLICE.3. DOBRO SI OGLEJ SO©OLCE IN JIH RAZVRSTI PO DOLÆINI IN BARVI LAS. 1 ✘ JE 1 U»ENEC.DOLÆINA LAS KRATKI SREDNJE DOLGILASJEBARVA LASDOLGI LASJE LASJESVETLI LASJEBARVA LAS:BARVA LAS:RJAVI LASJEBARVA O»I:BARVA O»I:»RNI LASJEBARVA KOÆE:BARVA KOÆE:4. NARI©I SEBE. KO BOM VELIK/VELIKA, BOM .OBLA»ILA:OBLA»ILA:GLASBILO:GLASBILO:DE»EK IN DEKLICA STA PRIJATELJA.OBISKUJETA RAZLI»NI OSNOVNI ©OLI, SKUPAJ PA HODITA V©OLO.2. KOLIKO TVOJIH SO©OLCEV OBISKUJE GLASBENO ©OLO?DE»KI:DEKLICE:8 SKUPAJ:9Vodilne besede: podobnost, razliËnost, drugaËnost, spol, æelje, nagnjenja, poklic, delo, znanje.PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Obiskujem likovni kroæek, Tudi doma smo prijatelji.Diferenciacija: UËenci razvrstijo soπolce po dolæini in barvi las ter izpolnijo razpredelnico.U»ITELJEVE BELEÆKE:49

4. TUDI DOMA SMO PRIJATELJI stran 10/10Æe v zgodnji otroπki dobi otroci Ëutijo potrebo po druæenju z drugimi. Ta se pozneje v otroπtvu πe poveËa. V vsakdanjemæivljenju se otroci sreËujejo z najrazliËnejπimi ljudmi. Eni so popolni neznanci, druge ljudi poznajo z ulice ali iz trgovine,s tretjimi preæivljajo del Ëasa.Doma pa æivijo v druæinski skupnosti, v kateri se oblikujejo medsebojni odnosi, ki vplivajo na otrokovo osebnost.Medsebojne odnose v druæini sproti uravnavamo, ne le s tolaæenjem drug drugega, temveË s spodbujanjem, ne le ssodelovanjem ali pouËevanjem, temveË s strpnim pogovorom in izmenjavanjem staliπË. UËence spodbujamo k temu, dapozitivno vrednotijo cilje delitve dela v druæini in imajo spoπtljiv odnos do izbire dejavnosti drugih Ëlanov.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da ljudje, ki æivijo ali delajo skupaj, vstopajo v doloËene medsebojne odnose (ljubezni, spoπtovanja, skrbi,prijateljstva, sodelovanja ipd.);• vedo, da se rodimo kot moπki ali æenske;• pozitivno vrednotijo delitev dela med druæinskimi Ëlani.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• se pogovarjajo o igri, delu in razvedrilu doma;• ugotavljajo, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drugdrugega;• spoznavajo, da je pomembno, da si v druæini delo razdelimo in sipomagamo;• vedo, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudiotroci.• Pogovarjajo se o igri, delu in razvedrilu doma.UËence spodbudimo, da pripovedujejo o preæivljanju prostega Ëasa doma. Usmerjamo jih z vpraπanji. Na primer: Kajso poËeli vËeraj popoldne? Kaj so delali oËe in mama, brat ali sestra?• Ugotavljajo, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drug drugega.Z igro vlog ponazorijo, kako se v druæini dogovarjajo o porazdelitvi dela, nakupih, preæivljanju prostega Ëasa druæine aliposameznika. Spoznavajo, da v druæini veljajo doloËena pravila in dogovori, ki jih spoπtujejo vsi druæinski Ëlani.• Spoznavajo, da je pomembno, da si v druæini delo razdelimo in si pomagamo.Ob slikovnem gradivu, ki ga izbere uËitelj, uËenci ugotavljajo, katera dela doma lahko opravijo sami, pri katerihpotrebujejo pomoË in zakaj.Ogledajo si fotografije v uËbeniku in se o njih pogovarjajo.V delovnem zvezku pobarvajo smiselne dvojice in sliËice, na katerih je prikazano delo, ki ga opravljajo doma.• Vedo, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudi otroci.Z igro vlog ponazorijo nekaj prizorov, ki se odigravajo doma in ob katerih se dobro poËutijo. Tiste, ki æelijo, spodbudimo,da pripovedujejo tudi o dogodkih, ko jim je bilo manj prijetno in so bili æalostni. Pogovarjamo se o tem, kako lahkosami prispevajo k dobremu poËutju doma.V delovnem zvezku si uËenci ogledajo ilustracije, opisujejo dogodke in k slikam nalepijo nalepke (priloga 1) zustreznim besedilom, ki pripomore k dobremu razpoloæenju v druæini.50

UËenec:• se pogovarja o igri, delu in razvedrilu doma;• ugotavlja, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drug drugega;• spoznava, kako pomembno je, da si v druæini delo razdelimo in si pomagamo;• ve, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudi otroci.Pogled v uËbenik:4SPO©TUJMO IN UPO©TEVAJMO DRUG DRUGEGA. LE TAKO NAM BO PRIJETNO V DRUÆINI, PA TUDIMED PRIJATELJI, SO©OLCI IN ZNANCI.TUDI DOMA SMO PRIJATELJIPRI NAS DOMA VSAK OPRAVLJA SVOJEDELO. MED SEBOJ SI TUDI POMAGAMO.MAMI IZVRSTNO KUHA, O»KA HITRO LIKA,JAZ PA … KAJ ZNAM PA JAZ NAJBOLJE?MED SEBOJ SE DOGOVARJAJMOIN SI PORAZDELIMO DELO.PRI IGRI IN ©PORTU UPO©TEVAJMODOGOVORE IN PRAVILA.12 13Pogled v delovni zvezek:4TUDI DOMA SMO PRIJATELJI3. DOGOVARJANJE, POHVALE IN SPODBUDE PRISPEVAJO K DOBREMU PO»UTJU V DRUÆINI.PRILEPI NALEPKE Z BESEDILOM K USTREZNIM SLIKAM (PRILOGA 1).1. KAJ SODI SKUPAJ? POBARVAJ SMISELNE PARE BESED Z ENAKO BARVO.POSPRAVIMPSAPOMIJEMPOSTELJONAHRANIMSMETIODNESEMPOSODO2. POBARVAJ SLI»ICE, NA KATERIH JE PRIKAZANO DELO, KI GA DOMA OPRAVLJA© TUDI TI.10 11Vodilne besede: druæina, druæinski Ëlani, pravila, dogovori, medsebojni odnosi, delitev dela, dobro poËutje.PripomoËki: slikovno gradivo.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Kako razliËni smo.U»ITELJEVE BELEÆKE:51

5. VARNO V PROMETU stran 12/12UËence moramo pripraviti na samostojno vkljuËevanje v promet, zato je prometna vzgoja pomembna vse πolsko leto.Postati mora vsakdanji del uËenËevega æivljenja. UËenci se vsak dan vkljuËujejo v promet in sreËujejo tako s prednostmikot tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Do pribliæno desetega leta starosti πe ne znajo in ne morejo samostojnosodelovati v prometu, zato potrebujejo pomoË, nasvete, vodenje in nadzor odraslih. Takπna priprava je edini naËin, dasi pridobijo ustrezno znanje, izkuπnje in naËela, ki jih bodo spremljali vse æivljenje, predvsem pa se bodo le tako nauËilivarnega obnaπanja v prometu. Seveda tudi to ni dovolj. UËencem mora pomagati vsa okolica, zlasti starπi. Spodbujamojih k opazovanju in jim pojasnjujemo svoje ravnanje in ravnanje drugih.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo prometne znake, ki jih sreËujejo na svoji poti v πolo, in znake, pomembne za vedenje peπcev inkolesarjev;• utrjujejo védenje o varni poti v πolo;• spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah;• vedo, da udeleæenci v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroæajo tudi varnost drugih.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• prepoznavajo prometne znake v okolici πole;• razvrπËajo prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved itd.);• opisujejo nevarnosti v prometu;• ugotavljajo, da pod vplivom zdravil, alkohola in drog udeleæenci vprometu ogroæajo varnost drugih.• Prepoznavajo prometne znake v okolici πole.UËenci prepoznavajo prometne znake na uËnem sprehodu v okolici πole. UËenje naj bo Ëim bolj sproπËeno, naravno,nazorno, vendar naj uËenci pri tem doumejo, da je promet resna stvar.Na uËnem sprehodu jim lahko opiπemo tudi izkuπnje, ki jih odrasli æe imamo: o slabi vidljivosti v deæevnem vremenu alimegli, presojanju hitrosti vozil ter ocenjevanju oddaljenosti in podobno. UËenci naj svoje ravnanje tudi ubesedijo. Naprimer: Stoj. Pogledam na levo. Pogledam na desno.Kadar uËenci napravijo napako, jih ne oπtevamo, ampak skupaj z njimi ugotovimo, kaj je bilo narobe in kako bi biloprav. Pogovorimo se tudi o tem, kakπne bi utegnile biti posledice napaËnega ravnanja.• RazvrπËajo prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved itd.).Po uËnem sprehodu uËenci sami izdelajo prometne znake, za katere potrebujejo trπi karton, leseno paliËico,plutovinast zamaπek, flomastre in πkarje. UËitelj se z njimi vnaprej dogovori, katere bodo napravili. Nato razvrπËajoprometne znake v skupine; znaki za nevarnost, prepoved, obvestilo, obveznost, Ëeprav od njih na tej starostni stopnjiπe ne zahtevamo, da si to zapomnijo. Gre bolj za postopno uvajanje zaznavanja in opazovanja prometnih znakov gledena njihovo obliko in barvo. RazvrπËanje prometnih znakov naj bo omejeno na prometne znake iz πolskega okolja.Tudi v uËbeniku si uËenci ogledajo prometne znake, jih opisujejo in ugotavljajo, kako je ob njih potrebno ravnati.Prometne znake v delovnem zvezku pobarvajo in obkroæijo tiste, ki opozarjajo na nevarnost. Pri tem jih usmerja uËitelj.• Opisujejo nevarnosti v prometu.V uËbeniku si uËenci ogledajo sliko doloËenega prometnega dogodka in fotografije o nevarnostih v prometu. UËiteljse z njimi pogovarja o razmerah in dejanjih, ki se lahko konËajo z nesreËo. UËenci opisujejo slike. Skupaj ugotavljajovzroke in posledice doloËenega ravnanja.• Ugotavljajo, da pod vplivom zdravil, alkohola in drog udeleæenci v prometu ogroæajo varnost drugih.UËenci se seznanijo z dejstvom, da je uæivanje alkohola, drog in zdravil nevarno, da s tem vozniki ogroæajo tako svojovarnost kot tudi varnost drugih udeleæencev v prometu. »e imamo moænost, v uËilnico povabimo zdravnika, ki bouËencem povedal veË o nevarnih posledicah zlorabe alkohola, zdravil in drog.UËenci v Ëasopisih poiπËejo slike in sestavke o nesreËah. Pogovarjajo se o njihovih vzrokih.Fotografijo ali novico o prometni nezgodi nalepijo v delovni zvezek.UËitelj lahko uËno uro popestri z razliËnimi zgoπËenkami in videofilmi o prometu.52

UËenec:• prepoznava prometne znake v okolici πole;• razvrπËa prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved ...);• opisuje nevarnosti v prometu;• ugotavlja, da udeleæenci v prometu pod vplivom zdravil, alkohola in drog ogroæajo varnost drugih.Pogled v uËbenik:5VARNO V PROMETUZA SVOJO VARNOST V PROMETU POSKRBIM TAKO, DA UPO©TEVAM PROMETNA PRAVILA IN ZNAKE.PROMETNI ZNAKI LAHKO POMENIJO:BODIMO VEDNO PRIPETI ZVARNOSTNIM PASOM.NEVARNOSTPREPOVEDVOZNIKI POD VPLIVOM ALKOHOLA IN ZDRAVILOGROÆAJO VARNOST UDELEÆENCEV V PROMETU.ZAKAJ?KOLESARJI VOZIJO PO KOLESARSKI STEZI.NA GLAVI IMAJO »ELADE.»EPRAV JE DRUGA»EN PO OBLIKI,SODI K ZNAKOM ZA PREPOVED.OBVESTILOOBVEZNOSTPOGLEDAM NA LEVO, DESNOIN ©E ENKRAT NA LEVO.KADAR VOZNIK VIDI TA ZNAK,MORA OBVEZNO USTAVITI VOZILO.14PE©CI HODIMO PO PLO»NIKUPO DESNI STRANI.15Pogled v delovni zvezek:5VARNO V PROMETUIZDELAM SAMIZDELAJ PROMETNE ZNAKE.1. POBARVAJ PROMETNE ZNAKE IN OBKROÆI TISTE, KI OPOZARJAJO NA NEVARNOST.POTREBUJE©:2. IZ »ASOPISA IZREÆI FOTOGRAFIJO ALI NOVICO O PROMETNI NEZGODI IN JO NALEPI.12 13Vodilne besede: promet, prometni znak, nevarnost, prepoved, obvestilo, obveznost, prometna pravila, prometnanesreËa.PripomoËki: razliËni pripomoËki, ki prikazujejo prometne znake ali razmere v prometu, videokasete o prometu.Medtematska povezava: Obiskujem likovni kroæek, Peljem se z avtobusom, Zima je tu.U»ITELJEVE BELEÆKE:53

6. OD P©ENICE DO POTICE stran 14/14Najprej je Ëlovek lovil divje æivali, ribaril ali pa nabiral rastline in njihove plodove in se selil. Pozneje je zaËel hranopridelovati tudi sam in si uredil stalna bivaliπËa. UdomaËil je æivali in gojil rastline. Pridelal je dovolj hrane zase, vËasihpa πe za prodajo. Danes hrane ne pridelujemo veË vsi, ampak le doloËena skupina ljudi na veËjih urejenih povrπinah(njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi ...). Obdelovalne povrπine obdelujejo z razliËnimi stroji in uporabljajo tudi umetnagnojila in zaπËitna sredstva.Hrana je lahko rastlinskega ali æivalskega izvora. Zauæijemo surovo ali pa kuhano. VeËina hrane je hitro pokvarljiva, zatojo predelamo. S tem ji podaljπamo uporabnost.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano;• spoznavajo, da ljudem stroji pomagajo pri sajenju, spravilu, ohranjanju in premeπËanju pridelka.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• obiπËejo in opazujejo vrt, njivo;• izvedo, da ljudje hrano pridelujemo;• primerjajo delo na polju in na vrtu;• ugotavljajo, da si pri delu na velikih povrπinah ljudje pomagajo zrazliËnimi stroji;• spoznajo, da pridelke predelamo.• ObiπËejo in opazujejo vrt, njivo.UËenci obiπËejo kmetijo in si ogledajo obdelovalne povrπine. Gospodar jim opiπe delo na kmetiji, pripomoËke, orodjein naËin njegove uporabe. Spoznajo pridelke, ki jih pridelujejo na kmetiji, ter æivali, ki jih redijo v hlevu.• Vedo, da ljudje hrano pridelujemo.Z uËenci se pogovarjamo, katero hrano lahko kmetje sami pridelajo doma in katero morajo kupiti v trgovini. »e je πolav kmetijskem okolju, naj uËenci na podlagi svojih izkuπenj pripovedujejo o pridelavi hrane. Dejavnost lahko razπirimoz obiskom trænice in pogovorom s prodajalci. UËenci si ogledajo fotografije v uËbeniku in jih opisujejo. Spoznajo, danam hrano dajejo rastline in æivali.UËenci reπijo kriæanko v delovnem zvezku.• Primerjajo delo na polju in na vrtu.Na tablo pritrdimo ilustracijo polja in vrta, uËenci pa prinesejo slike orodij in strojev in jih razvrπËajo glede na to, ali jihuporabljamo pri delu na vrtu ali na polju. Slike pritrdijo k ustrezni ilustraciji.• Ugotavljajo, da si pri delu na velikih povrπinah ljudje pomagajo z razliËnimi stroji.UËenci poimenujejo in opisujejo stroje, ki jih ljudje potrebujemo pri delu na poljih. Pomagajo si lahko s slikovnimgradivom. Ugotavljajo, zakaj ljudje na velikih povrπinah uporabljajo stroje.UËenci dopolnijo ilustracijo.• Spoznajo, da pridelke predelamo.UËenci si ogledajo slike v uËbeniku in opisujejo, katere pridelke smo predelali v izdelke oziroma polizdelke. UËenci πesami naπtevajo primere. Prinesejo lahko prazno embalaæo razliËnih izdelkov in pripravijo razstavo. Lahko se igrajo tuditrgovino.UËenci dopolnijo ilustracije v delovnem zvezku.54

7. JESEN V GOZDU stran 16/16Gozdovi so πirna obmoËja, poraπËena predvsem z drevjem. Rastejo povsod, kjer je dovolj vode za rast dreves. Gozdoviso dom mnogim drugim rastlinam in æivalim, ki v njih najdejo tudi hrano.Najviπjo plast gozda sestavljajo vrhovi in kroπnje, nato sledi æivljenje med debli, plast grmov in grmiËevja, πe niæje sozeliπËa, praproti in trave, nato pa mahovi in glive, ki rastejo na gozdnih tleh. Æivljenje pa je tudi pod zemljo, v prsti.Poleg veËjih æivali, kot so srne, lisice in veverice, æivi pod listjem, v drevesnem lubju in gozdnih tleh πe na tisoËe majhnihbitij.V gozdovih zmerno toplega podnebnega pasu spomladi poæenejo novi listi, poleti cvetovi ter jeseni plodovi in semena.Listi listnatih dreves se obarvajo in nato odpadejo. Pozimi narava poËiva, listavci so goli. Spremembam v naravi pa seprilagajajo tudi æivali.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi;• spoznajo æiva bitja in okolja, v katerih æive.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo in doæivljajo gozd jeseni;• ugotavljajo spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme;• izvedo, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo;• spoznajo gozdne æivali in rastline.• Opazujejo in doæivljajo gozd jeseni.UËence peljemo na uËni sprehod v gozd. V gozdu posedejo na tla, zaprejo oËi in ga doæivljajo z veË Ëutili hkrati.Posluπajo petje ptic, oglaπanje æivali, πelestenje listja. Ko odprejo oËi, opazujejo drevesa in liste v jesenskih barvah.Opozorimo jih tudi na obliko in velikost listov. Ogledajo si æivljenje v posameznih slojih. UËenci lahko opazujejo dvedrevesi iste vrste, pozorni pa naj bodo tudi na razlike med starimi in mladimi drevesi. Posamezne liste, plodove insadeæe lahko tudi naberejo in odnesejo v uËilnico. Opozorimo jih, da so lahko plodovi in sadeæi tudi neuæitni oziromastrupeni.Ko opazujejo æivali v odpadlem listju oziroma na gozdnih tleh, si pomagajo s poveËevalnim steklom in baterijskosvetilko. Ko uËenci posvetijo s svetilko, se æivali hitro skrijejo pred svetlobo in vidijo jih, ko beæijo.UËenci si ogledajo ilustracijo gozda, poiπËejo deset napak na njej in jih preËrtajo.• Ugotavljajo spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme.UËitelj usmerja pogovor o tem, da listje listnatih dreves jeseni spremeni barvo in odpade. Æivali menjavajo dlako in perjeter se pripravljajo na zimo.• Izvedo, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo.UËenci vedo, da obstajajo letni Ëasi. Spodbujamo jih, da sami pripovedujejo o znaËilnostih posameznega letnega Ëasaoziroma o jeseni. Povedo naj, katera opravila opravljamo jeseni, kako smo obleËeni, katere spremembe opazimo vnaravi. Pogovarjamo se tudi, da se dnevi krajπajo, noËi so hladnejπe, ponoËi pogosto nastane slana.• Spoznajo gozdne æivali in rastline.UËenci si ogledajo slike v uËbeniku in poimenujejo nekatere gozdne æivali in rastline. Ugotovijo tudi, katere rastlinein æivali so æe videli, katere so jim podobne, kje æivijo, kako se hranijo. UËenci lahko prinesejo v razred tudi slikovnogradivo, ga dopolnijo s svojimi ilustracijami, drevesnimi listi, sadeæi in plodovi ter pripravijo razstavo.UËenci v gozdu naberejo drevesne liste in iz njih izdelajo æivali. Izdelajo lahko tudi igraËe iz plodov. Pri temuporabijo orehove lupine, koπËice marelic ali breskev ter karton, ki ga ustrezno pobarvajo.56

UËenec:• opazuje in doæivlja gozd jeseni;• ugotavlja spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme;• izve, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo;• spozna gozdne æivali in rastline.Pogled v uËbenik:7JESEN V GOZDUJESENI SEDREVESNI LISTIOBARVAJO,PREDENODPADEJO.ÆIVLJENJE V KRO©NJAHÆIVALI JEDOSADEÆE INPLODOVE.ÆIVLJENJE MED DEBLIÆIVLJENJE V PODRASTIÆIVLJENJE POD ZEMLJO18 19Pogled v delovni zvezek:7JESEN V GOZDUIZDELAM SAMIZDELAJ ÆIVALI IZ LISTOV.1. NA SLIKO GOZDA SE JE PRIKRADLO DESET NAPAK. PRE»RTAJ JIH.POTREBUJE©:IZDELAJ IGRA»E IZ PLODOV.POTREBUJE©:16 17Vodilne besede: gozd, gozdne æivali in rastline, plodovi, sadeæi, uæitno, strupeno.PripomoËki: drevesni listi, vejice, lepilo, orehove lupine, koπËice marelic in breskev, lepenka, poveËevalno steklo,baterijska svetilka.Medtematska povezava: Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave, Kuku, pomlad je tu, Iz malega rasteveliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Pojdi z menoj na travnik.U»ITELJEVE BELEÆKE:57

8. KJE SO DOMA ÆIVALI stran18/18Vsi ljudje potrebujemo dom. Prav tako tudi rastline in æivali potrebujejo svoj æivljenjski prostor.V najrazliËnejπih æivljenjskih okoljih po svetu, od planinskih vrhov do morskih globin, se æivali in rastline hranijo,razmnoæujejo, dihajo in se prebijajo skozi æivljenje. Tako se v procesu naravnega razvoja zdruæbe rastlin in æivaliprilagajajo velikim razlikam v temperaturi, koliËini padavin, vrsti prsti, spremembam, ki jih prinaπajo letni Ëasi, in drugimdejavnikom. Med njimi se vzpostavlja zapletena prehranjevalna veriga, v kateri so rastline hrana rastlinojedim æivalim,te pa mesojedim. Druga drugi dajejo tudi zatoËiπËe in dom.Naravna æivljenjska obmoËja mnogih æivali in rastlin se danes Ëedalje bolj krËijo zaradi gradnje mest in naselij, prometnihpovezav, letaliπË, industrijskih objektov, trgovin, πportnih in zabaviπËnih parkov. Tako uniËujemo rastline, preganjamoæivali, ki so pred tem dolga tisoËletja æivele v skladnem naravnem ravnovesju.Na lokalni, dræavni in mednarodni ravni obstajajo organizacije, ki se spopadajo z nevarnostmi, ki ogroæajo naravo. »ene bomo obvarovali svojega planeta, se bodo moænosti za æivljenje na Zemlji zelo zmanjπale.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da so si nekatere æivali in rastline podobne, druge pa se zelo razlikujejo;• spoznavajo, da v drugaËnih okoljih æive drugaËna bitja;• spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas razliËne.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta;• spoznavajo, da so pokrajine po svetu razliËne;• prepoznavajo razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih;• doumejo odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo.• Opazujejo æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta.Na videoposnetkih, v slikovnem gradivu, na fotografijah in v uËbeniku si uËenci ogledajo razliËna æivljenjska okolja(deæevni pragozd, savano, puπËavo, gore, morje, polarni pas ...) ter spoznavajo æivali, ki æivijo na posameznihobmoËjih.K pouku lahko prinesejo razliËne igraËe v obliki æivali in skupaj z uËiteljem pripravijo razstavo.UËenci uporabijo (prilogo 2) in prilepijo tiste æivali, ki so jih æe videli, ter z modro barvico poveæejo tiste, ki sosi podobne.• Spoznavajo, da so pokrajine po svetu razliËne.UËenci najprej opiπejo znaËilnosti domaËe pokrajine, ki jih poznajo. Nato opiπejo pokrajine, ki so jih videli na potovanjihs starπi ali na videoposnetkih, filmih, fotografijah. Pokrajine lahko tudi primerjajo med seboj in nekatere poimenujejo.Iz slikovnega gradiva si lahko vsak uËenec izbere eno pokrajino in jo opiπe (kako æivijo ljudje tam, kaj delajo, ali opazipodobnosti z domaËo pokrajino, kaj mu je najbolj vπeË ipd.).• Prepoznavajo razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih.UËenci spoznajo æivali iz razliËnih æivljenjskih okolij, kot so mlaka, travnik, gozd, ribnik, in jih primerjajo med seboj.Izvedo, kako æivali dihajo, kako se premikajo, kakπne in kako velike so. Nekatere æivali lahko tudi ulovijo ter jihrazvrπËajo po razliËnih kriterijih. Pazijo, da jih ne poπkodujejo, in jih nato vrnejo v njihovo okolje.UËenci nariπejo æivljenjsko okolje, v katerem æivijo doloËene æivali. Posluπajo zgoπËenko in skuπajo prepoznatiglasove doloËenih æivali.• Doumejo odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo.Æivali so odvisne od svojega okolja, v katerem najdejo tako hrano kot prostor, kjer lahko v miru poskrbijo za zarod.Prilagajati se morajo vremenskim spremembam in letnim Ëasom. UËenci sami ugotavljajo, kako so æivali odvisne odokolja.58

UËenec:• opazuje æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta;• spozna, da so pokrajine po svetu razliËne;• prepozna razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih;• doume odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo.Pogled v uËbenik:KOSTANJEV LIST8ÆIVALI SO SE PRILAGODILE SVOJEMU ŽIVLJENJSKEMU OKOLJU.NEKATERE ÆIVALI IN RASTLINE SO SI PODOBNE, DRUGE PA SE ZELO RAZLIKUJEJO.KJE SO DOMA ÆIVALIJAVORJEV LISTBUKOV LISTV VODIOB VODIPOLARNI PASJESENI ZELENI LISTI SPREMENIJO BARVO.POSTANEJO RUMENI, RJAVI ALI RDE»I.ODPADEJO Z VEJ, VETER PA JIH RAZNA©A.PLODOVI IN SADEÆIZMERNI PASHRASTOV LISTV GORAHPU©»AVAMALINESAVANAKOSTANJPOZOR!VSI MAJHNI, LEPO OBARVANISADEÆI NISO UÆITNI IN OKUSNI.20 RDE»A MU©NICANEKATERI SO CELO STRUPENI.PREPOZNAJ ÆIVALI NA SLIKAH.2122 23TROPSKI PASPogled v delovni zvezek:8KJE SO DOMA ÆIVALI1. NALEPI SLI»ICE ÆIVALI (PRILOGA 2), KI SI JIH ÆE VIDEL V NARAVI.SESTAVI SVOJ ÆIVALSKI VRT.2. NARI©I OKOLJE, V KATEREM ÆIVIJO POSAMEZNE ÆIVALI.3. POSLU©AJ OGLA©ANJE ÆIVALI IN JIH POSKU©AJ PREPOZNATI. OBKROÆI ÆIVAL, KATEREGLAS SI SLI©AL.18 Z MODRO BARVICO POVEÆI ÆIVALI, KI SO SI PODOBNE.19Vodilne besede: kopenska in vodna æival, æivljenjsko okolje.PripomoËki: videokasete, slikovno gradivo, fotografije, razglednice.Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Zima je tu, Vsi smo del narave, Kuku, pomlad je tu, Pojdi z menoj na travnik,Ga, ga, ga ... tu sem doma, Tudi jaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:59

9. PIHA, PIHA VETER stran 20/20Vreme je trenutno stanje v ozraËju na doloËenem kraju. Spreminja se lahko v zelo kratkem Ëasovnem obdobju.Vsakodnevne spremembe vremena imajo velik vpliv na Ëlovekovo æivljenje in delo. Pomembno vplivajo tudi na naπepoËutje.Veter je gibanje zraka nad zemeljskim povrπjem, od obmoËja visokega zraËnega pritiska proti obmoËju z nizkim zraËnimpritiskom. Razlikujemo ga glede na smer, hitrost in temperaturo zraka. Imenujemo ga po smeri, iz katere piha. Severniveter torej piha s severa proti jugu. V nekaterih pokrajinah pa imajo vetrovi tudi posebna imena (npr. burja, jugo).Vetrovi premikajo tudi oblake in spreminjajo njihovo obliko. Oblaki so sestavljeni iz drobnih vodnih kapljic in ledenihkristalËkov, ki nastanejo predvsem zaradi ohlajanja zraka. Razlikujejo se po barvi, obliki in viπini, na kateri se zadræujejo.Po njih lahko tudi sklepamo, kakπno bo vreme. Visoko na nebu lahko opazimo kot pero lahke oblake, ki jih imenujemoperjasti oblaki ali cirusi. Malo niæje se zadræujejo beli kopasti oblaki, ki jih imenujemo kumulusi. Plastovite oblake, ki jihje veË pozimi kot poleti in ponoËi kot podnevi, imenujemo stratusi. Deæevni, temni oblaki ali nimbi so nizki in iz njihtudi deæuje.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo vremenske pojave, oblake in veter;• povezujejo vremenske pojave;• spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo vreme in opisujejo svoja doæivljanja;• spoznavajo in opisujejo veter in oblake;• povezujejo vreme in spremembe v naravi;• izvedo, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam.• Opazujejo vreme in opisujejo svoja doæivljanja.Na uËnih sprehodih ob razliËnih vremenskih razmerah uËenci zaznavajo vremenska stanja z vsemi petimi Ëutili inobËutja med seboj primerjajo. Pripovedujejo lahko svoja doæivetja v razliËnih vremenskih razmerah.V uËbeniku si ogledajo zemljevid Slovenije z vremenskimi znaki in ponovijo simbole.UËenci izpolnijo tedensko preglednico z vremenskimi simboli. Izdelajo lahko preglednice za razliËne letne Ëasein jih primerjajo med seboj.• Spoznavajo in opisujejo veter in oblake.Na uËnem sprehodu v vetrovnem dnevu uËenci ugotavljajo, kje veter piha bolj in kje manj, kje je zavetrje, ali je vetertopel ali hladen. Ugotavljajo tudi, iz katere smeri piha veter in kako ga imenujemo. Smer vetra lahko doloËajo tudi spreprostimi poskusi (na palico priveæejo rutico, spuπËajo balon ali zmaja, pihajo milne mehurËke, izdelajo vetrnico).Opazujejo tudi, kaj veter upogiba, premika.UËenci pobarvajo vrvice zmajev, ki jih spuπËajo, in obkroæijo predmete, ki jih veter lahko premakne.Na uËnem sprehodu opazujejo oblake in jih opisujejo. V njih lahko prepoznajo obraze, ki so veseli, resni ali æalostni.Lahko imajo okrogla lica, velike oËi ipd. Ugotavljajo, v kateri smeri se premikajo oblaki, kakπne barve so itd. Izopazovanja oblakov lahko sklepajo tudi, kakπno bo vreme.• Povezujejo vreme in spremembe v naravi.UËenci vedo, da se spreminja vreme, s tem tudi letni Ëasi, vse to pa vpliva na rastline, æivali in ljudi. UËenci samipoiπËejo povezave med vremenom in spremembami v naravi. Na primer: kadar deæuje, prilezejo deæevniki na povrπje.Opozorimo jih tudi na vidljivost ob razliËnih vremenskih razmerah. Na primer: kadar deæuje ali je megleno, je vidljivostslaba, zato moramo biti v prometu zelo pazljivi.• Izvedo, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam.Letni Ëasi in vreme vplivajo na rastline in æivali, pa tudi na Ëloveka. Po drugi strani pa si z opazovanjem rastlin in æivaliæe stoletja pomagamo pri napovedovanju vremena. VraËanje lastovk pomeni, da prihaja poletje. Odprt cvet bodeËeneæe pomeni, da bo vreme lepo. UËenci naj se spomnijo πe pregovorov o vremenu in poskuπajo ugotoviti, ali je res,kar pravijo.60

UËenec:• opazuje vreme in opisuje svoja doæivljanja;• spoznava in opisuje veter in oblake;• povezuje vreme in spremembe v naravi;• izve, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam.Pogled v uËbenik:9PIHA, PIHA VETERRAZNA©A SEMENA.POGANJA MLINSKO KOLO.VETERSIMBOLISON»NODELNO OBLA»NOPO©KODUJE HI©E IN UPOGIBA DREVESA.OMOGO»A JADRANJE Z DESKO.OBLA»NODEÆEVNOVETROVNOVREME JE TRENUTNO STANJE OZRA»JA.ÆLEDDEÆOBLAKESESTAVLJAJOVODNEKAPLJICE.POPLAVASU©A24 ALI POZNA© KAK©EN PREGOVOR O VREMENU?25Pogled v delovni zvezek:9PIHA, PIHA VETER3. KAJ LAHKO VETER PREMAKNE? OBKROÆI.1. OPAZUJ VREME IN V TABELO NARI©I USTREZEN ZNAK.VETERPON TOR SRE »ET PET SOB NED4. VETER JE POME©AL »RKE. SESTAVI PRAVILNE BESEDE.VTRNCAIE MZAJ BLONA KPLOTOEC JDARCAIN2. OTROCI SPU©»AJO ZMAJE. OJOJ, VRVICE SO SE ZAPLETLE!POI©»I VSAKEMU OTROKU SVOJEGA ZMAJA, TAKO DA POBARVA© VRVICE Z USTREZNO BARVO.5. SMER VETRA LAHKO UGOTOVIMO TUDI SAMI. POIGRAJ SE S PIHANJEM MILNIHMEHUR»KOV IN JIH OPAZUJ.20 21Vodilne besede: vreme (sonËno, oblaËno, deæevno, vetrovno ...), veter, oblaki.PripomoËki: palica in rutica, milni mehurËki, vetrnica, zmaj, balon.Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Zima je tu, Kuku, pomlad je tu, Avtobus me pelje, Pojdiz menoj na travnik.Diferenciacija: UËenci lahko naredijo poskus z milnimi mehurËki in tako doloËijo smer vetra.U»ITELJEVE BELEÆKE:61

10. V OKOLICI ©OLE stran 22/22UËenci æe od rojstva postopno spoznavajo bliænjo okolico. Najprej spoznavajo svet okrog doma, pa pot do vrtca,trgovine, sorodnikov. Ob vstopu v πolo spoznavajo tudi okolico πole. Skratka, v domaËem kraju sprva prepoznavajo vsetisto, kar je zanje pomembno ali pa zanimivo, drugaËno. Mi pa jih spodbujamo, da opazujejo vse dejavnike v okoliciπole. Poimenujejo in opisujejo objekte in njihovo namembnost.UËence navajamo na to, da se v bliænji okolici πole uspeπno orientirajo. Pogosto so jim v oporo posamezne stavbe alipa prevladujoËe oblike povrπja. Opozorimo jih tudi na spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek. Urejanje ploËnika, asfaltiranjecest, preurejanje stavb, oranje travnate povrπine so hitro opazne spremembe. VeËje spremembe v okolju (gradnja novihobjektov in infrastrukture) pa so dolgotrajnejπe.Z uËenci se pogovarjamo tudi o urejenosti πolske in bliænje okolice. Zanjo skrbijo vrtnarji, komunalni in prometni delavci,gradbinci, nanjo pa vpliva tudi vsak posameznik s svojim ravnanjem.UËence spodbujamo h kritiËnemu razmiπljanju o skrbi za okolje.Cilji uËne teme:UËenci:• znajo opisati uporabo zemljiπË v okolici πole;• vedo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa in kako lahko sami prispevajo k urejenemu videzu okolice;• se znajo orientirati v πolskem okoliπu;• spoznajo znaËilnosti domaËega kraja ali soseske;• opazujejo in presojajo, kako Ëlovek spreminja naravno okolje: avtocesta, jez, kmetijske povrπine, mostovi, predori,kamnolomi in drugo.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• na uËnem sprehodu opazujejo okolico πole;• opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov;• poimenujejo posamezne objekte in njihovo namembnost;• orientirajo se v bliænji okolici πole;• ugotavljajo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa;• urejajo okolico πole.• Na uËnem sprehodu opazujejo okolico πole.Na uËnem sprehodu uËenci opazujejo okolico πole, spoznavajo razliËne objekte in znaËilnosti povrπja. Pri tem moramoposkrbeti za varnost, zlasti v veËjih naseljih, mestih in ob prometnih poteh.• Opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov.UËenci opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov. Izberejo si posamezni objekt, o njem pripovedujejo, gaopisujejo. Opisujejo tudi zemljiπËa v okolici πole in ugotavljajo, Ëemu so namenjena.• Poimenujejo posamezne objekte in njihovo namembnost.UËenci poimenujejo posamezne objekte na slikovnem gradivu ali videoposnetkih. Ugotavljajo, Ëemu so namenjeni. »epodobne objekte opazijo tudi v okolici πole, ugotavljajo, v Ëem se ti razlikujejo.• Orientirajo se v bliænji okolici πole.Na uËnem sprehodu v okolici πole uËenci opisujejo prehojeno pot. Njihovo pozornost usmerimo k opazovanjupomembnejπih objektov. Nato uËenci vadijo opisovanje drugih krajπih poti, ki so jih prehodili v okolici πole.V uËilnici pa uËenci opisujejo poti do cilja, ki ga izberejo sami ali pa jim ga doloËi uËitelj. Poimenujejo objekte, mimokaterih bi πli na poti.V labirintu v delovnem zvezku uËenci pobarvajo pot deËka in deklice do doma in ugotavljajo, ali lahko na potiobiπËeta knjiænico in oddata pismo na poπti. Risbo dopolnijo z doloËenimi objekti.• Ugotavljajo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa.Ob uËbeniku uËenci opisujejo uporabo zemljiπË. Okolico πole na ilustraciji primerjajo z okolico πole, ki jo obiskujejo.Ugotavljajo spremembe v okolju in kdo skrbi za njegovo urejenost. Pripovedujejo, kaj so opazili ali doæiveli.62

UËenec:• na uËnem sprehodu opazuje okolico πole;• opisuje namembnost razliËnih zemljiπË in objektov;• poimenuje posamezne objekte in njihovo namembnost;• se orientira v bliænji okolici πole;• ugotavlja, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa;• ureja okolico πole.• Urejajo okolico πole.UËence navajamo, da tudi sami pripomorejo k urejenemu videzu okolice. VeËkrat na leto oËistimo okolico πole. Pri temzaradi varnosti uporabljamo rokavice in palice z ostro konico ali kleπËami za pobiranje smeti oziroma odpadkov.UËenci v delovnem zvezku poveæejo ilustracije, ki prikazujejo skrb za okolje, z imeni oseb, ki to delo opravljajo.Pogled v uËbenik:10V OKOLICI ©OLEKMET SKRBI ZA SVOJO KMETIJO.VOZILI SE BOMO PONOVI AVTOCESTI.ZA GREDICO SKRBIJO U»ENCI.SOSEDOVI REDNO VZDRÆUJEJO HI©OIN SKRBIJO ZA NJENO OKOLICO.PARK UREJAJO VRTNARJI.SMETARJI REDNOODVAÆAJO SMETI.2627Pogled v delovni zvezek:10V OKOLICI ©OLE2. POVEÆI.1. POBARVAJ ANINO IN TOMAŽEVO POT DO DOMA.ANASMETAR POLICIST U»ENEC GRADBINEC3. DOPOLNI RISBO.OB DREVESU JE IGRI©»E.OB PREHODU ZA PE©CE STOJITA SEMAFORJA.NASPROTI ©OLE JE AVTOBUSNA POSTAJA.MED ©OLO IN KNJIÆNICO STOJI TRGOVINA.TOMAÆALI LAHKO ANA SPOTOMA ODDA PISMO NA PO©TI? .22 ALI SI LAHKO TOMAÆ SPOTOMA IZPOSODI KNJIGO V KNJIÆNICI? .23Vodilne besede: okolica, objekt, stavba, smer, naravnost, nasproti, mimo.PripomoËki: slikovno gradivo, videokaseta, rokavice, palica za pobiranje odpadkov.Medtematska povezava: Tudi doma smo prijatelji, Æivim v Sloveniji, Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje, Vsi smodel narave.U»ITELJEVE BELEÆKE:63

11. ÆIVIM V SLOVENIJI stran 24/24DomaËe okolje bolj ali manj poznamo, kljub temu pa je veliko zanimivih stvari, ki nas pritegnejo. Veliko je dejavnikov, kiso preoblikovali in πe vedno preoblikujejo pokrajino. Vsekakor pa so najbolj opazne tiste spremembe, ki jih je povzroËilatekoËa voda in ki jih povzroËajo ljudje. »e opazujemo pokrajino kot geograf, smo pozorni na vse naravne in druæbenedejavnike v doloËenem okolju. IπËemo spremembe v okolju in ugotavljamo, katere so pozitivne in katere imajo veËnegativnih posledic. Po naravnih in druæbenih znaËilnostih se pokrajine med seboj razlikujejo. Tako ima tudi Slovenijaraznovrsten mozaik pokrajin. Slovenski geografi so zasnovali Ëlenitev na πtiri osnovne pokrajinske tipe. Ti so: alpski,panonski, dinarski in sredozemski.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo znaËilnosti domaËega kraja ali soseske;• opazujejo in presojajo, kako Ëlovek spreminja naravno okolje: avtocesta, jez, kmetijske povrπine, mostovi, predori,kamnolomi in drugo;• spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas razliËne.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opisujejo znaËilnosti domaËega kraja;• spoznavajo, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek;• se seznanijo s tem, da so slovenske pokrajine razliËne;• v peskovniku oblikujejo bliænjo okolico.• Opisujejo znaËilnosti domaËega kraja.Dejavnost lahko izvedemo tako, da vsak uËenec pove po eno poved o domaËem kraju. Opisi se lahko nadaljujejooziroma nadgrajujejo. Tako ugotovimo, kaj v kraju uËenci najbolj poznajo. Na uËnem sprehodu pa usmerimo pozornostuËencev tudi na manj pomembne podrobnosti. V razredu lahko zbirajo tudi razliËno slikovno gradivo o domaËem krajuin pripravijo razstavo.V delovni zvezek prilepijo razglednico ali fotografijo svojega kraja ali bliænje okolice ter zapiπejo, katerezanimivosti svojega kraja bi pokazali in opisali prijatelju.• Spoznavajo, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek.V domaËem kraju se dogajajo tudi spremembe, naj bo v daljπem ali krajπem Ëasovnem obdobju. UËenci lahkopovpraπajo starπe, kaj se je v zadnjih letih spremenilo v njihovi bliænji okolici. Tudi na slikovnem gradivu prepoznajospremembe in jih opisujejo. S pomoËjo uËitelja presojajo, kaj in za koga se je kaj izboljπalo ali poslabπalo.UËenci oznaËijo pravilne trditve, ki se nanaπajo na to, kako je Ëlovek spremenil pokrajino.• Seznanijo se s tem, da so slovenske pokrajine razliËne.UËencem na videoposnetkih in slikovnem gradivu prikaæemo, da se slovenske pokrajine med seboj razlikujejo. Ogledajosi tudi ilustracijo z realnimi fotografijami v uËbeniku. UËenci pripovedujejo, katere pokrajine oziroma kraje so obiskalis starπi, kje so bili na poËitnicah, kje jim je bilo najbolj vπeË in zakaj.Primerjajo fotografiji Primorske in panonske Slovenije ter zapiπejo razlike.• Oblikujejo bliænjo okolico v peskovniku.V peskovniku oblikujejo bliænjo okolico. Oblikujejo lahko tudi svoj domiπljijski ali sanjski domaËi kraj ali pa kateroslovensko pokrajino.64

UËenec:• opisuje znaËilnosti domaËega kraja;• spoznava, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek;• se seznani s tem, da so slovenske pokrajine razliËne;• oblikuje bliænjo okolico v peskovniku.Pogled v uËbenik:11ÆIVIM V SLOVENIJIPOKRAJINE V SLOVENIJI SO RAZLI»NE.POI©»I RAZLIKE.LJUDJE SPREMINJAMO OKOLJE.GRI»I SO PORASLI Z VINOGRADI.ÆIVIMO V RAZLI»NO VELIKIH MESTIH.MED TRAVNIKI IN NJIVAMI SO VASI.V SLOVENIJI JE VELIKO GOZDOV.OB MORJU RASTEJO LIMONE IN POMARAN»E.28 29Pogled v delovni zvezek:11ÆIVIM V SLOVENIJI3. OPAZUJ SLIKI IN JU PRIMERJAJ MED SEBOJ.1. NALEPI RAZGLEDNICO SVOJEGA KRAJA ALI BLIÆNJE OKOLICE.ZAPI©I RAZLIKE.4. »LOVEK JE SPREMENIL OKOLJE.S ✔ OZNA»I PRAVILNO TRDITEV.2. POSTAL SI TURISTI»NI VODNIK. KATERE ZANIMIVOSTI IZ SVOJEGA KRAJA BO©PREDSTAVIL?NA REKI JE ZGRADIL MOST.NA GRI»U JE POSTAVIL VINSKO TRTO.ZGRADIL JE GORE.PO DOLINI JE SPELJAL REKO.MESTA JE POVEZAL S CESTAMI.24 25Vodilne besede: kraj, okolica, pokrajina, vas, mesto, naselje, ulica, cesta, reka, vzpetina.PripomoËki: videokasete, slikovno gradivo, peskovnik.Medtematska povezava: V okolici πole, Tako je bilo nekoË ..., Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:65

12. TAKO JE BILO NEKO» … stran 26/26Eden bistvenih pogojev za razumevanje nenehnega spreminjanja, za sposobnost povezovanja dogodkov in nenazadnjeza razumevanje preteklosti je uvajanje uËencev v Ëasovne predstave. Posamezne Ëasovne dogodke uËenci spoznavajoËim bolj preprosto, ob primerih. Æivljenje v preteklosti spoznavajo tudi prek razliËnih virov, ki so kljuËnega pomenaza razumevanje in odkrivanje Ëlovekove preteklosti: prek ustnega izroËila starejπih oseb, starih predmetov, fotografij,videoposnetkov, filmov, muzejev ipd. Nekdanje æivljenje primerjajo z danaπnjim. UËenci odkrivajo vzroke in posledicesprememb. Æivljenje v preteklosti spoznavajo kot drugaËno in ne kot pomanjkljivo.Pri uËencih skuπamo vzbuditi pozitiven odnos do zgodovine in smisel za ohranjanje bogate kulturne dediπËine intradicije.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo razliËne vidike æivljenja ljudi v preteklosti in danes;• spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• ob slikovnem gradivu in v pogovoru s starejπo osebo spoznavajoæivljenje nekoË;• primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim;• opazujejo razvoj predmetov skozi Ëas;• opisujejo stare predmete in ugotavljajo njihovo namembnost;• riπejo Ëasovni trak tekoËega meseca.• Ob slikovnem gradivu in v pogovoru s starejπo osebo spoznavajo æivljenje nekoË.Z uËenci obiπËemo ali povabimo katero od starejπih oseb, da jim pripoveduje o æivljenju nekoË. UËencem pomagamopri oblikovanju vpraπanj in jih tako s spodbudo postopno uvajamo v zaËetke zgodovinskega raziskovanja.Dejavnost popestrimo s slikovnim gradivom ali z zbirko starih predmetov.• Primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim.Ogledajo si slikovno gradivo v uËbeniku in primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim. ©e sami navedejo kakπenprimer. Lahko ga nariπejo, zapiπejo in podobno.UËenci v delovnem zvezku preËrtajo igraËe, ki jih dandanes ne moremo kupiti v trgovini.Obkroæijo predmet, ki ne sodi v skupino preostalih predmetov. Utemeljijo, zakaj.OblaËila pospravijo na ustrezen prostor, v skrinjo ali v omaro. Primerjajo oblaËila nekoË in danes.• Opazujejo razvoj predmetov skozi Ëas.UËenci opazujejo razvoj razliËnih predmetov, na primer razvoj avtomobilov, igraË skozi Ëas, razvoj knjige, razvojlikalnika itd. Zbirajo slikovno gradivo (fotografije, slike, igraËe itd.), opisujejo in primerjajo njihov razvoj.Sami in s pomoËjo uËitelja iπËejo, kaj bodo opazovali, primerjali.• Opisujejo stare predmete in ugotavljajo njihovo namembnost.Pri tej dejavnosti se lotimo pravega malega zgodovinskega raziskovanja. UËenci v πolo prinaπajo razliËne starepredmete. O predmetu uËenci nekaj povedo. Kako se predmet imenuje? Kje so ga dobili? Za kaj so ga uporabljali?Koliko je predmet star? Iz Ëesa je narejen? Kako?Ime starega predmeta, ki so ga prinesli v πolo, zapiπejo v delovni zvezek.• Riπejo Ëasovni trak tekoËega meseca.UËenci sproti izdelujejo Ëasovni trak posameznega meseca. Na Ëasovni trak zapiπejo ali nariπejo pomembne, zanimive,nenavadne, smeπne dogodke. Pri opisovanju Ëasovnega traku uporabljajo in utrjujejo Ëasovne izraze.UËenci lahko pripravijo tudi razstavo, ki se navezuje na dejavnosti pri tej temi in ki si jo lahko ogledajo tudi drugi uËenciin delavci na πoli.66

UËenec:• ob slikovnem gradivu in med pogovorom s starejπo osebo spoznava æivljenje nekoË;• primerja æivljenje v preteklosti z danaπnjim;• opazuje razvoj predmetov skozi Ëas;• opisuje stare predmete in ugotavlja njihovo namembnost;• riπe Ëasovni trak tekoËega meseca.Pogled v uËbenik:12TAKO JE BILO NEKO» …OB VE»ERIH SMO PELIPESMI, PRIPOVEDOVALIZGODBE, LU©»ILI FIÆOL ...… IGRA»E, IGRA IN ©OLA NEKO» …… ÆIVLJENJE NEKO»…NEKO» SO LJUDJE ÆIVELI DRUGA»E.IMELI SO DRUGA»NA OBLA»ILA, IGRA»E, ©OLSKE POTREB©»INE, DRUGA»NO OPREMO PROSTOROV.JEDLI SO DOMA PRIDELANO HRANO. NA KMETIH SO ÆIVELI DRUGA»E KOT V MESTIH.… PREVOZNA SREDSTVA NEKO» …30 31Pogled v delovni zvezek:12TAKO JE BILO NEKO» …3. NEKO» SO IMELI OBLEKE ZLOÆENE V SKRINJAH. POSPRAVI OBLA»ILA.Z ➞ V OMARO.Z ➞ V SKRINJO.1. ALI IMATE DOMA KAK©EN STAR PREDMET? POIŠ»I IN OPIŠI GA.2. V VSAKEM OKVIR»KU EN PREDMET NE SODI K DRUGIM. OBKROÆI GA.26 27Vodilne besede: nekoË, preteklost, sedanjost, staro.PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete, stari predmeti.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, »as teËe, PrazniËni december.U»ITELJEVE BELEÆKE:67

13. »AS TE»E stran 28/28»as lahko merimo na razliËne naËine. V preteklosti so ljudje merili Ëas oziroma obdobje enega leta od ene poplave dodruge, od ene setve do druge in podobno. Na podlagi pomembnejπih opaæanj v naravi je nastal koledar. Koledar jesestavljen iz mesecev, tednov in dni. Napove nam praznike, lunine mene ter druge astronomske dogodke. Vpliva tudina æivljenje ljudi in nam pomaga pri tem, kdaj slaviti, delati, se igrati, obiskovati πolo, dræati se dogovorjenih rokov inpodobno.Z nastajanjem koledarja so povezana tudi razliËna praznovanja, ki so sestavni del naπega æivljenja. Glede praznovanj najuËenci spoznajo, da jih ljudje æe od nekdaj spoπtujemo in po svoje Ëastimo, saj veliko prispevajo k smiselnosti æivljenja.Prazniki so vedno posebno doæivetje, imajo posebno vrednost. Obeleæimo jih s takimi dejavnostmi uËenk in uËencev,ki so sprejemljive za vse, torej upoπtevamo moænost razliËnega dojemanja in razliËnih razlag.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto;• spoznavajo koledar;• spoznavajo razliËne praznike, povezane s kulturno, versko in dræavotvorno tradicijo.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• poimenujejo mesece v letu;• berejo koledar;• pogovarjajo se o pomenu praznikov.• Poimenujejo mesece v letu.UËitelj na tablo zapiπe imena mesecev, uËencem pa razdeli samolepilne listiËe, na katere zapiπejo rojstni datum in svojeime. ListiËe nato pritrdijo pod ustrezen mesec na tabli. UËenci nato ugotavljajo, v katerem mesecu praznuje najveËuËencev, v katerem mesecu najmanj, v katerem mesecu nima nihËe rojstnega dne, kdaj ima rojstni dan kateri njihovsoπolec itd. UËenci v tem starostnem obdobju vedo in znajo zapisati datum svojega rojstva.• Berejo koledar.UËenci po vnaprejπnjem dogovoru z uËiteljem prinesejo v πolo razliËne koledarje. Koledarje opisujejo, primerjajo medseboj, jih razvrπËajo in uredijo razstavo.Dejavnost poteka v dvojicah. UËenci se orientirajo na koledarju. Najprej poiπËejo rojstni datum ali izhajajo iz datuma“danaπnjega” dne. Ogledajo si razporeditve mesecev, tednov, dni na koledarju. Na koledarju berejo imena mesecev,πtejejo mesece, ugotavljajo, kateri mesec je tretji v letu in podobno. Opozorimo jih na uporabo razliËnih barv nakoledarju, se pravi na barvno oznaËevanje praznikov in dela prostih dni. UËenci lahko na koledarju pokaæejo in povedodatume rojstnih dni starπev, bratcev, babic, datume, povezane z raznimi dogodki, s praznovanjem in podobno. Lahkotudi vadijo razliËne zapise datumov. Primer: Danes smo 12. decembra 2001. Danes je torek, 11. decembra. Danes smo11. 12. 2001.Ogledajo si ilustracijo v uËbeniku in odgovorijo na vpraπanji.V delovni zvezek nalepijo æepni ali kakπen drug koledar in izpolnijo zahtevano nalogo.• Pogovarjajo se o pomenu praznikov.UËitelj se z uËenci pogovarja o praznikih vse πolsko leto, ponavadi pred prihajajoËim praznikom. UËenci spoznajorazliËne praznike (dræavne, kulturne, verske, take, ki so povezani z ohranjanjem in obujanjem starih obiËajev, itd.)in naËine njihovega praznovanja. Ob slikah v uËbeniku pripovedujejo o praznikih, naËinu praznovanja in doæivetjih,povezanih s tem. UËenci prinaπajo v πolo tudi razliËno slikovno in drugo gradivo.V delovni zvezek nalepijo nalepko (priloga 3) k ustreznemu prazniku in reπijo kriæanko.68

UËenec:• poimenuje mesece v letu;• bere koledar;• se pogovarja o pomenu praznikov.Pogled v uËbenik:13S PRAZNIKI OBUJAMO SPOMINE NA POMEMBNE KULTURNE, VERSKE IN DRÆAVNE DOGODKE.»AS TE»EKOLEDAR PRIKAZUJE DNEVE, TEDNE IN MESECE V LETU.1. NOVEMBER — DAN SPOMINA NA MRTVE(DELA PROST DAN)FLOSARSKI BAL — OBI»AJKOLIKO DNI IMA TEDEN?LETO IMA 12 MESECEV. PRVI MESEC V LETU JE JANUAR, ZADNJI DECEMBER.KATERI MESEC PO VRSTI JE SEPTEMBER?8. FEBRUAR — SLOVENSKI KULTURNI32 PUST — OBI»AJPRAZNIK — DRÆAVNI PRAZNIK33Pogled v delovni zvezek:13»AS TE»E3. PRILEPI NALEPKO (PRILOGA 3) K USTREZNEMU PRAZNIKU.1. NALEPI KOLEDAR.VELIKA NO»BOÆI»DAN DRÆAVNOSTIVALENTINOVO4. RE©I KRIÆANKO. VODORAVNO BOŠ DOBIL GESLO.IZPI©I GA.2. OBKROÆI NA KOLEDARJU.Z, KATERI DAN JE DANES.ZZ, KDAJ IMA© ROJSTNI DAN.19. AVGUST.3. NAPI©I, KATERI DAN V TEDNU JE:26. SEPTEMBER ;12. APRIL .GESLO:POIMENUJ 6. MESEC V LETU.28 29Vodilne besede: dan, mesec, leto, datum, letni Ëasi, dela prost dan, dræavni praznik, verski praznik, slovenski kulturnipraznik, krajevni praznik, ljudski praznik, πega, obiËaj.PripomoËki: razliËni koledarji, samolepilni listiËi, slikovno gradivo.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Tudi doma smo prijatelji, Tako je bilo nekoË …, PrazniËnidecember, Za noËjo nastopi dan, »as je za poËitnice.U»ITELJEVE BELEÆKE:69

14. PRAZNI»NI DECEMBER stran 30/30Po vsem svetu so dnevi v letu, ki so namenjeni praznovanju. Ljudje se veselimo teh dni, saj obogatijo æivljenje in vezimed nami, nam ga olajπajo in osmislijo. VeËina praznovanj je povezana z verskimi in drugimi verovanji, dogodki vdræavni zgodovini ali pa posebnimi dnevi v æivljenju Ëloveka. Vsak praznik in praznovanje imata doloËen pomen.December je Ëas vznemirjenj in priËakovanj, veselja in radosti. PriËne se s 6. decembrom, na god sv. Miklavæa, eneganajbolj priljubljenih svetnikov, ki simbolizira prijaznost, dobroto, zaπËito, tolaæbo in darove. Nato pride na vrsto daljnapriprava na boæiË, adventni Ëas, Ëas priËakovanja in veselja, Ëas, poln πeg, verovanj ter priprav na sam boæiËni dan, 25.december, praznik miru na Zemlji, praznik ljubezni in razmiπljanja. Za njim pride dræavni praznik 26. december - dansamostojnosti. Praznovanja pa se zaokroæijo s prazniËnim silvestrovanjem, ko s pisanim ognjem in pokanjem raket (ponekdanjem verovanju naj bi tako preganjali zle duhove) priËakujemo novo leto. Ljudje se v tem Ëasu vkljuËujemo vposebne oblike sporazumevanja, druæenja, sodelovanja. Doma in v πoli naËrtujemo praznovanje, se nanj pripravljamo,ustvarjamo Ëim bolj sproπËeno in prijetno razpoloæenje.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da imamo v Sloveniji vrsto praznikov (tako lokalnih kot dræavnih);• spoznajo razliËne praznike, povezane s kulturno, versko in dræavotvorno tradicijo;• spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• pogovarjajo se o praznikih, ki jih praznujemo v decembru;• doæivljajo prazniËno razpoloæenje;• naËrtujejo dejavnosti v decembru;• izdelujejo voπËilnice in novoletne okraske;• pripravljajo gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravijo.• Pogovarjajo se o praznikih, ki jih praznujemo v decembru.UËenci s koledarja preberejo, kateri prazniki so v decembru, in se o njih pogovarjajo. Ugotovijo, ali praznujejo v temËasu tudi kateri lokalni praznik. Ob slikah in knjigah o praznikih ugotavljajo njihove znaËilnosti in pomen. Pripovedujejoo svojih izkuπnjah in doæivetjih. UËenci bodo popolnoma razumeli in sprejeli le osebna praznovanja.• Doæivljajo prazniËno razpoloæenje.Poskrbimo za Ëim bolj prijetno in sproπËeno razpoloæenje med uËenci. Ob posluπanju glasbe, razliËnih igricah, ogledufilmov, risank, branju zgodb, pripravi preproste hrane in pogrinjkov ter kraπenju in urejanju prostorov bodo uËencizaËutili prazniËno razpoloæenje.• NaËrtujejo dejavnosti v decembru.UËenci opisujejo fotografije v uËbeniku in ugotavljajo, kako si ljudje ustvarimo prijetno prazniËno razpoloæenje, ne lev prostorih, ampak tudi zunaj, na prostem. Pogovarjamo se, katerih dejavnosti se bomo lotili v mesecu decembru, inizdelamo naËrt.V delovnem zvezku izdelajo vsak svoj decembrski koledar.• Izdelujejo voπËilnice in novoletne okraske.UËenci izdelajo prazniËne voπËilnice in novoletne okraske.Pomagajo si z navodili v delovnem zvezku in izdelajo novoletno voπËilnico in diπeËo obeπanko. Na praznovoπËilnico uËenci prilepijo trak iz valovite lepenke. Nato trikrat pregubajo barvni papir in izreæejo polovico smreËice.Izrezano smreËico razgrnejo in dobijo niz smreËic. Okrasek prilepijo nad rob iz valovite lepenke.Izdelajo πe diπeËo obeπanko, gibljivËek. UËenci prinesejo semena, posuπene krhlje ali kolobarje sadja, klinËke, cimet. Navejo pritrdijo nize, sestavljene iz tega gradiva. Nato veje obesijo v uËilnici.• Pripravljajo gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravijo.UËenci si pripravijo gradivo in pripomoËke za delo. Vedo, da je potrebno po delu pospraviti.70

UËenec:• se pogovarja o praznikih v decembru;• doæivlja prazniËno razpoloæenje;• naËrtuje dejavnosti v decembru;• izdeluje voπËilnice in novoletne okraske;• pripravi gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravi.Pogled v uËbenik:14PRAZNI»NI DECEMBERV DECEMBRU JE VE» PRAZNIKOV. IZTEKA SE KOLEDARSKO LETO IN ZA»ELO SE BO NOVO.6. DECEMBER — MIKLAVÆ 25. DECEMBER — BOÆI»NEKATERI LJUDJE SE VESELIJO PRAZNOVANJ, DRUGI IMAJO RAJE MIRNE DNEVE. ZATO DRUÆINEPREÆIVLJAJO PRAZNI»NE DNI ZELO RAZLI»NO.MAKSIM GASPARI: TEPEÆKANJE3428. DECEMBER — ≈©IP, ©AP, ©IP, ©AP, DANES JE TEPEÆKI DAN.« (D. OVSEC)35Pogled v delovni zvezek:14PRAZNI»NI DECEMBERIZDELAM SAMPRAZNI»NA VO©»ILNICA1. IZDELAJ DECEMBRSKI KOLEDAR.DOGODKE POVEÆI Z DNEVI.DECEMBERDANESJEMIKLAVÆ.1.POTREBUJE©:TRD KARTON,VALOVITOLEPENKO,©KARJE,LEPILO,BARVNI PAPIR,RAFIJO.DOMA PE»EMOPI©KOTE.123456VO©»ILNICENESEM NAPO©TO.2. 3.7MIKLAVÆUPI©EMPISMO.8910111213GIBLJIV»EKZA»ETEKZA OKRAS IN ZA PRIJETEN SADNI VONJ V STANOVANJU.14NOVOLETNIH15PO»ITNIC.16171819LOVORZAVIJAM20NOVOLETNA 21VRNEM KNJIGEPOSU©EN LIMONIN KOLOBARDARILA.22V KNJIÆNICO INPOSU©EN ARA©IDSI IZPOSODIMLIMONINBU»NA SEMENANOVE.KOLOBAR»ILISON»NI»NA SEMENASLIVABU»NAHRU©KOV KRHELJSEMENASON»NI»NA SEMENAMARELICAOKRASIMCIMETJABOL»NI KRHELJIZDELUJEMNOVOLETNOBU»NA SEMENASLIVANOVOLETNEJELKO.VO©»ILNICE.MANDARINA,POSU©EN KOLOBAR POMARAN»ENAPIKANA S30 KLIN»KISLIVA31232425262728293031Vodilne besede: praznik, praznovanje, Miklavæ, boæiË, novo leto, razpoloæenje.PripomoËki: slikovno gradivo, knjige, videokasete, koledar, πkarje, lepilo, valovita lepenka, karton, barvni papir, veja,kolobarji in krhlji suhega sadja, cimet, klinËki, semena, zgoπËenke.Medpredmetna povezava: Kako razliËni smo, Tudi doma smo prijatelji, Tako je bilo nekoË ..., »as teËe.U»ITELJEVE BELEÆKE:71

15. ZIMA JE TU stran 32/32Na severni zemeljski polobli je zima hladen Ëas s kratkimi dnevi in dolgimi noËmi. Pokrajina je lahko pokrita s snegomin narava poËiva. Rast rastlin skoraj zamre, za æivali pa postane æivljenje mnogo teæje, ker se morajo spopadatis pomanjkanjem hrane in nizkimi temperaturami. Preæiveti morajo, dokler ne pride toplejπe vreme. Tudi Ëlovekpomaga æivalim, tako da jih krmi. Nekatere æivali zimski Ëas prespijo ali predremljejo in tako prihranijo energijo. Pritem se njihovo telo ohladi in je le malo toplejπe od temperature okolja. Nekatere ptice pa odletijo v toplejπe kraje,kjer so æivljenjske razmere ugodnejπe. Tudi ljudje se pripravimo na zimo, v kleteh si priskrbimo ozimnico, stanovanjaogrevamo, oblaËimo se topleje ...Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo pokrajino pozimi;• spoznavajo znaËilnosti zime;• izvedo, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram;• opisujejo, kako se ljudje pripravimo na zimo.• Opazujejo pokrajino pozimi.UËenci doæivljajo lepoto zasneæene pokrajine in pripovedujejo o svojih doæivetjih na snegu. Pogovarjajo se o zimskihπportih in igrah ter o nevarnostih ledu in snega. ©e posebej jih opozorimo na nevarnosti v prometu ter pri hoji napoledenelih povrπinah. Pogovarjamo se tudi o varovanju zdravja pred prehladi in drugimi boleznimi.UËenci lahko v razred prinesejo slikovno gradivo z motivi zimske pokrajine in uredijo razstavo.• Spoznavajo znaËilnosti zime.UËitelj seznani uËence z dejstvom, da so pozimi dnevi najkrajπi, da so se rastline in æivali na zimo pripravile. Skupajopisujejo, kako, katere æivali zimo predremljejo, prespijo, katere ptice odletijo v toplejπe kraje.V skrivanki uËenci poiπËejo besede, ki oznaËujejo znaËilnosti zime, in pobarvajo pravilni odgovor.• Izvedo, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram.Mnoge æivali zimo predremljejo ali prespijo. Hrano Ërpajo iz podkoæne maπËobe. Druge pa pozimi Ëutijo pomanjkanjehrane, zato jim pomagamo. Pticam lahko hrano nastavimo na okenske police ali postavimo ptiËjo krmilnico. Pazitimoramo na to, da maËke ne bodo mogle do njih. UËenci lahko sami izdelajo tudi ptiËjo pogaËo. Kako jo napraviti, sose nauËili æe prejπnje πolsko leto. Tudi lovci æivalim pozimi pomagajo, tako da jim hrano dajo v krmiπËa.Æivali se pred mrazom zavarujejo tako, da jim zraste gostejπa dlaka, gostejπe perje. Imajo tudi varovalno barvo.UËenci poveæejo imena æivali z ustrezno trditvijo.• Opisujejo, kako se ljudje pripravimo na zimo.UËenci vedo, da se tudi ljudje pripravimo na zimo. V kleteh shranimo ozimnico, topleje se oblaËimo, obuvamo,stanovanja ogrevamo.V delovnem zvezku uËenci napiπejo besede, ki oznaËujejo zimska oblaËila in zimske πporte.72

UËenec:• opazuje zimsko pokrajino;• spozna znaËilnosti zime;• izve, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram;• opisuje, kako se ljudje pripravimo na zimo.Pogled v uËbenik:15ZIMA JE TUPOZIMI JE MRZLO. DNEVI SO KRAJ©I. LISTJE JE ODPADLO Z DREVES.ÆIVALI IN RASTLINE SO SE PRIPRAVILE NA ÆIVLJENJE POZIMI.PRED MRAZOM SE ZAVARUJEMO STOPLIMI OBLA»ILI IN OBUTVIJO.DOLGE ZIMSKE VE»ERE SI KRAJ©AMO Z BRANJEM,IGRO ...PRIPRAVIMO SI KURJAVO ZAOGREVANJE PROSTOROV.SHRAMBE NAPOLNIMOZ OZIMNICO.POSKRBIMO TUDI ZAVARNOST.KAJ NAJRAJE PO»NE© POZIMI, KO ZAPADE SNEG?SRNE OBJEDAJO RASTLINE.RACAM ZRASTE GOSTO,PUHASTO PERJE.PTICE, KI SO OSTALE PRI NAS,OBIRAJO PLODOVE Z DREVES.ZAJCU ZRASTE GOSTEJ©A36 37ZIMSKA DLAKA.LISICA SI I©»E HRANO.Pogled v delovni zvezek:15ZIMA JE TU1. NAPI©I.3. IMENA ÆIVALI POVEÆI Z USTREZNO TRDITVIJO.POZIMI I©»EJO HRANO.ZIMSKA OBLA»ILAZIMSKI ©PORTIZIMO PREDREMLJEJO.POZIMI SPIJO.2. V SKRIVANKI POBARVAJ BESEDE, KI OZNA»UJEJO ZNA»ILNOSTI ZIME.4. S ✔ OZNA»I PRAVILNI ODGOVOR.P O T O K I E T O » AO T I V J E P A S E RL E D E N A S V E » AE A V K S T V S A M DD E S K N R T M T R EI T S N E Æ I N K A ÆC E O R Æ K R O A Z KA T M N A K T S V I OI V E A K O S T R A ANARAVA POZIMI PO»IVA.POLH SI POZIMI I©»E HRANO.STANOVANJA POZIMI OGREVAMO.PTICE IMAJO DOVOLJ HRANE.VOZNIKI IMAJO RADI ZIMO.POZIMI NOSIMO ©ALE IN ROKAVICE.32 33Vodilne besede: zima, sneg, led, zimski πporti, ozimnica, varovalna barva.PripomoËki: slikovno gradivo.Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Kuku, pomlad je tu, Vsi smo del narave, Iz malega rasteveliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Pojdi z menoj na travnik.U»ITELJEVE BELEÆKE:73

16. SNEG SE TALI stran 34/34VeËina snovi je v trdnem, tekoËem ali plinastem stanju ali v stanju med temi tremi stanji. Toda voda je edina snov, ki jeuËencem blizu, z njo imajo najveË izkuπenj, zato jo zlahka uporabimo za spoznavanje lastnosti tekoËin, za spoznavanjeprehajanja iz tekoËega v trdno stanje ter iz tekoËega v plinasto stanje in obratno. V tem starostnem obdobju se omejimopredvsem na spoznavanje dveh agregatnih stanj - trdnega in tekoËega. Od uËencev sicer ne moremo priËakovati, da bidoumeli vse podrobnosti. Zato je delo uËitelja namenjeno odkrivanju, kaj uËenci æe vedo in katere lastnosti pripisujejorazliËnim agregatnim stanjem. Spoznavanje njihovih dojemanj je pomembno tako za uËitelja kot za uËence. ©ele natolahko uËitelj postavi strategijo nadaljnjega uËenja. RazliËni poskusi v tem poglavju pa so zasnovani tako, da uËencespodbujajo k izraæanju, premiπljevanju in sprejemanju svojih razlag.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo snovi v razliËnih agregatnih stanjih (led, sneg in tekoËa voda);• vedo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekoËo vodo, da voda lahko zmrzne.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• oblikujejo in gradijo iz snega;• spoznavajo trdno in tekoËo obliko vode v naravi;• poimenujejo stanja vode;• ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode;• naredijo poskus in dojamejo pojma taljenje in zmrzovanje.• Oblikujejo in gradijo iz snega.Dejavnost izvedemo, ko zapade sneg. UËenci imajo æe sami veliko idej za igre na snegu in znajo presenetiti zdomiselnostjo, vËasih pa pride prav tudi namig odraslih. Gradijo in oblikujejo sneæene moæe in tudi druge æivalskepodobe, hiπice, gradove, tunele, igluje, ovire, Ëez katere bodo skakali, valijo in izdelujejo kepe.• Spoznavajo trdno in tekoËo obliko vode v naravi.Na uËnem sprehodu opazujejo vodo v razliËnih pojavnih oblikah (reka, jezero, mlaka …) in agregatnih stanjih (vodakot tekoËina, ledene sveËe, sneg, led …).• Poimenujejo stanja vode.Ob uËbeniku poimenujejo vodo v razliËnih pojavnih oblikah in razliËnih agregatnih stanjih. Prinaπajo slikovno gradivo,uredijo razstavo.V delovnem zvezku zapiπejo, kako imenujemo razliËna stanja vode.• Ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode.Z razliËnimi nalogami za opazovanje in poskusi na prostem uËenci ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode.Primeri: opazujejo taljenje sneæink na dlani, ugotavljajo, zakaj kaplja od ledene sveËe, zakaj je luæa zmrznila inpodobno.• Naredijo poskus in dojamejo pojma taljenje in zmrzovanje.UËenci opravijo poskus taljenja in zmrzovanja in svoje ugotovitve oziroma opaæanja zapiπejo v delovni zvezek.UËenci opisujejo pojava. Opisujejo in primerjajo lastnosti ledu in tekoËe vode. UËence navajamo na postavljanjepredpostavk oziroma na to, da razmiπljajo o tem, kaj se bo zgodilo. Spodbujamo jih, da pri poskusih uporabljajopripomoËke in ugotovitve zapisujejo. Na primer: termometer (izmerijo temperaturo, zapiπejo podatke). Poskususmerjamo z vpraπanji. Na primer: Poglej, do kod sega led v kozarcu. Se je viπina, do katere sega, dvignila ali zniæala?Meniπ, da je zdaj, ko je zmrznjena, v plastenki veË ali manj vode?Delo lahko organiziramo v πtirih skupinah. Na primer: dve skupini opravita poskus taljenja, dve poskus zmrzovanja.UËenci poroËajo o ugotovitvah. Rezultate ugotovitev po skupinah primerjajo med seboj.Obstaja mnogo poskusov, ki se navezujejo na taljenje in zmrzovanje. Napravimo jih lahko veË.74

UËenec:• oblikuje in gradi iz snega;• spoznava trdo in tekoËe stanje vode v naravi;• poimenuje stanja vode;• ugotavlja vzroke za spremembo stanja vode;• naredi poskus in dojame pojma taljenje in zmrzovanje.Pogled v uËbenik:16SNEG SE TALIVODA SE POJAVLJA V RAZLI»NIH STANJIH.ZAKAJ SE SNEÆAK TALI?TALJENJELEDENESVE»EIVJESNEGLEDENEROÆELEDPRI TEMPERATURI, KI JE VIŠJA OD 0 STOPINJ CELZIJA, IZ LEDU NASTANE TEKO»A VODA.VODA SE LAHKO POJAVLJA V TRDNEM STANJU.DEÆPOTOKZMRZOVANJEJEZERO38 VODA SE LAHKO POJAVLJA V TEKO»EM STANJU.39Pogled v delovni zvezek:16SNEG SE TALI3. NAREDI POSKUS.1. NAPI©I, KAKO IMENUJEMO RAZLI»NA STANJA VODE.VODA VTEKO»EMSTANJUVODA VTRDNEMSTANJUKOCKE LEDU DAJ V KOZAREC. POKRIJ KOZAREC Z LEPENKO. KAJ SE JE ZGODILO?4. NAREDI POSKUS.O2. PRAVILNO RAZPOREDI ISTOBARVNE »RKE. DOBIL BO© BESEDE ZA RAZLI»NA STANJA VODE.TNAS EE »L KGDNIEPLASTENKO DOVRHA NAPOLNIZ VODO.POKRIJ ZALUMINIJSKOFOLIJO.POSTAVI VZAMRZOVALNIK,DA ZMRZNE.KAJ SE JEZGODILO?PRI ZMRZOVANJU SE PROSTORNINA VODE POVE»A.34 PRIMERJAJ LASTNOSTI LEDU IN TEKO»E VODE.35Vodilne besede: tekoËina, led, sneg, ivje, ledene roæe, potok, jezero, mlaka, morje, trdno stanje, tekoËe stanje,taljenje, zmrzovanje.PripomoËki: plastenka, voda, kocke ledu, lepenka, aluminijska folija, termometer, zmrzovalnik.Medtematska povezava: V okolici πole, Zima je tu, Iz Ëesa je kaj.Diferenciacija: UËenci pravilno razporedijo istobarvne Ërke in izpiπejo besede za razliËna stanja vode.U»ITELJEVE BELEÆKE:75

17. IZ »ESA JE KAJ stran 36/36Obdaja nas vse polno snovi. Med njimi kamen, papir, æelezo, voda, plastika, olje, prst itd. Snovi so lahko trdne in jihimenujemo trdnine. Take snovi so na primer kamen, les, led ali æelezna palica. Trdnine imajo tudi svojo obliko in seskoznje ne moremo premikati.Snovi so lahko tekoËe. Take so na primer voda, olje, sirup in zrak. Nekatere tekoËine lahko spremenimo v kapljicein jih imenujemo tudi kapljevine. Kapljevine so na primer voda, bencin, olje, alkohol. TekoËine nimajo lastne oblike.Prilagodijo se obliki skodelice oziroma posode, jame ali cevi, v kateri so. Skozi tekoËine se lahko premikamo. DrugetekoËine pa so plini. Plin je na primer vodna para. TekoËine se od trdnin razlikujejo po tem, da teËejo, se prelivajo inveËinoma meπajo. UËenci z opazovanjem spoznavajo razliËne snovi okrog nas, z eksperimentiranjem pa spoznavajotudi nekatere lastnosti snovi.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo snovi, ki jih uporabljamo;• opisujejo in doloËajo lastnosti snovi.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• se seznanijo z razliËnimi snovmi v okolju;• ugotavljajo, iz Ëesa so predmeti;• opisujejo in doloËajo lastnosti snovi;• razvrπËajo predmete glede na njihove lastnosti in urejajo zbirke.• Seznanijo se z razliËnimi snovmi v okolju.UËenci v uËilnici opazujejo predmete okoli sebe in ugotavljajo, iz kakπnih snovi so narejeni. Poimenujejo snovi.Snovi in telesa lahko uËenci spoznavajo tudi na uËnem sprehodu (zbirajo kamne, odpadle liste, predmete iz lesa ...) inurejajo naravoslovne zbirke.• Ugotavljajo, iz Ëesa so predmeti.Ogledajo si ilustracijo dnevne sobe v uËbeniku in poimenujejo, iz Ëesa so predmeti na sliki. Pogovor dopolnijo s svojimiprimeri. Ugotavljajo, da so lahko enaki predmeti iz razliËnih snovi. Sedeæna garnitura v dnevni sobi je lahko na primeriz tekstila, usnja, lesa. UËenci sami navajajo podobne primere.V delovni zvezek uËenci nariπejo predmete iz razliËnih snovi, ki nas obdajajo.• Opisujejo in doloËajo lastnosti snovi.Lastnosti snovi oziroma predmetov uËenci spoznavajo izkustveno. Na primer: volno primejo, zvijajo, trgajo in podobno,in tako spoznavajo njene lastnosti. Kamen primejo, poteækajo, si ga naslonijo k obrazu ali na roko, vræejo ob tla, udarijoob drug kamen, riπejo z njim itd. Na podoben naËin ugotavljajo lastnosti drugih snovi. Primeri: steklo (gladko, trdo,lomljivo, prozorno ...), kamen (drobljiv, teæak, trd …), kovina (gladka, trda, teæka, hladna, upogljiva …).Ugotavljajo, kaj vse lahko s snovmi poËnejo. Na primer: papir meËkajo, trgajo, reæejo itd.Reπijo nalogo v delovnem zvezku.• RazvrπËajo predmete glede na njihove lastnosti in urejajo zbirke.Na podlagi lastnosti snovi razvrπËajo predmete okrog sebe.Zbirajo kamne, riπejo vzorce kamnov. UËence spodbujamo k natanËnemu opazovanju, tudi s poveËevalnimsteklom.UËenci riπejo s kamni na πolskem dvoriπËu ali igriπËu in ugotavljajo, kakπne sledi puπËajo posamezne kamnine.76

UËenec:• se seznani z razliËnimi snovmi v okolju;• ugotavlja, iz Ëesa so predmeti;• opisuje in doloËa lastnosti snovi;• razvrπËa predmete glede na njihove lastnosti in ureja zbirke.Pogled v uËbenik:17IZ »ESA JE KAJPREDMETI OKROG NAS SO IZ RAZLI»NIH SNOVI.SNOVI IMAJO RAZLI»NE LASTNOSTI.KAMENSTEKLOPLASTIKAKOVINAUSNJETEKSTILLESPAPIRVOLNAPRST40 41Pogled v delovni zvezek:17IZ »ESA JE KAJ1. KJER JE PRAZEN PROSTOR, NARI©I PREDMET. UPO©TEVAJ, IZ »ESA JE NAREJEN.3. RI©EM VZORCE KAMNOV.1. V OKOLICI ©OLE IN DOMA POI©»I RAZLI»NE KAMNE.2. IZBERI KAMEN Z ZANIMIVIM VZORCEM.3. KAMEN ZMO»I Z VODO, DA BODO BARVE BOLJ IZRAZITE.4. PRERI©I VZOREC.STEKLO LES KOVINA PAPIR PLASTIKA TEKSTIL2. KAJ LAHKO PO»NE© S PREDMETI?POVEÆI.»E VZOREC OPAZUJE© S POVE»EVALNIM STEKLOM, GA VIDI© NATAN»NEJE.ME»KAMLOMIMREÆEMDROBIM4. RI©EM S KAMNI.1. V OKOLICI ©OLE IN DOMA POI©»I RAZLI»NE KAMNE.2. NA DVORI©»U PRED ©OLO RI©I Z NJIMI.3. UGOTOVI: ALI JE MOGO»E RISATI Z VSEMI KAMNI?KAK©NE SLEDI PU©»AJO ZA SABO?ZVIJAM36 37Vodilne besede: snov, kovina, kamen, les, plastika, tekstil, zemlja, tekoËina, trdnina, gladko, hrapavo, lomljivo, krhko,mehko.PripomoËki: vzorci kamnin, poveËevalno steklo, risalni pripomoËki.Medtematska povezava: V okolici πole, Vsi smo del narave, Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:77

18. ME©AM SNOVI stran 38/38Snovi med seboj meπamo. Iz veË sestavin dobimo novo snov, ki jo imenujemo zmes ali meπanica.V nekaterih zmeseh prepoznamo prvotne sestavine, vidijo se delËki sestavin, ki se med seboj razlikujejo po barvi,obliki, velikosti. VËasih so delci, ki sestavljajo zmes, tako majhni, da jih ne moremo veË videti. Lahko pa sestavinenekaterih zmesi med seboj reagirajo. Tako nastanejo nove snovi. Takrat snovi ni mogoËe prepoznati preprosto,ampak z zapletenimi poskusi. Zmes, torej nova snov, ki nastane z meπanjem sestavin, ima drugaËne lastnosti kotsestavine. Spremeni se barva, okus, vonj, koliËina, gostota. Tako zmes s povsem novimi lastnostmi uporabljamo vdruge namene.Cilji uËne teme:UËenci:• meπajo snovi in spoznavajo spreminjanje lastnosti;• iz snovi oblikujejo telesa;• uporabljajo razliËna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo lastnosti gradiv z naËini obdelave:preoblikujejo, reæejo, spajajo;• za delo se pripravijo in po delu pospravijo;• vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• meπajo snovi;• opazujejo lastnosti sestavin in lastnosti zmesi;• ugotavljajo spreminjanje lastnosti;• izdelajo mavËni odlitek;• vedo, da se morajo za delo pripraviti in po delu pospraviti.• Meπajo snovi.UËenci naredijo veË poskusov. V uËbeniku so opisani trije.Pri prvem poskusu uËenci zmeπajo sok ali sirup z vodo.Pri drugem poskusu uËenci iz razliËnega sadja naredijo sadno solato. Sadje operejo, olupijo, nareæejo na koπËke inzmeπajo v skledi.Pri zadnjem pa zgnetejo moko in vodo v gladko testo - zmes.UËenci lahko sami predvidijo, katere lastnosti se bodo spremenile, katere ostanejo enake, kakπna bo zmes, ali sesestavine med seboj meπajo.• Opazujejo lastnosti sestavin in lastnosti zmesi.UËenci opazujejo lastnosti sestavin, ki jih meπajo, in lastnosti zmesi. Ugotovitve beleæijo.UËence seznanimo s tem, da so sestavine posameznih zmesi, ki jih kupimo, zapisane na embalaæi. Povemo alipokaæemo jim nekaj primerov.• Ugotavljajo spreminjanje lastnosti.UËenci primerjajo lastnosti sestavin in zmesi in ugotavljajo spremembe. Opozorimo jih, da se nekatere lastnosti sestavinspremenijo, druge pa ostanejo enake. Tudi zmesi lahko ohranijo enake ali pa dobijo druge lastnosti.V delovnem zvezku si ogledajo ilustracijo in poimenujejo sestavine obloæenega kruhka.Sestavine zapiπejo.V tabeli oznaËijo lastnosti sestavin in zmesi.• Izdelajo mavËni odlitek.UËenci izdelajo mavËni odlitek - obesek. Mavec usipajo v vodo in zmeπajo v gladko tekoËo zmes. Zmes vlijejo vkalup, s svinËnikom naredijo na vrhu luknjico in pustijo, da se posuπi. Nato odlitek vzamejo iz kalupa in ga poslikajooziroma pobarvajo. Skozi luknjico napeljejo πe usnjeno vrvico. Pri delu si lahko pomagajo z navodili in fotografijami vuËbeniku.• Vedo, da se morajo za delo pripraviti in po delu pospraviti.UËenci pripravijo gradivo in pripomoËke za delo. Delovni prostor ustrezno zaπËitijo. Vedo, da morajo po opravljenemdelu pospraviti.78

UËenec:• meπa snovi;• ugotavlja lastnosti sestavin in lastnosti zmesi;• opazuje spreminjanje lastnosti;• izdela mavËni odlitek;• se zaveda, da se mora za delo pripraviti in po delu pospraviti.Pogled v uËbenik:18ME©AM SNOVISNOVI LAHKO ME©AMO MED SEBOJ. PRI TEM DOBIMO NOVO SNOV, KI JO IMENUJEMOZMES ALI ME©ANICA.SESTAVINA SESTAVINA ZMESDE»EK JE S PIHANJEM LO»IL LISTE OD BOROVNIC.=— BELA— BREZBARVNA— BELOMOKA — SUHAVODA — MOKRATESTO — MOKRO— MEHKA — TEKO»A — LEPLJIVOSADNA SOLATA JE SESTAVLJENA IZ VE» SESTAVIN.LASTNOSTI SESTAVIN SO LAHKO ENAKE ALI DRUGA»NE KOT LASTNOSTI ZMESI.42 43Pogled v delovni zvezek:18ME©AM SNOVI1. IZ KATERIH SESTAVIN NAREDIMO OBLOÆENI KRUHEK? NAPI©I JIH.IZDELAM SAMOBESEK IZ MAVCAPOTREBUJE©:VODO, MAVEC, VODENEBARVICE, »OPI», ÆLICO,KALUPE.2. S KRIÆCEM (X) OZNA»I USTREZNO LASTNOST V TABELI.1. ZME©AJ VODO IN MAVECV GLADKO, TEKO»O ZMES.2. ZMES VLIJ V KALUP. S SVIN»NIKOM NAREDILUKNJICO. PO»AKAJ, DA SE POSU©I.LASTNOSTI »OKOLADA V PRAHU MLEKO»OKOLADNOMLEKOTEKO»ESUHOMOKROBELO3. MAV»NI ODLITEK POBARVAJ. 4. SKOZI LUKNJICO NAPELJI USNJENO VRVICO.KATERIH DVEH LASTNOSTI »OKOLADNO MLEKO NIMA, IMATA PA JU NJEGOVI SESTAVINI?38 39Vodilne besede: sestavina, zmes, lastnost, velikost, oblika, okus.PripomoËki za delo: sadni sirup, voda, sadje, moka, mavec, noæ, kozarec, posoda, æliËka, kalup, vodene barvice,ËopiË, usnjena vrvica.Medtematska povezava: Sneg se topi, Iz Ëesa je kaj, Æivim zdravo, Sejem pesek, prebiram fiæol.U»ITELJEVE BELEÆKE:79

19. VSI SMO DEL NARAVE stran 40/40Vsa æiva bitja so iz snovi, kot so voda, kisik, duπik in ogljik. Dobijo jih iz okolja, jih preoblikujejo v svojem telesu inporabijo za æivljenje in rast. Za rast, pravilno delovanje, gibanje in razmnoæevanje potrebujejo energijo, ki jo dobijo shrano. Energija potuje od sonca skozi rastline k æivalim. VeËina rastlin vsrka sonËno svetlobo z zeleno snovjo, klorofilom.Z energijo sonËeve svetlobe si s kemiËnim postopkom, fotosintezo, delajo hrano. Pri tem nastaja kisik, ki ga æiva bitjapotrebujejo za æivljenje. Poleg hrane potrebujejo æiva bitja za æivljenje tudi tekoËino oziroma vodo in zrak.Æivali ne morejo proizvajati hrane same, tako kot rastline. Zato morajo jesti rastlinsko in æivalsko hrano.Ko hrano zauæijemo, se v telesu predela, neuporabne in neprebavljive stvari pa izloËimo ali iztrebimo iz telesa.Skozi koæo izloËamo tudi znoj, v katerem so raztopljene soli in neuporabne snovi. Poleg hrane æiva bitja za æivljenjepotrebujejo tudi tekoËino oziroma vodo in zrak.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, kaj potrebujejo sami in druga æiva bitja za æivljenje in ohranjanje zdravja;• spoznavajo, da æiva bitja pri ohranjanju æivljenja iz okolja nekaj sprejemajo, predelujejo in v okolje oddajajo.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• izvedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje;• spoznajo medsebojne povezave æivih bitij;• se seznanijo s tem, da æiva bitja sprejemajo iz okolja snovi, jih nekajporabijo, preostanek pa izloËijo.• Izvedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje.Z uËenci se pogovarjamo, kaj potrebujejo rastline, æivali in Ëlovek za obstoj, delovanje, gibanje, rast. Naredimo lahkoposkus, tako da v tri lonËke posadimo kreπo ali pπenico. Ko kreπa zraste æe nekaj centimetrov, na en lonËek poveznemokartonasto πkatlo ali ga postavimo v omaro, tako da nima dovolj svetlobe. Drugega lonËka nekaj dni ne zalivamo, zatretji lonËek pa normalno skrbimo. UËenci lahko æe sami napovedo posledice.Z uËenci se pogovarjamo o tem, zakaj moramo jesti in piti, kako smo se poËutili, ko smo bili æejni, laËni in podobno.UËenci z razporeditvijo Ërk ugotovijo, kaj æiva bitja potrebujejo za æivljenje.• Spoznajo medsebojne povezave æivih bitij.UËitelj usmerja pogovor o tem, da si rastline same pridelajo hrano. Z rastlinami se hranijo rastlinojede æivali, medtemko mesojede æivali jedo druge æivali. Poznamo pa tudi æivali, ki jedo tako rastlinsko kot æivalsko hrano. UËenci naj saminaπtevajo rastlinojede, mesojede in vsejede æivali.UËenci obkroæijo hrano, ki jo dobimo iz narave.• Seznanijo se s tem, da æiva bitja sprejemajo iz okolja snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo.UËenci si ogledajo ilustracijo v uËbeniku, ki prikazuje, kaj iz okolja sprejemamo in kaj oddajamo.Z razliËnimi poskusi uËenci spoznajo, da æiva bitja iz okolja sprejemajo snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo.Poskus naredijo tako, da v obarvano vodo dajo nagelj, zvonËek ali vrtnico. Cvet se bo obarval. Drugi poskusnaredijo tako, da na list rastline ali lonËnice nataknejo prozorno polivinilasto vreËko in jo zaveæejo z vrvico. VreËka sebo orosila. Podoben poskus lahko naredijo, Ëe vreËko zaveæejo na svojo roko.Pogovarjamo se tudi o tem, da imajo uËenci doma svoje æivali, ki jih hranijo. Æivali pa izloËajo iztrebke, zato jim morajoËistiti kletke, ribam pa menjavati vodo.80

UËenec:• izve, kaj æiva bitja potrebujejo za æivljenje;• spozna medsebojne povezave æivih bitij;• se seznani s tem, da æiva bitja iz okolja sprejemajo snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo.Pogled v uËbenik:19IZ OKOLJA SPREJEMAMO.VSI SMO DEL NARAVEV OKOLJE ODDAJAMO.RASTLINE, ÆIVALI IN »LOVEK ZA ÆIVLJENJE POTREBUJEJO HRANO, VODO IN ZRAK.TOPLOTAZRAKZRAKVODAZRAKHRANAVODAVODAHRANAHRANO POTREBUJE »LOVEK ZA:DELORASTU»ENJEKAJ TI SPREJEMA© IZ OKOLJA?KAJ V OKOLJE ODDAJA©?44IGRO45Pogled v delovni zvezek:19VSI SMO DEL NARAVE3. RASTLINA POTREBUJE VODO.DOKAÆI S POSKUSOM.1. RAZPOREDI »RKE IN POKAZALO SE BO, KAJ RASTLINE, ÆIVALI IN »LOVEK POTREBUJEJOZA ÆIVLJENJE.VODAHA ANRZKAR2. OBKROÆI HRANO, KI JO DOBIMO V NARAVI.VODABARVILOZA ÆIVILAVODA POTUJEPO RASTLINI.NAGELJ SEOBARVARDE»E.4. RASTLINE ODDAJAJO VODO V OKOLJE. UGOTOVI S POSKUSOM.RASTLINANA ENEGA ODLISTOV NATAKNIPLASTI»NO VRE»KO.ZAVEÆI JO Z VRVICO.VODA IZHLAPEVAIZ LISTA.40 41Vodilne besede: oddajanje, sprejemanje, izloËanje, iztrebljanje, dihanje, znojenje.PripomoËki: prozorni lonËki, barvilo za æivila, nagelj, zvonËek ali vrtnica, polivinilaste vreËke, vrvica.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Kje so doma æivali, Piha, piha veter, Æivim zdravo, Iz malega rasteveliko, ÆrebiËek in konj, Tudi jaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:81

20. ÆIVIM ZDRAVO stran 42/42Z redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in osebno higieno lahko sami veliko pripomoremo k zdravju. Pomembnoje, da razumemo delovanje telesa, da vemo, kako skrbimo zanj, kako ohranimo telesno in duπevno zdravje, kakoprepreËimo bolezni in poπkodbe, in kaj storimo, ko se pojavijo znaki bolezni.Hrana je vir telesne energije, prav tako je pomembna za rast, razmnoæevanje in obnavljanje tkiv. Osnovne sestavinehrane so ogljikovi hidrati, maπËobe in beljakovine. Vsako æivilo je meπanica osnovnih sestavin, vsebuje pa tudi vitamine,rudninske snovi ter vodo in vlaknine. Zelo malo je æivil, v katerih je le ena osnovna sestavina. Ogljikovi hidrati inmaπËobe so glavni vir telesne energije, beljakovine pa so nujne za rast in obnavljanje tkiv. S pestro in raznovrstnoprehrano dobi telo uravnoteæeno koliËino vseh osnovnih sestavin hrane.Zdrava prehrana vsebuje veliko æivil, bogatih z vitamini (sadje in zelenjava), in le malo takih, ki vsebujejo veliko sladkorja(bonboni, pecivo).Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da se ljudje bolje poËutijo, Ëe so telesno aktivni;• pridobivajo znanje, veπËine in staliπËa, ki jim omogoËijo skrbeti za lastno zdravje in zdravje drugih;• spoznajo pomen raznovrstne prehrane ter razvijajo druæabnost, povezano s prehranjevanjem;• spoznajo, da hrana vsebuje sestavine, ki so nujno potrebne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• se uËijo zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu;• se seznanijo z raznovrstno hrano in njenim pomenom;• se pogovarjajo o otroπkih boleznih in poπkodbah.• UËijo se zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu.Z uËenci se pogovarjamo, kaj lahko sami naredimo za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih. Gremo lahko nasprehod, ki ga izkoristimo za telesno gibanje in vaje za krepitev telesa. Opozarjamo jih tudi na pogoste nesreËe oziromapoπkodbe otrok (padec, zlom, opeklina). Za zdravo æivljenje je potrebna tudi pravilna prehrana. Hraniti se moramoredno in jesti poËasi in v miru. Ob prehranjevanju razvijamo tudi druæabnost. V razredu si lahko uËenci pripravijopogrinjke in tako pojedo malico. Poudarek pa posvetimo tudi osebni higieni.V delovnem zvezku uËenci nariπejo, kaj so jedli za posamezni obrok. Poudariti moramo, da so otroci, ki nimajoredne prehrane, tudi obËutljivejπi za okuæbe in bolj utrujeni. UËenci poveæejo ilustracije, ki prikazujejo zdravo æivljenje,in reπijo rebus.• Seznanijo se z raznovrstno hrano in njenim pomenom.UËenci opiπejo svoje poËutje takrat, kadar so laËni ali æejni. Naπtejejo vrste svoje najljubπe hrane in povedo, zakaj joimajo radi. Nato se pogovarjajo o tem, da so v hrani sestavine, ki so nujno potrebne za rast in pravilno delovanjeorganizma. Zato mora biti prehrana pestra, da z njo dobimo vse omenjene sestavine. Predvsem moramo uæivati velikozelenjave in sadja, pa tudi hrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, manj pa mesa, maπËob in sladkorja. UËenceopozorimo, da sladkarije ne smejo biti glavni vir hrane, ampak samo obËasni dodatek, kajti preveË sladkarij πkodujetudi zobem. Pomagamo si z ilustracijami v uËbeniku. Z uËenci lahko izdelamo tudi plakat o zdravi prehrani.V delovnem zvezku uËenci poveæejo tiste ilustracije, ki prikazujejo zdravo æivljenje.• Pogovarjajo se o otroπkih boleznih in poπkodbah.Pogovarjamo se o boleznih, ki so jih uËenci æe preboleli. Vsak izostanek od pouka zaradi bolezni lahko izrabimo zapogovor o bolezenskih znakih, naËinu infekcije in zdravljenju. V razredu lahko uËenci zaigrajo obisk pri zdravniku alizobozdravniku.Pod vodstvom uËitelja lahko obiπËejo tudi zdravstveno ustanovo.UËenci razporedijo Ërke v delovnem zvezku in tako ugotovijo, zakaj je Leon v bolniπnici.82

UËenec:• se uËi zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu;• se seznani z raznovrstno hrano in njenim pomenom za zdravje;• se pogovarja o otroπkih boleznih in poπkodbah.IMAM MO» IN ENERGIJO ZA IGRO, ©PORT IN DELO.Pogled v uËbenik:20PRAVILNO SI RAZPOREDI DELO, U»ENJE, IGRO, PO»ITEK IN SPANJE.ÆIVIM ZDRAVOTELESNADEJAVNOST»ISTOOKOLJERASTEM IN SE RAZVIJAM.ZDRAVAPREHRANAPO»ITEKINSPANJEOSEBNAHIGIENAODPOREN SEM PROTI BOLEZNIM.VEDNO POVEJ STAR©EM, KAJ SI SI PO©KODOVAL, KAJ TE BOLI, DA TI BODO LAHKO POMAGALIIN TE ODPELJALI K ZDRAVNIKU, »E BO POTREBNO.KATERE OTRO©KEBOLEZNI SI PREBOLEL?LJUDJE SKRBIMO ZA ZDRAVJE NA RAZLI»NE NA»INE. SKRBIMO ZA OSEBNO HIGIENO, »ISTO»O,46 USTREZNO PREHRANO, SE PRIMERNO OBLA»IMO IN SE VELIKO GIBLJEMO.47Pogled v delovni zvezek:20ÆIVIM ZDRAVO3. RAZPOREDI »RKE V USTREZNA OKENCA. IZVEDEL BO©, ZAKAJ JE LEON V BOLNI©NICI.1. KAJ SI DANES JEDEL/JEDLA?2 8 3L E O N7 6 4G O M Z5 1ZAJTRK MALICA KOSILO MALICA VE»ERJA1 2 3 4 5 6 7 82. POVEÆI USTREZNE ILUSTRACIJE Z BESEDILOM „ÆIVIM ZDRAVO“.4. RE©I REBUS.ÆIVIMZDRAVOE ➡ AŽ1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 1 2 3 4 5➡➡➡42 43Vodilne besede: zdravje, pravilna prehrana, osebna higiena, telesna dejavnost, sadje, zelenjava, poËitek, bolezen.PripomoËki: slikovno gradivo, plakat.Medtematska povezava: Od pπenice do potice, Vsi smo del narave, Stojim, Ëepim, leæim, Tudi jaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:83

21. TOK, TOK, TOK … DEÆUJE stran 44/44Zvok je valovanje zraka. Tega premikanja ne moremo Ëutiti, zaznajo pa ga naπa uπesa, naπi moægani pa ga spremenijov zvoke, ki jih lahko razpoznamo. Svet je poln razliËnih zvokov. Sliπimo jih povsod. Prek zvoka spremljamo dogajanjeokrog nas in v naπem telesu. Najbolj pomemben zvok, ki ga oddaja naπe telo, je glas naπih glasilk. Z glasom sesporazumevamo med seboj, naπo govorico sestavljajo zvoki. Zvoke oddajajo tudi æivali. Po zvoku, ki ga oddajajo, jihlahko prepoznavamo. Tudi naravne pojave spremljajo razliËni zvoki: πkrebljanje deæja, πelestenje listja, valovanje morjain podobno. Pozorni smo na zvoke v prometu, tovarni. Zvoki so lahko za naπe uho prijetni ali pa neprijetni, vËasih celoπkodljivi.UËenci æe zelo zgodaj oblikujejo svoje razlage. Treba jim je ponuditi moænosti za izkustveno uËenje, da bodo na podlagizaËetnih predstav oblikovali nove, opuπËali zmotne in se uËili o zvoku v okviru pouka naravoslovja, pri slovenskemjeziku in glasbeni vzgoji. S poskusi se bodo uËenci podrobneje seznanili z zvoËnimi pojavi in skuπali na preprostihprimerih odkriti nekaj zakonitosti v svetu zvoka. Pri tem si bodo pomagali s preprostimi pripomoËki. Tako se bodoseznanili tudi z osnovami znanstvenega raziskovanja.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo nastajanje in lastnosti zvoka;• vedo, da je uho Ëutilo za zvok;• spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako uporabljajo Ëutila.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• prepoznavajo razliËne glasove okrog sebe;• se nauËijo, kako nastane zvok;• se seznanijo z znaËilnostmi zvoka;• izvedo, da je uho Ëutilo za zvok;• izdelajo glasbilo.• Prepoznavajo razliËne glasove okrog sebe.UËenci odkrivajo zvoke okoli sebe z razliËnimi dejavnostmi.Lahko na primer sedijo pri miru, zaprejo oËi in prisluhnejo zvokom. Opisujejo in nariπejo predmete ali osebe, ki oddajajozvoke.Prisluhnejo razliËnim zvokom v okolju in reπijo nalogo v delovnem zvezku.UËitelj uËence spodbuja, da tudi sami povzroËajo zvok z razliËnimi deli svojega telesa. Lahko pojejo, cepetajo, tleskajos prsti, ploskajo. Oponaπajo glasove æivali, predmetov, na primer brnenje avtomobila, tiktakanje ure itd. Ugotavljajo,koliko razliËnih zvokov lahko posnemajo.Ogledajo si ilustracije v uËbeniku in posnemajo zvoke, ki jih ponazarjajo slike.• NauËijo se, kako nastane zvok.Zvok nastane, kadar kakπna stvar zatrese zrak in pri tem povzroËi majhne valove (nihanje), ki se πirijo navzven. Ko zvokpotuje po zraku, se πiri v nevidnih valovih, podobnih valovanju po vodi.UËenci nastajanje zvoka spoznavajo s preprostimi poskusi.Prvi poskusUËenci veliko vedro do polovice napolnijo z vodo.V vodo spustijo okrogel kamenËek.Opazujejo, kaj se zgodi z vodno gladino. Nariπejo, kar vidijo.Potek zvoËnega valovanja lahko ponazorimo tudi z naslednjim poskusom.Drugi poskusUËenci postavijo v vrsto štiri frnikole.Peto frcnejo tako, da udari prvo v vrsti. Ta zadene naslednjo in tako naprej. Energija se iz prve kroglice prenaπa dozadnje frnikole, ki se odkotali, ko prejme energijo.• Seznanijo se z znaËilnostmi zvoka.Zvoki imajo razliËne znaËilnosti: lahko so visoki, nizki, globoki, glasni, tihi, zoprni, cvileËi itd. Z uËenci se pogovarjamoo znaËilnostih zvoka in o tem, kdo ga oddaja.84

UËenec:• prepoznava razliËne glasove okrog sebe;• se nauËi, kako nastane zvok;• se seznani z znaËilnostmi zvoka;• izve, da je uho Ëutilo za zvok;• izdela glasbilo.Na podlagi naloge v delovnem zvezku opravijo poskus in ugotavljajo znaËilnosti zvokov, ki jih sliπimo obudarjanju po kozarcih.• Izvedo, da je uho Ëutilo za zvok.UËenci izvedo, da zvok zasliπimo, ko doseæe uho, prepoznajo pa ga naπi moægani. Izvedo, da zvok potrebuje nekajËasa, preden pride od zvoËila do sprejemnika. Da se zvok πiri, je potrebna doloËena snov, zrak, πiri pa se tudi po vodiin drugih snoveh. Poznamo veË vrst zvokov: ton, zven, pok, πum, hrup itd.• Izdelajo glasbilo.Na podlagi navodil v delovnem zvezku uËenci izdelajo preprosto glasbilo, imenovano pojoËi deæ. Za delopotrebujejo: kartonast tulec papirnatih brisaË, samolepilni papir razliËnih barv, riæ, lij (ni nujno potreben) in lepilo.Ko so glasbila narejena, igrajo nanje in primerjajo njihov zven med seboj.Pogled v uËbenik:21TOK, TOK, TOK … DEÆUJEZVOK NASTANE S PREMIKANJEM ZRAKA.TIHZVOKE SLI©IMO POVSOD. ODDAJAJO JIH ÆIVALI, PREDMETI IN »LOVEK.GLASENZVOKVISOKNIZEKZVOK SPREJME NA©E UHO.NEPRIJETEN48 POSNEMAJ ZVOKE, KI JIH PONAZARJAJO GORNJE SLIKE.49Pogled v delovni zvezek:21TOK, TOK, TOK … DEÆUJEIZDELAM SAMIZDELAJ GLASBILO POJO»I DEÆ1. PRISLUHNI IN S ✔ OZNA»I ZVOK, KI GA SLI©I©.POTREBUJE©:TULEC OD PAPIRNATEBRISA»E,SAMOLEPILNI PAPIR,PAPIR RAZLI»NIH BARV,RIÆ, LEPILO.2. PRISLUHNI POJO»IM KOZARCEM.©TIRJEPODOBNIKOZARCIV VSAK KOZAREC NALIJDRUGA»NO KOLI»INOVODE. ENEGA PUSTIPRAZNEGA.S KUHALNICONARAHLO UDARJAJPO KOZARCIH.KATERI KOZAREC ODDAJA NAJVI©JI ZVOK IN KATERI NAJNIÆJEGA?44 45Vodilne besede: zvok, tiπina, glas, πepet, hrup, πum, zven, uho, Ëutilo, odmev, glasba, glasbilo.PripomoËki: vedro, voda, frnikole, kozarci, kuhalnica, kartonast tulec, samolepilni papir, lepilo, riæ.Medtematska povezava: Kako razliËni smo, Varno v prometu, Æivim zdravo, Peljem se z avtobusom.U»ITELJEVE BELEÆKE:85

22. STOJIM, »EPIM, LEÆIM stran 46/46Gibanje pomeni spreminjanje prostorskih relacij. Telo se lahko giblje v celoti glede na okolico. Lahko pa se gibljejo ledeli telesa. Pogosto niti ne zaznamo, da se prav vse okrog nas giblje in da se gibljemo tudi sami. Nekatere vrste gibanjaso poËasne, da jih komaj zaznamo, druge spet hitre, bliskovite. Besede, s katerimi izraæamo gibanje, so: hoja, plezanje,umikanje, spuπËanje, kroæenje, kipenje, drsenje, migetanje, vrtenje, stiskanje, ustavljanje.Vsa æiva bitja in tudi telesa so lahko v ravnovesju. To je toËka, ko predmeta ali stvari ni potrebno podpreti ali obesiti.To toËko imenujemo teæiπËe, kjer je navidezno zbrana vsa teæa telesa. Telo ali predmet je lahko v stabilnem, nevtralnemali labilnem ravnovesju, odvisno od lege njegovega teæiπËa. Predmet je stabilen, Ëe ima nizko teæiπËe in veliko osnovnoploskev.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo sledove gibanja;• razumejo, da po sledi lahko sklepamo, kdo se je gibal in kako;• spoznavajo stanje ravnovesja;• znajo poimenovati znaËilna stanja mirovanja;• spoznajo pripomoËke za gibanje;• znajo poimenovati pripomoËke;• znajo napovedati posledice doloËenega ravnanja;• spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako uporabljajo Ëutila.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• ponazarjajo razliËne naËine gibanja;• spoznajo stanja mirovanja;• predvidijo posledice doloËenega ravnanja;• spoznajo pripomoËke za gibanje in jih poimenujejo;• s poskusi spoznajo stanja ravnovesja.• Ponazarjajo razliËne naËine gibanja.Z igro na igriπËu uËenci ponazarjajo razliËne naËine gibanja (skaËejo, pleπejo, se plazijo, vrtijo). UËenci posnemajo πegibanje æivali in rastlin v vetru. Opozorimo jih, da gibanje na mokrem, v pesku in snegu puπËa sledi.Na podlagi orisov v delovnem zvezku uËenci ponazarjajo gibanje tigra. Pogovorimo se, kakπni so njegovi gibi,v kakπni legi je njegovo telo, kadar se giblje poËasi ali ko teËe. Posnemajo lahko πe druge æivali.• Spoznajo stanja mirovanja.V uËilnici ali telovadnici uËenci preizkuπajo lego telesa v mirovanju. Ugotavljajo, da laæje stojijo ob opori, na celemstopalu. Preizkusijo pa tudi mirovanje sede, leæe, Ëepe, kleËe, na rokah. Ugotovijo, da je mirovanje vËasih laæje, drugiËpa bolj zahtevno.• Predvidijo posledice doloËenega ravnanja.Ob pogovoru, konkretnih primerih in opazovanju uËenci predvidijo posledice doloËenega ravnanja oziroma preizkuπajo,v kateri legi ne moremo mirovati.• Spoznajo pripomoËke za gibanje in jih poimenujejo.UËenci se gibljejo s pripomoËki, na primer z drËo, gugalnico, rolko, skirojem, kolesom. Spomnimo jih πe na sani, smuËi.Gibanje primerjajo in opisujejo. Primerjajo pa tudi gibanje s pripomoËki in brez njih.Ugotovijo, da pripomoËki za gibanje omogoËijo hitrejπe in laæje premikanje. Opozorimo jih na varnost pri tem: prav je,da dele telesa zaπËitimo pred poπkodbami.• S poskusi spoznajo stanja ravnovesja.Pogovarjamo se, kdaj je Ëlovek, æival, rastlina, pa tudi predmet v ravnovesju. Pri tem si lahko pomagamo s preprostimiposkusi. Na primer: zvezek poËasi potiskamo Ëez rob mize in spremljamo, kdaj je padel na tla in zakaj. Stanja ravnovesjalahko ugotavljamo in opisujemo tudi ob ilustraciji v uËbeniku.UËenci na igriπËu preizkuπajo, kako uravnovesiti gugalnico. Izberejo si po nekaj soπolcev, ki so enako teæki, teæji ali palaæji od njih. O svojem opaæanju sproti pripovedujejo.86

UËenec:• ponazarja razliËne naËine gibanja;• spozna stanja mirovanja;• predvidi posledice doloËenega ravnanja;• spozna pripomoËke za gibanje in jih poimenuje;• s poskusi spozna stanja ravnovesja.V uËilnici uËenci naredijo poskus, kako uravnovesiti gugalnico, ki je narejena iz ravnila in polovice kartonastegavalja. Na ravnilo polagajo kovance. Poloæijo lahko veË kovancev razliËnih velikosti. UËenci lahko v naprej predvidijostanje ravnovesja. Poskus lahko izvajajo πe z razliËno dolgimi ravnili. V delovni zvezek nariπejo, kdaj je gugalnica vravnovesju.Pogled v uËbenik:22STOJIM, »EPIM, LEÆIMLJUDJE, ÆIVALI IN RASTLINE MIRUJEJO ALI SE GIBLJEJO.LAHKO SO TUDI V RAVNOVESJU.DRSIM.PU©»AVA SLEDI.SKA»EM.SEDIM.VOZIM SE.METULJ LETI.GOSENICA LEZE.GUGALNICA JE V RAVNOVESJU.KAM STA SE ODPRAVILA DE»EK IN DEKLICA IZ PESKOVNIKA?KATERA ÆIVAL JE PUSTILA SLED?VOZIM SE.50 51Pogled v delovni zvezek:22STOJIM, »EPIM, LEÆIM1. POSNEMAJ VELIKO MA»KO.23OPAZUJEM1. NARI©I SLEDI.1. POKLEKNI.2. USLO»I HRBET.3. UPOGNI HRBET.2. POVEÆI USTREZNE PARE.POSNEMAJ ©E DRUGE ÆIVALI.2. KAKO URAVNOVESI© GUGALNICO?UPORABI RAZLI»NO DOLGA RAVNILA IN RAZLI»NE KOVANCE.RAVNILOKARTONKOVANEC46 47Vodilne besede: gibanje, mirovanje, ravnovesje.PripomoËki: pripomoËki za gibanje, gugalnice, razliËno dolga ravnila, kartonast valj, razliËni kovanci.Medtematska povezava: Æivim zdravo, Opazujem stroje.U»ITELJEVE BELEÆKE:87

23. OPAZUJEM STROJE stran 48/47Stroji in naprave nam v vsakdanjem æivljenju delo olajπajo, nekaterih del pa brez njih ne bi mogli opraviti. Drevesa nemoremo posekati z golimi rokami, s sekiro in z æago pa to naredimo brez teæav. Z raËunalnikom lahko v zelo kratkemËasu izraËunamo toliko raËunov, da bi zanje sicer potrebovali celo veË mesecev. Stroje napajamo z energijo, silo palahko poveËamo s preprostimi napravami oziroma vzvodi, πkripci.Nekatere naprave so majhne, preproste (odpiraË, πkarje), stroji pa veliki, zapleteni (æerjav, buldoæer). Lahko premikajoin dvigujejo predmete, ki jih sami ne bi mogli.Poudarek pri delu z uËenci je na opazovanju naprav in strojev, razstavljanju igraË in preprostih tehniËnih predmetov naposamezne dele in eksperimentiranju z njimi ter na opazovanju prenosa gibanja, gibanja delov in gibanja celote.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo sledove gibanja;• spoznavajo gibanje tehniËnih naprav in vozil ter njihovih delov;• vedo, da se gibajoËa telesa lahko ustavijo;• znajo poimenovati znaËilna stanja mirovanja;• znajo predvideti posledice doloËenega ravnanja.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• spoznajo gibanje strojev;• spoznajo in opazujejo sledove gibanja;• izvedo, da je stroj mogoËe tudi izkljuËiti.• Spoznajo gibanje strojev.UËenci obiπËejo bliænje gradbiπËe ali njegovo okolico in opazujejo razliËne naprave oziroma stroje. Ugotavljajo, kako segibljejo posamezni deli, kako se giblje naprava v celoti, kako se gibanje prenaπa. Gibanje primerjajo in posnemajo.Pouk nadaljujemo v razredu, kjer uËenci opazujejo gibanje igraË v celoti in gibanje njihovih delov.IgraËe razstavljajo in opisujejo posamezne dele ter povezavo med njimi. UËenci opazujejo tudi delovanje preprostihtehniËnih pripomoËkov in primerjajo prvotno stanje z gibanjem, na primer pri πkarjah ali kleπËah.V delovnem zvezku poveæejo razliËno postavljene predmete v ustrezne pare.• Spoznajo in opazujejo sledove gibanja.Ob ilustraciji v uËbeniku poimenujejo stroje, naprave in orodja, ki jih delavci potrebujejo za delo. Ugotavljajo in opisujejosledi, ki jih puπËajo. Spoznanja poveæejo z ugotovitvami, ki so jih dobili na obisku gradbiπËa. Iz sledi razberejo smergibanja, poloæaj predmeta, Ëasovno zaporedje dogajanja. Sledi so lahko stopenjske (stopinje Ëloveka, æivali) in zvezne(sledi gume, gosenice). Pogovorimo se o tem, da k sledem ne priπtevamo le odtisov na tleh, ampak tudi iztrebke,pomeËkano travo, odvræene predmete.UËenci v delovnem zvezku nariπejo sledi.• Izvedo, da je stroj mogoËe tudi izkljuËiti.UËence seznanimo s tem, da stroje in naprave lahko vkljuËimo in izkljuËimo. UËitelj pokaæe nekaj primerov, na primervkljuËi in izkljuËi televizijski sprejemnik. Po konËanem delu stroje in naprave vselej izkljuËimo. UËence opozorimo naskrb za varnost in usposobljenost za upravljanje z delovnimi stroji.88

UËenec:• spozna gibanje strojev;• spozna in opazuje sledove gibanja;• ugotovi, da se stroj lahko tudi izkljuËi.Pogled v uËbenik:23GOZDNI DELAVCI SI PRI DELU POMAGAJO S STROJI. ORODJA IN STROJI IMAJO GIBLJIVE DELE.OPAZUJEM STROJE52 PO SLEDEH UGOTOVI, KDO SE JE KJE GIBAL IN KAKO.53Pogled v delovni zvezek:22STOJIM, »EPIM, LEÆIM1. POSNEMAJ VELIKO MA»KO.23OPAZUJEM1. NARI©I SLEDI.1. POKLEKNI.2. USLO»I HRBET.3. UPOGNI HRBET.2. POVEÆI USTREZNE PARE.POSNEMAJ ©E DRUGE ÆIVALI.2. KAKO URAVNOVESI© GUGALNICO?UPORABI RAZLI»NO DOLGA RAVNILA IN RAZLI»NE KOVANCE.RAVNILOKARTONKOVANEC46 47Vodilne besede: gibanje, sled, smer, kroæenje, vrtenje, spuπËanje, potiskanje, dviganje, prenaπanje, delovni stroji,naprave in pripomoËki.PripomoËki za delo: naprave, πkarje, kleπËe.Medtematska povezava: Stojim, Ëepim, leæim, Moj raËunalnik.U»ITELJEVE BELEÆKE:89

24. KUKU, POMLAD JE TU stran 50/4821. marca, na prvi spomladanski dan, sta noË in dan enako dolga. To je spomladansko enakonoËje. Vsak naslednjidan bo daljπi, noË pa krajπa. Spomladansko sonce Ëedalje moËneje segreva zrak, vodo in tla. Na obronkih gozdovse zaËenjajo prebujati rastline in æivali, ki so Ëez zimo poËivale pod zemljo. V gozdu med listjem se z lista na listpremikajo pajki in lovijo prve muπice. Stonoge in polæi strgajo uvelo listje, si polnijo æelodce in gnojijo gozdna tla. Izzemlje pokukajo zvonËki in podlesne vetrnice, na prisojnih travnikih trobentice in vijolice. Pod drevesnim lubjem sepretakajo rastlinski sokovi. Nabrekli listni in cvetni popki so pripravljeni, da vzbrstijo in vzcvetijo. Naloga rastlin in æivali,ki so preæivele zimo, je pomnoæiti svoje vrste. Samci in samice se iπËejo, druæijo v pare, pripravljajo kotiπËa in spletajognezda.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi;• izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, Ëebulic, gomoljev, potaknjencev.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• spoznajo znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËivreme;• opazujejo in opisujejo znanilce pomladi;• spoznajo, da se æivali prilagodijo spremembam in se pripravljajo nasvoj zarod;• se seznanijo s spomladanskimi opravili.• Spoznajo znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËi vreme.UËitelj usmerja pogovor o tem, da veËina rastlin zaËne rasti spomladi, medtem ko pozimi poËivajo v obliki semen,Ëebulic ali raznih korenik. Listavci pa poæenejo novo listje. Æivali se pripravljajo na parjenje. Pri vsem tem pomembnovlogo igrata temperatura in dolæina dneva. UËenci pripovedujejo, kako doæivljajo pomlad.UËenci oznaËijo ilustracije, ki prikazujejo znaËilnosti pomladi. Naredijo tudi poskus, tako da vzamejo tri vejicez brsti in jih dajo v kozarec z vodo. Prvi kozarec postavijo na toplo in suho, drugega na hladno in tretjega v temo.Opazujejo in utemeljujejo spremembe in jih po enem tednu nariπejo.• Opazujejo in opisujejo znanilce pomladi.Na uËnem sprehodu opazujejo prve znanilce pomladi, jih vohajo, nekatere pa lahko tudi naberejo in prinesejo v razred.Z vonjem in barvo cveta rastline privabljajo svoje opraπevalce, ki prenaπajo cvetni prah na druge cvetove. UËenci lahkosami ali z igro vlog opisujejo posamezne pomladne znanilce. Povedo tudi, zakaj so se odloËili za izbrano rastlino.UËenci nariπejo in opiπejo znanilca pomladi, ki jim je najbolj vπeË, ter iz papirja zgubajo cvet zvonËka.• Spoznajo, da se æivali prilagodijo spremembam in se pripravljajo na svoj zarod.Ko se dnevi daljπajo, je dejavnih vse veË æivali. Urejajo si domovanja, da bodo pripravljena za mladiËe. Ptice selivke, kiso zimo preæivele v toplejπih krajih, se vraËajo v rojstno okolje, da se pridruæijo pticam stalnicam pri pripravljanju gnezd.Poleg malih domaËih æivali so za opazovanje primerne ptice. Opazujemo jih lahko celo v srediπËu mesta. »e uËenciopazujejo gnezda, jih moramo opozoriti, da jih tudi varujejo. Pri tem so pozorni na to, iz Ëesa so gnezda napravljena.Æivali z nestalno telesno temperaturo se prebudijo iz zimskega spanja, saj se njihova telesna temperatura zaradisegrevanja okolja poviπa.• Seznanijo se s spomladanskimi opravili.Z uËenci se pogovarjamo, katera dela opravljamo v stanovanju, na vrtu, travniku in na poljih ter kaj delajo kmetje.ObiπËemo lahko park in opazujemo vrtnarje pri urejanju zelenih povrπin.UËenci si ogledajo fotografije v uËbeniku, ki prikazujejo delo spomladi.90

UËenec:• spozna znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËi vreme;• opazuje in opisuje znanilce pomladi;• spozna, da se æivali prilagodijo spremembam in se pripravljajo na svoj zarod;• se seznani s pomladanskimi opravili.Pogled v uËbenik:24KUKU, POMLAD JE TUSPOMLADI SE DNEVI HITRO DALJ©AJOIN POSTAJAJO TOPLEJ©I. VSE OZELENIIN ZACVETI. ÆIVALI PRIPRAVLJAJODOMOVANJA ZA MLADI»E, PTICE SELIVKESE VRNEJO.BRSTIIN LISTIPETJE KUKAVICE PREBUDI GOZD.DELOSPOMLADIJELENU ZNOVA ZRASTE ROGOVJE,KI MU JE POZIMI ODPADLO.IZ ZEMLJE POKUKAJO54 PRVI ZNANILCI POMLADI.55Pogled v delovni zvezek:24KUKU, POMLAD JE TU3. UGOTOVI, KATERI BRST RASTE HITREJE.OPAZUJ IN PO ENEM TEDNU NARI©I.1. S ✔ OZNA»I SLIKE, KI PRIKAZUJEJO ZNA»ILNOSTI POMLADI.TRI VEJICE Z BRSTINARI©I SPREMEMBO.NA TOPLEM INSVETLEMNA HLADNEMNA TEMNEM4. ZGUBAJ ZVON»EK.2. NARIŠI IN OPIŠI SVOJO NAJLJUBŠO RASTLINO, KI NAZNANJA POMLAD.KOLIKO CVETOV IMA?KAK©NE BARVE JE CVET?RASTE POSAMI» ALI VSKUPINI?KJE RASTE?KAKO VISOKA JE?KAK©NE OBLIKE SO LISTI?48 49Vodilne besede: pomlad, popek, brst, ast, toplota, zarod, ptice selivke.PripomoËki: vejice brstov, kozarci.Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave, Iz malega raste veliko,ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Pojdi z menoj na travnik.U»ITELJEVE BELEÆKE:91

25. IZ MALEGA RASTE VELIKO stran 52/50Vsa æiva bitja imajo potomce, torej se razmnoæujejo. VeËina rastlin za to oblikuje cvetove, v katerih nastajajo semena.Semena pa zrastejo v nove rastline. Kroæenje od semen do rastlin in cvetov ter spet nazaj do semen se nenehnoponavlja. V semenih je rezervna hrana in vse potrebno, da se razvije nova rastlina. Hrana daje energijo za zaËetek rastistebla, listov in korenin.Seme potrebuje vlago, toploto in kisik, da zraste v novo rastlino. Ta postopek imenujemo kalitev, ki se zaËne tako,da seme vsrka vodo. Zarodek zaËne rasti in poæene korenino skozi semensko lupino. Kmalu poæenejo πe kliËna listain steblo.Nekatere rastline pa se razmnoæujejo s Ëebulicami, gomolji, korenikami ali potaknjenci. »ebulice, gomolji in korenikeso podzemna stebla, medtem ko so lahko potaknjenci deli stebla, korenin ali lista.Cilji uËne teme:UËenci:• izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, Ëebulic, gomoljev, potaknjencev.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo razliËna semena in jih poimenujejo;• izvedo, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev alipotaknjencev;• opazujejo kalitev in zapisujejo ugotovitve;• spoznajo, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo.• Opazujejo razliËna semena in jih poimenujejo.UËenci prinesejo v razred razliËna semena. Opazujejo velikost, barvo in obliko semen. Nekatera semena so zelo majhna,zato jih lahko opazujejo s poveËevalnim steklom. Semena tudi poimenujejo, razvrπËajo, lahko pripravijo tudi zbirke.• Izvedo, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev.Opiramo se na uËbenik in usmerjamo pogovor o tem, da se rastline razvijejo tudi iz Ëebulic, gomoljev in potaknjencev.UËencem pokaæemo Ëebulo ali krompir, ki sta odgnala. UËenci naj opiπejo, kaj bo nastalo.UËenci sami naπtejejo πe rastline, ki se razvijejo iz Ëebulic, gomoljev in potaknjencev. V razredu ima lahko tudi vsakuËenec svoj potaknjenec in skrbi zanj.• Opazujejo kalitev in zapisujejo ugotovitve.UËenci naredijo poskus kaljenja fiæola. Pivnik zvijejo in ga dajo v kozarec za marmelado. Med pivnik in kozarecvtaknejo nekaj fiæolov in vlijejo v kozarec malo vode. Potem kozarec postavijo na okensko polico. Opazovali bodo,kako fiæol nabrekne, kako poËi zunanja lupina in se pokaæe poganjek s korenino. Korenina raste navzdol, poganjek panavzgor. Korenina poæene πe drobne koreninice, rastlina pa razvije liste. Fiæol raste.UËenci naj bodo pozorni na spremembe na rastlini in jih zapiπejo. Zapiπejo tudi Ëas spremembe in po enem mesecuopazovanja rastlino nariπejo.UËenci lahko posadijo, posejejo ali potaknejo tudi katero drugo rastlino in jo opazujejo vse leto.• Spoznajo, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo.UËenci si v uËbeniku ogledajo ilustracijo razvoja smreke in spoznajo, da iz semena zraste smreËica, se razvija in odmre.Lahko se tudi posuπi, jo poæaga Ëlovek, uniËi veter ali poæar. Tako uËence navajamo, da spremljajo spreminjanje narave.Naravno okolje pa lahko spreminja tudi Ëlovek, s tem ko izsekava gozdove, izsuπuje moËvirja, gradi ceste in s temuniËuje nekatere rastline in æivali.92

UËenec:• opazuje razliËna semena in jih poimenuje;• izve, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev;• opazuje kalitev in zapisuje ugotovitve;• spozna, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo.Pogled v uËbenik:25TUDI DREVO ZRASTE IZ SEMENA.»AS RASTI JE ZELO DOLG.IZ MALEGA RASTE VELIKOÆIVLJENJESEKON»A.SMREKA SE JE POSU©ILA.SEMENA»EBULICESMREKAGOZDAR JESMREKOPOÆAGAL.STORÆGOMOLJIZRASTE MLADA SMRE»ICA.LUSKA S SEMENIPOTAKNJENCISEME JE NAPOJENO Z VODO IN KALI.IZ SEMEN, »EBULIC, GOMOLJEV INPOTAKNJENCEV V PRST ZRASTEJO KORENINE.56 RAZVIJE SE MLADA RASTLINA.57Pogled v delovni zvezek:25 26IZ MALEGA RASTE VELIKO1. OPAZUJ KALITEV FIÆOLA IN ZAPI©I UGOTOVITVE.1. GOJIMO PALI»NJAKE.OPAZUJ, KAKO SE MLADI»I IZLEÆEJO IN KAKO RASTEJO.1. 2. 3.»AS»AS»ASUGOTOVITEVUGOTOVITEVUGOTOVITEV4. 5. 6.NARI©IPRIPRAVI PROZORENPLASTI»NI KOZARECS POKROVOM.V KOZAREC DAJ VLAÆNOPRST, POSODO Z VODO INROBIDNICE.GOJILNICA JE PRIPRAVLJENA.MLADI PALI»NJAKI»AS »AS »AS 1 MESECUGOTOVITEVUGOTOVITEVUGOTOVITEVV GOJILNICO DAJPALI»NJAKE.SE IZLEÆEJO IZ .PODOBNI SO ,LE DA SO MANJ©I.POSEJ ©E KATERO DRUGO SEME ALI POSADI »EBULICO.OPAZUJ RAZVOJ RASTLINE, ©E POSEBEJ POZORNO MLADO RASTLINO IN »AS RASTI.POSKRBI, DA BO V GOJILNICI DOVOLJ SVEÆE HRANE IN VLAGE.50 51Vodilne besede: seme, Ëebulica, gomolj, potaknjenec, razmnoæevanje, kalitev, rast, razvoj.PripomoËki: razliËna semena, gomolji, Ëebulice, potaknjenci, poveËevalno steklo, pivnik, kozarec za marmelado,fiæol.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, ÆrebiËek in konj, Od pπenice do potice, Vsi smo del narave, Tudijaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:93

26. ÆREBI»EK IN KONJ stran 54/51Vsako æivo bitje æivi svoje æivljenje, ki se priËne z rojstvom. Æivali se rodijo oziroma skotijo, izleæejo, izvalijo, nato rastejo,imajo potomce, se postarajo in umrejo oziroma poginejo. Potomci navadno izhajajo iz dveh starπev. Nekateri mladiËiso podobni svojim starπem, na primer mladiËi kuπËarja, kaËe ali æelve, ker je njihovo telo æe dobro razvito. MladiËinekaterih æivali pa se od svojih starπev zelo razlikujejo, barva koæe je drugaËna, so goli, brez doloËenih delov telesain æivijo drugaËe kot odrasle æivali. Takπne so na primer æabe in æuæelke. Njihov videz je odvisen od tega, kako in kjeæivijo in odraπËajo. Celo dva potomca istih starπev nista povsem enaka. Starπi ponavadi skrbijo za potomce, so pa tudiizjeme. Skoraj vse æuæelke na primer leæejo jajËeca, zarod pa prepustijo usodi.UËenci naj opazujejo in primerjajo Ëim veË æivalskih vrst, in sicer v gojilnicah ali v njihovih æivljenjskih okoljih.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, da se ljudje in æivali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo;• spoznavajo, da imajo æivali potomce, ki navadno izhajajo iz dveh starπev;• spoznavajo, da so potomci podobni tako starπem kot med seboj, toda ne povsem.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• izvedo, da se æivali skotijo ali izleæejo iz jajca;• spoznajo, da se æivali razvijajo, starajo in poginejo;• primerjajo odrasle æivali in njihove mladiËe;• spoznajo, da so mladiËi podobni starπem, lahko pa se tudi razlikujejood njih;• pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov.• Izvedo, da se æivali skotijo ali izleæejo iz jajca.UËenci na podlagi knjig, slikovnega gradiva ter videoposnetkov ugotavljajo, da se veËina æivali izleæe iz jajc ali pase skotijo. Spoznajo, da vsa jajca niso enako velika, pa tudi ne enakih barv in oblik. V uËbeniku si ogledajo razvojlaboda.• Spoznajo, da se æivali razvijajo, starajo in poginejo.UËencem omogoËimo izkuπnje z æivljenjskim ciklusom razliËnih æivih bitij. Æivali naj opazujejo v gojilnicah ali pa gojilnicepripravijo sami. Za ta poskus so primerne æivali s kratko æivljenjsko dobo.• Primerjajo odrasle æivali in njihove mladiËe.UËenci na podlagi slikovnega gradiva, videoposnetkov in v naravi opazujejo odrasle æivali in njihove mladiËe. IπËejopodobnosti in razlike (barva koæe, dlaka). Ogledajo si lahko fotografije v uËbeniku.• Spoznajo, da so mladiËi podobni starπem, lahko pa se tudi razlikujejo od njih.UËenci naπtevajo primere, kateri mladiËi so podobni odraslim æivalim in kateri se od njih razlikujejo. Razlike inpodobnosti opisujejo.• Pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov.UËenci si v uËilnici pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov.UËenci pripravijo prozoren kozarec s pokrovom, na katerem so luknjice za dovod zraka. V kozarec dajo vlaænoprst in manjπo posodo z vodo ter robidovje. Nato dajo v gojilnico odrasle paliËnjake. Opazujejo njihov razvoj. Poskrbetimorajo, da je v gojilnici vedno dovolj sveæe hrane in vlage.Pri delu si lahko pomagajo z navodili in slikami v delovnem zvezku. Dopolnijo povedi.94

UËenec:• opazuje okolje in poimenuje dele pokrajine;• z glino oblikuje geografsko okolje v peskovniku;• izdela preprosto legendo s slikovnimi simboli.Pogled v uËbenik:27MOJE OKOLJEV OKOLJU, KJER ÆIVIMO, SO DOLINE, HRIBI IN GORE, REKE, POTOKI, JEZERA …OKOLJE LAHKO PONAZARJAMO S SLIKOVNIMI SIMBOLI.»LOVEK SPREMINJA NARAVNO OKOLJE.NASTALA SO NASELJA, CESTE, NJIVE,SADOVNJAKI …NARAVNO OKOLJE SPREMINJAJO TUDINARAVNE NESRE»E.60 POVR©JE PRIKAZUJEMO Z ZEMLJEVIDI IN GLOBUSI.61Pogled v delovni zvezek:25 26IZ MALEGA RASTE VELIKO1. OPAZUJ KALITEV FIÆOLA IN ZAPI©I UGOTOVITVE.1. GOJIMO PALI»NJAKE.OPAZUJ, KAKO SE MLADI»I IZLEÆEJO IN KAKO RASTEJO.1. 2. 3.»AS»AS»ASUGOTOVITEVUGOTOVITEVUGOTOVITEV4. 5. 6.NARI©IPRIPRAVI PROZORENPLASTI»NI KOZARECS POKROVOM.V KOZAREC DAJ VLAÆNOPRST, POSODO Z VODO INROBIDNICE.GOJILNICA JE PRIPRAVLJENA.MLADI PALI»NJAKI»AS »AS »AS 1 MESECUGOTOVITEVUGOTOVITEVUGOTOVITEVV GOJILNICO DAJPALI»NJAKE.SE IZLEÆEJO IZ .PODOBNI SO ,LE DA SO MANJ©I.POSEJ ©E KATERO DRUGO SEME ALI POSADI »EBULICO.OPAZUJ RAZVOJ RASTLINE, ©E POSEBEJ POZORNO MLADO RASTLINO IN »AS RASTI.POSKRBI, DA BO V GOJILNICI DOVOLJ SVEÆE HRANE IN VLAGE.50 51Vodilne besede: starπi, potomci, odrasla æival, mladiË, podobnost, jajce, zarod, izleËi se, izvaliti se, skotiti se.PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete, posoda, prst, voda, robidovje, paliËnjaki.Medpredmetna povezava: Rastem in se spreminjam, Kako razliËni smo, Iz malega raste veliko, Kuku, pomlad je tu,Ga, ga, ga … tu sem doma.U»ITELJEVE BELEÆKE:95

27. MOJE OKOLJE stran 56/52»e znamo dobro opazovati, bomo v pokrajini opazili πtevilne naravne in druæbene pojave. Vedno moramo bitipozorni na dogajanje pred seboj, opazovati moramo na levi, desni in pogledati tudi nazaj. S temeljitim in pozornimopazovanjem se lahko uËenci veliko nauËijo in spoznajo πtevilne znaËilnosti pokrajine. Pomembno je tudi, da se znamoorientirati, da znamo poiskati glavne strani neba ter da znamo brati zemljevid. Zemljevidi prikazujejo zemeljsko povrπjein objekte na ravni ploskvi in v pomanjπanem merilu. Opremljeni so s simboli oziroma kartografskimi znaki. Zemljevidje nenadomestljiv pripomoËek pri opazovanju in prouËevanju pokrajine, na potovanjih, izletih. Seveda pa je uporabazemljevida drugaËna, Ëe smo v pokrajini, ki jo poznamo in nam je blizu, kot takrat, kadar pokrajine ne poznamo.Pomanjπani model Zemlje pa imenujemo globus.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo razliËne naËine prikazovanja geografskega okolja (peskovnik, zemljevid, globus);• znajo narediti preprosto legendo s slikovnimi simboli.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo okolje in poimenujejo sestavine pokrajine;• z glino oblikujejo geografsko okolje;• izdelajo preprosto legendo s slikovnimi simboli.• Opazujejo okolje in poimenujejo sestavine pokrajine.UËenci opisujejo povrπje domaËe pokrajine. Naπtevajo doline, planote, niæine, gorovja, reke ter opisujejo, kje so naselja,vasi ali mesta, ceste itd. UËenci imajo v slikovnem gradivu na voljo razliËne pokrajine in opisujejo njihove glavneznaËilnosti. UËence seznanimo s tem, da zemeljsko povrπje prikazujemo z zemljevidi in globusi. Pokaæemo jim lahkorazliËne zemljevide, na primer turistiËne zemljevide, avtomobilske in planinske karte. Opozorimo jih na slikovne simbolein razloæimo njihov pomen.Ogledajo si tudi fotografije in ilustracijo v uËbeniku ter naπtevajo sestavine pokrajin. UËenci æe vedo, da tudi Ëlovekspreminja naravno okolje. Sami povedo, kako in kaj je za koga pozitivno, kaj pa negativno.UËenci oznaËijo, katere sestavine pokrajine vidijo na fotografiji, ter zapiπejo pomembnejπe v svoji okolici.• Z glino oblikujejo geografsko okolje.UËenci z glino oblikujejo pokrajino. Oblikujejo lahko domaËo pokrajino, pokrajino, v kateri bi radi æiveli, ali pokrajino,ki jim je vπeË.• Izdelajo preprosto legendo s slikovnimi simboli.UËence peljemo na viπji hrib ali kraj, kjer imajo dober razgled na domaËo pokrajino. UËenci jo nariπejo s slikovnimisimboli.V delovnem zvezku na podlagi legende nariπejo preprosto skico in reπijo rebus.96

UËenec:• opazuje okolje in poimenuje dele pokrajine;• z glino oblikuje geografsko okolje v peskovniku;• izdela preprosto legendo s slikovnimi simboli.Pogled v uËbenik:27MOJE OKOLJEV OKOLJU, KJER ÆIVIMO, SO DOLINE, HRIBI IN GORE, REKE, POTOKI, JEZERA …OKOLJE LAHKO PONAZARJAMO S SLIKOVNIMI SIMBOLI.»LOVEK SPREMINJA NARAVNO OKOLJE.NASTALA SO NASELJA, CESTE, NJIVE,SADOVNJAKI …NARAVNO OKOLJE SPREMINJAJO TUDINARAVNE NESRE»E.60 POVR©JE PRIKAZUJEMO Z ZEMLJEVIDI IN GLOBUSI.61Pogled v delovni zvezek:27MOJE OKOLJE3. NARI©I SKICO IN UPO©TEVAJ SLIKOVNE SIMBOLE.1. KAJ VIDI© NA SLIKI? OZNA»I S ✔ .4. RE©I REBUS.HRIBNASELJENJIVAGORACESTAREKAGOZD2. NAPI©I IN POIMENUJ, KAJ OPAZI© V OKOLJU, KJER ÆIVI©.TRAVNIK1 2 3 1 2 3 401 2 3 1 2 3➡➡➡➡52 53Vodilne besede: kraj, okolica, pokrajina, zemljevid, globus, slikovni simboli.PripomoËki: slikovno gradivo, zemljevidi, globus, glina.Medtematska povezava: V okolici πole, Æivim v Sloveniji, Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje.U»ITELJEVE BELEÆKE:97

28. ZA NO»JO PRIDE DAN stran 58/54Zemlja se vrti okoli svoje namiπljene osi, ki poteka skozi severni in juæni pol. Vsakih 24 ur se enkrat zavrti okrog svoje osiod zahoda proti vzhodu. Ker se skupaj z Zemljo vrtimo tudi mi, se nam zdi, da se Sonce vrti okoli nas. Gibanje Zemljeokoli svoje osi imenujemo rotacija. Posledica rotacije je menjavanje dneva in noËi.Vrtenje Zemlje in menjavanje dneva in noËi najlaæje ponazorimo z globusom in svetilko. Globus postavimo v zatemnjenprostor in ga od strani osvetlimo z luËjo, ki ponazarja Sonce. Vidimo, da je osvetljena le ena polovica globusa. Na tistipolovici, ki je obrnjena proti Soncu, je dan, na drugi pa noË. Ko globus poËasi vrtimo okoli njegove osi, osvetljeni deliglobusa postanejo zatemnjeni in obratno. Enako je tudi na Zemlji. Ko pride na osvetljeni del, se tam zaËenja dan, ko jenajbolj obrnjen proti Soncu, je poldan, ko iz osvetljenega prehaja v zatemnjeni del, pa se zaËenja noË.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo zvezo med gibanjem Sonca in dnevnim Ëasom;• znajo opisati razliko med dnevom in noËjo;• spoznajo Ëasovni potek dogodkov;• znajo urediti dogodke po Ëasovnem zaporedju;• pravilno uporabljajo besede za opisovanje poteka dogodkov.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• doæivljajo in opazujejo Ëas dneva ter ga povezujejo z dejavnostjo;• pripovedujejo, kje je Sonce ponoËi;• opisujejo razliko med dnevom in noËjo;• razvrstijo dogodke v Ëasovno zaporedje.• Doæivljajo in opazujejo Ëas dneva ter ga povezujejo z dejavnostjo.UËenci opazujejo dan in ga opisujejo, s tem povezujejo tudi Sonce: kje na nebu je Sonce, ko pridejo v πolo, kje je obkoncu pouka in kje zveËer. Opisujejo vzhajanje in zahajanje Sonca, barve, ki se pojavijo na nebu, kako se vidi zahajanjeSonca na morju.UËenci nariπejo, kaj so poËeli ob razliËnem Ëasu dneva.• Pripovedujejo, kje je sonce ponoËi.UËenci opisujejo noË. Pogovarjamo se o tem, katere æivali so dejavne ponoËi, katere spijo, in da tudi nekatere rastlineponoËi zaprejo svoje cvetove. Pogovorimo se tudi o spanju, o tem, kdaj hodimo spat in zakaj je spanje potrebno.• Opisujejo razliko med dnevom in noËjo.Ogledajo si fotografiji v uËbeniku in opisujejo razliko med dnevom in noËjo. Pripovedujejo tudi, kako sami doæivljajodan in kako noË.UËencem lahko prikaæemo preprost poskus z svetilko in globusom. Namesto globusa lahko uporabimo tudi æogoali kateri drug okrogel predmet. Ko je del Zemlje oziroma globusa ali æoge obrnjen proti Soncu oziroma svetilki, jetam dan, na drugi strani pa je noË. Dan in noË lahko uprizorimo tudi tako, da zatemnimo uËilnico in priægemo luË.V doloËeni razdalji od luËi se vrtimo. Ko smo z obrazom obrnjeni proti luËi, si predstavljamo, da je dan, ko pa smo zobrazom obrnjeni stran od nje, je noË.V delovnem zvezku poveæejo posamezne slike z dnevom ali noËjo.• Razvrstijo dogodke v Ëasovno zaporedje.UËenci pripovedujejo, kaj poËno ob razliËnem Ëasu dneva, na primer kaj delajo zveËer, preden gredo spat. Dogodkeprimerjajo med seboj in jih uredijo v Ëasovno zaporedje. Pri tem uporabljajo izraze: zjutraj, dopoldne, opoldne,popoldne, zveËer, prej, potem, danes, vËeraj, jutri.UËenci v delovnem zvezku zapiπejo ustrezno besedo k trditvi in s πtevilkami oznaËijo potek dogodka.98

UËenec:• doæivlja in opazuje Ëas dneva ter ga povezuje z dejavnostmi;• pripoveduje, kje je sonce ponoËi;• opisuje razliko med dnevom in noËjo;• razvrsti dogodke v Ëasovno zaporedje.Pogled v uËbenik:28SONCE VZHAJA IN ZAHAJA.ZA NO»JO PRIDE DANZEMLJA DOBIVA SVETLOBO OD SONCA.NO»DANSTRAN ZEMLJE, KI JE OBRNJENA PROTI SONCU, JE OSVETLJENA.NA TISTI STRANI JE TAKRAT DAN, NA NEOSVETLJENI PA NO».SONCE VZHAJA. SONCE JE NAJVI©JE NA NEBU. SONCE ZAHAJA.V»ERAJ DANES JUTRI62KAKO OB»UTIŠ RAZLIKO MED DNEVOM IN NO»JO?63Pogled v delovni zvezek:28ZA NO»JO PRIDE DAN1. POVEÆI SLIKE Z DNEVOM IN NO»JO.3. KDAJ SE JE KAJ ZGODILO?ZAPI©I PRAVILNO BESEDO.V»ERAJ DANES JUTRIPREJ ZDAJ POTEM? ?SEM V ©OLI.BIL SEM NA IGRI©»U.NO»DANPOPOLDNEOPOLDNESREDATOREK »ETRTEKZJUTRAJZVE»ERPONEDELJEKPETEK??IZ ©OLE PRIDEM DOMOV.ZADNJI ©OLSKI DAN V TEDNU.2. NARI©I, KAJ PO»NE©:4. S ©TEVILKAMI OD 1 DO 6 OZNA»I VRSTNI RED DOGODKOV.NAKUPUJEM V TRGOVINI.GREM V TRGOVINO.V TRGOVINI VZAMEM KO©ARO.PRIDEM DOMOV.MLEKO IN JOGURT POSPRAVIM V HLADILNIK.ZJUTRAJ DOPOLDNE POPOLDNE ZVE»ERPLA»AM PRI BLAGAJNI.54 55Vodilne besede: noË, dan, Zemlja, Sonce, zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne, zveËer, ponoËi, spanje, vËeraj, danes,jutri.PripomoËki: slikovno gradivo, globus, svetilka.Medtematska povezava: Tudi doma smo prijatelji, Æivim zdravo.U»ITELJEVE BELEÆKE:99

29. PELJEM SE Z AVTOBUSOM stran 60/56Æe prvi trenutki æivljenja so povezani s prometom na cestah, namreË ko starπi z otrokom zapuπËajo porodniπnico.Pozneje postanejo udeleæenci v prometu z razliËnimi prevoznimi sredstvi. Potujejo lahko z vozili po kopnem, morjuali zraku. UËenci v tem starostnem obdobju se v prometnih sredstvih pogosto pojavljajo kot potniki in le v spremstvuodraslih kot vozniki koles. Zavedati se moramo tudi, da otroka vzgajamo vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. Vtem starostnem obdobju poskusimo uËenca seznaniti s pravili obnaπanja v osebnem avtomobilu, avtobusu in na vlaku,pa tudi na razliËnih rekreacijskih povrπinah (steza za rolkanje, kolesarska steza itd.).Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih;• utrjujejo védenje o varni poti v πolo;• spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah;• izvedo, da udeleæenci v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroæajo tudi varnost drugih.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• utrdijo znanje o varni poti v πolo;• spoznajo in poimenujejo prevozna sredstva;• spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih;• spoznajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah.• Utrdijo znanje o varni poti v πolo.UËencem nenehno in ob razliËnih primerih v πoli (na primer na uËnih sprehodih in ekskurzijah) omogoËamo, daspoznavajo promet, pravila v prometu in pridobivajo izkuπnje.UËenci v delovnem zvezku oznaËijo, kako poskrbijo za varnost v prometu, in nariπejo prometne znake.Na podlagi fotografij v uËbeniku utrdijo znanje o pripenjanju z varnostnim pasom, o uËinkovitosti noπenja svetlihoblaËil, kresniËk in drugih odsevnih teles, o uporabi Ëelade pri kolesarjenju ter o neprimernih in nevarnih vremenskihrazmerah v prometu.• Spoznajo in poimenujejo prevozna sredstva.Ob slikovnem gradivu, videoposnetkih in iz lastnih izkuπenj uËenci poimenujejo in pripovedujejo o doæivetjih priprevaæanju z najrazliËnejπimi prevoznimi sredstvi. RazliËna prevozna sredstva lahko prepoznavajo tudi prek zvoËnihzapisov z avdiokasete ali zgoπËenke.Ogledajo si fotografije v uËbeniku in poimenujejo prevozna sredstva. Lahko jih predstavijo na plakatih ali od domaprinesejo najrazliËnejπe igraËe in uredijo razstavo. Najljubπa vozila lahko tudi nariπejo.V delovnem zvezku uËenci reπijo kriæanko.• Spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih.VleËejo Ërto od πtevilk 1 do 20 in ugotovijo, s Ëim se peljejo otroci.UËenci zaigrajo primerno obnaπanje in ravnanje v naslednjih prevoznih sredstvih: osebni avto, avtobus in vlak.Iz uËbenika preberejo pravila varnega obnaπanja v avtobusu.• Spoznajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah.UËitelj usmerja pogovor o tem, katere nevarnosti se pogosto pojavljajo v doloËenih vremenskih razmerah in kako sezavarujemo pred njimi. UËenci tudi sami opisujejo svoja doæivetja v prometu v deæju, snegu ali sonËnem vremenu. Zlastijih opozorimo na vidljivost, na nevarnosti na poledeneli ali spolzki cesti.Vidljivost lahko ponazorimo z opazovanjem predmetov v razliËnih vremenskih razmerah, v sonËnem vremenu, vdeæevnem ali kadar je megla. »e ima uËitelj na voljo kamero ali fotoaparat, lahko doloËen objekt posname. UËenciposnetke razstavijo in primerjajo vidljivost predmeta.Napravijo lahko tudi preprost poskus, kako kaj drsi. Za to potrebujejo leseno ali plastiËno desko, s katero napravijoklanec. En del klanca namoËijo, drugega ne in po njem spuπËajo copate. Predvidijo, kaj se bo zgodilo. Kateri copat bohitreje priπel na cilj? Za to lahko uporabijo razliËne copate oziroma obuvala, lahko spreminjajo naklon klanca, gladkostoziroma hrapavost povrπine ipd. »e æelijo, lahko ugotovitve nariπejo ali izdelajo preprosto preglednico.100

UËenec:• utrdi znanje o varni poti v πolo;• spozna in poimenuje prevozna sredstva;• spozna pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih;• spozna nevarnosti v prometu v razliËnih vremenskih razmerah.Pogled v uËbenik:29PELJEM SE Z AVTOBUSOMPOGOSTO SEM UDELEÆEN V PROMETU KOT POTNIK ALI SOPOTNIK.ZA MOJO VARNOST V PROMETU TAKRAT SKRBI ©OFER.A TUDI SAM LAHKO PRIPOMOREM, DA BOM POTOVAL UDOBNO IN VARNO.»E STOJIM,POMIKAMSE MEDSE PROTIVOÆNJOSREDINIZA IZSTOP SE DRÆIM.AVTOBUSA.PRAVO»ASNOSEDEÆPRIPRAVIM.ODSTOPIMSTAREJ©IOSEBI.VAVTOMOBILUSEDIM NAZADNJEMSEDEÆU,PRIPET ZVARNOSTNIMPASOM.S »IM ©E LAHKO POTUJEM?KOKOLESARIM,IMAMNAGLAVI»ELADO.VEDNO, ©E POSEBEJ PA,KADAR JE ZARADIVREMENSKIH RAZMERVIDLJIVOST ZMANJ©ANA,NOSIM KRESNI»KO.TAKO ME LAHKO DRUGIUDELEÆENCI V PROMETUPRAVO»ASNO OPAZIJO.VSTOPAMV AVTOBUS INIZSTOPAM IZNE ZADRÆUJEMNJEGA, KO SESE PRI VRATIH. MED VOÆNJOUSTAVI.NE VSTAJAMZA IZSTOPS SEDEÆA.PRITISNEMGUMB NADROGU.64 65Pogled v delovni zvezek:29PELJEM SE Z AVTOBUSOM3. VLECI »RTO OD ©TEVILKE 1 DO 20 IN POKAZALO SE BO, S »IM SE PELJEJO OTROCI.1. KAKO POSKRBI© ZA VARNOST V PROMETU? S ✔ OZNA»I PRAVILNO TRDITEV.V AVTOMOBILU SE PRIPNEM Z VARNOSTNIM PASOM.NA AVTOBUS VSTOPIM PRI SPREDNJIH VRATIH.MED VOÆNJO SE SPREHAJAM PO AVTOBUSU.VEDNO IZSTOPIM ©ELE, KO SE AVTOBUS USTAVI.CESTE NIKOLI NE PRE»KAM PRED AVTOBUSOM, KI STOJI.2. NARI©I PROMETNE ZNAKE.4. RE©I KRIÆANKO IN V OZNA»ENEM STOLPCU BO ZAPISANA NOVA BESEDA.NEVARNOST NA CESTIOTROCI NA CESTIOBVEZNA SMERAVTOBUSNA POSTAJA56 57Vodilne besede: potnik, varnost, vozila (avtobus, vlak, letalo, ladja), prevaæanje, potovanje, suho, mokro, poledenelo,vidljivost.PripomoËki: slikovno gradivo, igraËe vozila, videokasete, zgoπËenke.Medtematska povezava: Varno v prometu, Zima je tu.U»ITELJEVE BELEÆKE:101

30. SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOL stran 62/58UËenci bodo v tem poglavju spoznali, da lahko doloËene trdne zmesi brez teæav razstavimo na sestavine. Lastnostisestavin so v tem primeru nespremenjene. Sestavine se med seboj razlikujejo po razliËnih znaËilnostih: barvi, velikostidelcev, topnosti … Ker pa imajo sestavine razliËne lastnosti, te uporabljamo za loËevanje. »e so posamezne sestavinev zmesi dovolj velike, jih lahko loËimo s prebiranjem. Drugi preprosti postopki za razstavljanje zmesi, pri katerihpotrebujemo doloËene pripomoËke, so precejanje, sejanje, loËevanje z magnetom, vejanje, usedanje itd. Pri vejanjuzraËni tok laæje delce odpihne. Za vejanje potrebujemo pripomoËke, ki ustvarjajo veter, na primer suπilnik za lase, ali pasi pomagamo kar s pihanjem. Pri sejanju lahko zmes razstavimo na veË sestavin po velikosti delcev. Kriterij za to vrstoloËevanja je velikost luknjic na situ oziroma cedilu.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo postopke za loËevanje trdnih zmesi;• znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem;• razumejo, da je velikost luknjic kriterij za loËevanje pri sejanju.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• spoznajo postopke za loËevanje trdnih zmesi;• znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem;• spoznajo, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic.• Spoznajo postopke za loËevanje trdnih zmesi.Ob uËbeniku se uËenci seznanijo s postopki loËevanja trdnih zmesi in z nekaterimi pripomoËki, ki jih pri prebiranjuuporabljamo.Ugotavljajo tudi, kje vse uporabljamo postopke loËevanja: pri pripravi hrane, v kmetijstvu, pri pospravljanju pisalnemize, delovne mize v delavnici (na primer loËevanje opilkov od æebljev z magnetom) in podobno.Najpreprostejπi postopek je prebiranje, Ëe so trdni delci dovolj veliki. UËenci lahko na primer preberejo lego kocke,preden se lotijo gradnje in igranja z njimi.V uËbeniku si ogledajo, kako je deklica s prebiranjem izbrala samo limonine bonbone.V delovnem zvezku po naËelu prebiranja pospravijo barvice in flomastre.Pobarvajo predmete, ki se oprimejo magneta.• Znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem.Opravijo poskus in reπijo nalogo v delovnem zvezku. Ugotavljajo lastnosti posameznih sestavin in zmesi.OznaËijo pesek, ki se usiplje skozi sito.• Spoznajo, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic.UËenci naj sami, s poskuπanjem, izberejo pravo velikost sita za loËevanje izbrane zmesi. Tako ugotavljajo povezavomed lastnostmi sestavin (velikostjo delcev) in postopkom loËevanja. RazvrπËajo kupËke peska po velikosti delcev in jimprirejajo sita. Ugotavljajo, kje vse uporabljamo postopke sejanja trdnih zmesi: pri pripravi hrane, pri gradnji itd.102

UËenec:• spozna postopke za loËevanje trdnih zmesi;• zna opraviti in opisati loËevanje s sejanjem;• spozna, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic.Pogled v uËbenik:30TUDI Z MAGNETOM LO»UJEMO SNOVI.SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOLMAGNETA SE PRIME LE KOVINA.DEKLICA ZBIRA BONBONE PO OKUSIH.SNOVI MED SEBOJ LO»IMO S SEJANJEM.66 UPORABLJAMO SITA IN CEDILA, KI IMAJO RAZLI»NO VELIKE LUKNJICE.KROMPIR PREBIRAMO RO»NO.67Pogled v delovni zvezek:30SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOL3. POBARVAJ PREDMETE, KI JIH MAGNET PRIVLA»I.1. POSPRAVI: Z ➞ BARVICE; Z ➞ FLOMASTRE.2. S ✘ OZNA»I, KATERA VELIKOST PŠENI»NIH ZRN SE USIPLJE SKOZI DOLO»ENO SITO.4. RE©I REBUS.GT58 59Vodilne besede: zmes, sestavina, koπËek, drobec, delec, sestavljanje, meπanje, razstavljanje, loËevanje, prebiranje,sejanje, vejanje, pihanje, loËevanje z magnetom.PripomoËki: razliËna sita oziroma cedila, suπilnik za lase, magnet, kovinski opilki, æeblji, lego kocke.Medtematska povezava: Piha, piha veter, Iz Ëesa je kaj, Meπam snovi.Diferenciacija: UËenci reπijo rebus.U»ITELJEVE BELEÆKE:103

31. POJDI Z MENOJ NA TRAVNIK stran 64/60Travniki so velike povrπine, poraπËene s travami in travniπkimi cveticami. Poznamo razliËne vrste trav, ki lahko rastejo vvodi, moËvirjih, puπËavah, gorah. Vendar vsaka rastlina uspeva le na doloËenem rastiπËu, kjer dobi vse, kar potrebujeza æivljenje. Nekatere potrebujejo sonce, druge senco, tretje veliko vlage. Vse travniπke rastline so prilagojene tudi nasuπna obdobja. Prilagojene so tudi na koπnjo, kajti brez koπnje bi veËino travnikov v Sloveniji prerasel gozd. Rastlineso prilagojene tudi na vrsto hranilnih snovi, ki jih Ërpajo iz prsti. Nekatere za rast in razvoj potrebujejo apnenËasta tla,druge veË duπika in drugih sestavin prsti. Tako lahko na podlagi vrste rastlin na doloËenem rastiπËu sklepamo, kakπnaje sestava tal ali prsti.Æal pa se pisana raznovrstnost naπih poletnih cvetlic Ëedalje bolj zmanjπuje. Na poljih ali ob cestah jih uniËujejo kotplevel, z izsuπevanjem moËvirnih travnikov jim uniËimo æivljenjski prostor. Grozi jim izumrtje, s tem pa tudi πtevilnimæivalim, ki jih potrebujejo za hrano in zavetje.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi inneæivi naravi.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• na uËnem sprehodu opazujejo travniπke rastline in æivali;• prepoznajo in poimenujejo travniπke rastline in æivali;• spoznajo znaËilnosti poletja in spremembe v naravi;• se seznanijo z delom na travniku.• Na uËnem sprehodu opazujejo travniπke rastline in æivali.Na uËnem sprehodu naj uËenci spoznavajo in doæivljajo travnik z vsemi Ëutili hkrati. Opazujejo oblike in barve cvetov,stebel in listov ter ugotavljajo, katerih rastlin in cvetov je najveË. Zaprejo oËi in posluπajo oglaπanje æivali ter jih skuπajoprepoznati. Opisujejo æivali. Ob pihanju vetra opazujejo, v katero smer se gibljejo rastline, kako se upogibajo. Travniklahko obiπËejo veËkrat med letom in tako sledijo spremembam in razlikam.• Prepoznajo in poimenujejo travniπke rastline in æivali.V uËbeniku si uËenci ogledajo travnik. Nekatere travniπke rastline in æivali prepoznajo in jih poimenujejo. Ilustracijo vuËbeniku lahko primerjajo s travnikom, ki so ga obiskali, in ugotovijo, katere rastline so videli, katerih ne in katere so sipodobne. Naberejo lahko tudi najbolj pogoste trave in cvetlice. V razredu lahko po dva uËenca skupaj opiπeta rastlino.Predstavitev lahko poteka tudi tako, da en uËenec postavlja vpraπanja, drugi odgovarja. UËenci naj bodo pozorni nato, koliko cvetov ima rastlina, kakπne barve so cvetovi, ali diπijo, opisujejo pa tudi liste in steblo. Travo ali cvetlico lahkonariπejo ali posuπijo.Enako prepoznajo tudi æivali, jih πtejejo in ugotavljajo, katere so najbolj pogoste, kako se oglaπajo, kaj jedo, kje æivijo,katere æivijo v prsti ter kaj delajo æuæelke na cvetovih.UËenci zapiπejo imena rastlin na travniku ter na ilustraciji prepoznajo in zapiπejo imena tistih æivali, ki letajopo zraku. Iz cvetov travniπkih rastlin lahko naredijo tudi sliko.• Spoznajo znaËilnosti poletja in spremembe v naravi.UËenci pripovedujejo o svojih poletnih doæivetjih. Pogovarjamo se o poletnih igrah, πportih, oblaËilih, poËitnicah.Posebej jih opozorimo na nevarnosti pri kopanju na bazenih in v morju, na moænost opeklin in na to, kako se ljudjezavarujemo pred sonËno pripeko. V naravi lahko opazujemo, da so dnevi poleti najdaljπi, najtoplejπi, noËi pa kratke.Opazujemo tudi vreme in jih seznanimo s tem, da je poletje Ëas nenadnih neviht, toËe in grmenja. Povemo jim tudi,da nekatere æivali zaËutijo nevihto dosti prej, preden jo sliπimo ali vidimo ljudje. Ob tem postanejo nemirne in njihovadlaka se postavi pokonci.V skrivanki uËenci poiπËejo dvanajst besed, ki opisujejo znaËilnosti poletja.• Seznanijo se z delom na travniku.UËenci lahko na travniku v bliæini πole opazujejo koπnjo in spravilo sena. Pogovarjamo se, kolikokrat na leto kosimotravnik, katere stroje uporabljamo, kdo se hrani s senom. Ogledajo si tudi slike v uËbeniku.104

UËenec:• na uËnem sprehodu opazuje travniπke rastline in æivali;• prepozna in poimenuje travniπke rastline in æivali;• spozna znaËilnosti poletja in spremembe v naravi;• se seznani z delom na travniku.Pogled v uËbenik:31POJDI Z MENOJ NA TRAVNIKNA TRAVNIKU RASTEJO TRAVE IN TRAVNI©KE CVETLICE.OKOLI CVETOV LETAJO METULJI, »EBELE IN »MRLJI.KO ÆIVALI KOPLJEJO ROVE, RAHLJAJO ZEMLJO NATRAVNIKU. S SVOJIMI IZTREBKI IN S HRANO, KI JONOSIJO V PODZEMNE ROVE, PA ZEMLJO GNOJIJO.68 69Pogled v delovni zvezek:31POJDI Z MENOJ NA TRAVNIK1. POIMENUJ RASTLINE NA TRAVNIKU.3. V SKRIVANKI JE SKRITIH 12 BESED. POI©»I IN POBARVAJ JIH.K R T E P S K LO S V G R O M AB L I S K T E NI Æ E T E V T »L T A R B R U EI O S E N O L BC » B L A » J EA A V A Z I T LZ D K O © N J AU B F H C A G Æ4. IZ CVETOV LAHKO NAREDI© SLIKO.KOLIKO CVETIC SI POIMENOVAL?2. DE»EK JE V POSODICO NALOVIL TRAVNI©KE ÆIVALI.NAPI©I IMENA TISTIH, KI LETAJO PO ZRAKU.NABERI CVETICE.POSU©I JIH.IZDELAJ SLIKO.60 61Vodilne besede: travnik, trave, cvetlice, cvet, steblo, list, travniπke æivali.PripomoËki: travniπke rastline.Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Od pπenice do potice, Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave,Kuku, pomlad je tu, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Opazujem stroje.U»ITELJEVE BELEÆKE:105

32. GA, GA, GA … TU SEM DOMA stran 66/62Voda v naravi nenehno kroæi in se obnavlja. Na kopnem se zliva v reke, potoke, jezera, mlake, moËvirja ali se zbirav podtalnici. Bregovi ribnikov, mlak in jezer so pomemben æivljenjski prostor za veliko rastlin in æivali. Nekatere sozakoreninjene na dnu jezera ali mlake in imajo liste nad vodo. Tiste, ki imajo podvodne liste, pa rastejo v plitvinah,kamor prodre dovolj sonËne svetlobe. Vse so posebej prilagojene za æivljenje v vodi. Nekatere rastline rastejo ob vodi,ker jim ustrezajo vlaæna tla in potrebujejo veliko vode.©tevilne vrste ptiËev pa odlagajo jajËeca med rastlinje, kjer si pripravijo valiπËa. Med rastlinjem si poiπËejo tudi hrano.Mnoge se za hrano potapljajo. Perje imajo nepremoËljivo, telesno obliko pa vretenasto, kar je dobro tako za plavanjekot za let.Toda v vodi in ob njej ne æivijo le ptiËi, ribe, æabe in krastaËe, ampak tudi πtevilne majhne æivali. Æivali, ki æivijo v vodi,so se za æivljenje v njej prilagodile. Gibljejo in dihajo drugaËe kot kopenske æivali.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo æiva bitja in okolja, v katerih æive;• spoznajo, da so æiva bitja povezana med seboj in z neæivo naravo;• spoznajo, da imajo æivali potomce, ki navadno izhajajo iz dveh starπev.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• na uËnem sprehodu opazujejo stojeËe vode ter æivali in rastline obvodi in v njej;• prepoznajo in poimenujejo rastline in æivali ob vodi in v njej;• spoznajo razvoj æabe;• izvedo, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo.• Na uËnem sprehodu opazujejo stojeËe vode ter æivali in rastline ob vodi in v njej.UËenci na uËnem sprehodu obiπËejo mlako ali ribnik. Opazujejo rastline in æivali, ki æivijo v vodi in ob njej. Primerjajojih s kopenskimi rastlinami in æivalmi. Opozorimo jih, da rastline, ki rastejo v vodi, ne stojijo pokonci same, ampak jihdræi voda. UËenci opisujejo, kje raste posamezna rastlina, ali je cela v vodi, ima liste na vodni gladini ali raste na breguribnika.Pri æivalih smo pozorni na to, kako se gibljejo, ali skaËejo, plavajo, drsijo, in kako dihajo.• Prepoznajo in poimenujejo rastline in æivali ob vodi in v njej.UËenci si v uËbeniku ogledajo ribnik ter poimenujejo rastline in æivali v njem in na bregu. Ilustracijo v uËbeniku lahkoprimerjajo z ribnikom, ki so ga obiskali, in ugotovijo, katere rastline in æivali so videli, katere so si podobne, kje rastejo,kako se æivali gibljejo.UËenci lahko v razred prinesejo tudi slikovno gradivo, ki prikazuje rastline in æivali v ribniku in ob njem, ter ga opisujejo.Ko imajo dovolj zbranega gradiva, pripravijo razstavo.UËenci prilepijo nalepke (priloga 4) rastlin in æivali na ustrezno mesto.• Spoznajo razvoj æabe.UËence seznanimo s tem, da æabe uvrπËamo v skupino dvoæivk. VeËina preæivi zaËetek æivljenja v vodi kot paglavci,odrasle æivali pa æivijo veËinoma na kopnem. Paglavci imajo πkrge, odrasle æivali pa pljuËa. Æabe dihajo zrak, kisik pasprejemajo tudi skozi koæo, iz zraka ali vode. Pomagamo si z ilustracijo v uËbeniku. V razred lahko prinesemo tudiæivali s paglavci.• Izvedo, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo.Æe na uËnem sprehodu smo uËence opozorili na to, kako se æivali gibljejo. UËenci nato v razredu naπtevajo, katereæivali plavajo, katere letajo, drsijo ali skaËejo. Izberejo si lahko najljubπo æival, povedo, zakaj so si jo izbrali, in jo opiπejoali nariπejo.UËenci poveæejo ilustracijo æivali z izrazom, ki oznaËuje naËin njenega gibanja.106

UËenec:• na uËnem sprehodu opazuje stojeËe vode ter æivali in rastline ob vodi in v njej;• prepozna in poimenuje rastline in æivali ob vodi in v njej;• spozna razvoj æabe;• izve, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo.Pogled v uËbenik:32GA, GA, GA … TU SEM DOMAOD JAJ»ECA DO ÆABEDELOPOLETIPOLETJE JE NAJTOPLEJ©I LETNI »AS.DNEVI SE DALJ©AJO.ZVE»ER JE ©E SVETLO.POGOSTE SO NEVIHTE IN PREK NEBA©VIGAJO STRELE.LOKVANJPERUNIKAKJE NAJDEMO LOKVANJ IN PERUNIKO? PRIMERJAJ NJUNI ŽIVLJENJSKI OKOLJI.ÆABAPAGLAVECÆIVALI IN RASTLINE, KI ÆIVIJO ALI RASTEJO V VODI IN OBNJEJ, SO SE PRILAGODILE NA VODNO OKOLJE. NEKATEREÆIVALI ÆIVIJO SAMO V VODI, DRUGE PA LE OB VODI.707172 73Pogled v delovni zvezek:32GA, GA, GA … TU SEM DOMA2. KAKO SE GIBLJEJO ÆIVALI? POVEÆI.1. PRILEPI NALEPKE NA USTREZNO MESTO (PRILOGA 4).PLAVALETISKA»E3. IZ PLODOV ROŽE SREBRENKE LAHKO IZDELAŠ KA»JE PASTIRJE.ZA O»I UPORABI JABOL»NE PE©KE.62 63Vodilne besede: mlaka, ribnik, jezero, vodne rastline in æivali, kopenske rastline in æivali.PripomoËki: slikovno gradivo, plodovi roæe srebrenke, suhe vejice, jabolËne peπke, lepilo, vrvica.Diferenciacija: UËenci lahko izdelajo kaËje pastirje, Ëe imajo na voljo plodove roæe srebrenke. Nalomijo nekajsuhih vejic, dolgih pribliæno deset centimetrov. Na posamezno vejico nalepijo po πtiri posuπene plodovesrebrebke. Za oËi uporabijo jabolËne peπke.Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave,Kuku, pomlad je tu, ÆrebiËek in konj.U»ITELJEVE BELEÆKE:107

33. TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE stran 68/64Okolje je vse, kar nas obdaja, kar vidimo na doloËenem obmoËju. Okolje posameznega organizma sestavljajo dejavniki,ki vplivajo na njegovo preæivetje in razmnoæevanje. Pod izrazom Ëlovekovo okolje pa pojmujemo naravno okolje skupajz vsemi spremembami in objekti, ki so posledica æivljenja in delovanja ljudi ter vir dobrin za Ëloveπtvo. To je naravno indruæbeno okolje hkrati. »lovek s svojimi dejavnostmi tudi onesnaæuje okolje oziroma naravo. Stopnja onesnaæenostiokolja je razliËna glede na gostoto in vrsto πkodljivih snovi ter glede na obËutljivost narave in ljudi. Najneprijetnejπe innajbolj πkodljive oblike onesnaæevanja se πirijo po zraku in vodi ter z nastajanjem najrazliËnejπih odpadkov v industrijskiproizvodnji, prometu in vsakdanjem æivljenju. Tako ima onesnaæevanje svoj vir, uËinek in posledice.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznavajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnegaokolja, v katerem æivijo;• spoznavajo, da so spremembe v okolju vËasih za æivali in rastline ugodne, vËasih pa πkodljive.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• si na uËnem sprehodu ogledajo smetiπËe ali kamnolom;• spoznajo, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja;• spoznajo, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne,vËasih pa πkodljive;• izvedo, da odpadke shranjujemo loËeno;• se nauËijo, kako lahko sami pripomorejo k varovanju narave inurejenosti okolja.• Na uËnem sprehodu si ogledajo smetiπËe ali kamnolom.UËenci smetiπËe ali kamnolom opiπejo in ubesedijo tudi svoja obËutja ob pogledu na odlagaliπËe odpadkov. Opazujejo,ali je prostor za odpadke oziroma kamnolom varovan in nadzorovan tako, da ne ogroæa zdravja ljudi, vode in zraka.• Spoznajo, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja.Z uËenci se pogovarjamo o tem, da je tudi Ëlovek sestavni del narave. Æe z gradnjo hiπ, cest in obdelovanjem poljspreminja naravo. UËenci opiπejo, kako oni sami ali pa njihovi starπi spreminjajo naravo. Opozorimo jih tudi naspremembe v domaËem kraju.• Spoznajo, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne, vËasih pa πkodljive.Z uËenci se pogovarjamo o tem, da se vse v naravi spreminja. Nekateri posegi v naravo so pozitivni, drugi pa negativni.Naπtejemo nekaj primerov, nato jih poskuπajo poiskati tudi uËenci sami. Pomagamo si z uËbenikom, tako da odpremookenci in fotografije primerjamo.• Izvedo, da odpadke shranjujemo loËeno.Ko si uËenci ogledajo smetiπËe, naπtevajo, katere odpadke so videli. V pomoË jim je lahko tudi slikovno gradivo izknjig, revij, zloæenk ... Naπtete odpadke razvrπËajo po skupinah, tako kot jih loËeno shranjujemo v zabojnike odpadkov.Pogovarjamo se o tem, ali v domaËem kraju vse odpadke odlagamo v enake ali razliËne zabojnike, kje ti stojijo, kdoskrbi za odvoz smeti in podobno. Tudi v uËbeniku si ogledajo slike razliËnih zabojnikov za odpadke in ilustracijo, kiprikazuje, kako varujemo naravo.V delovnem zvezku uËenci nariπejo, kateri odpadki so v njihovem koπu in katerih je najveË. Skupaj pa lahkonaredimo tudi poskus, tako da zakopljemo tri vrste odpadkov in po desetih dneh pogledamo, kateri so razgradljivi inkateri ne.• Spoznajo, kako lahko sami prispevajo k varovanju narave in urejenosti okolja.Pogovarjamo se, da smeti vedno odvræemo v smetnjake, odpadke, ki jih je mogoËe reciklirati, pa v posebne zabojnike.Namesto da kupujemo izdelke za enkratno uporabo, se raje odloËimo za izdelke, ki jih bomo lahko uporabljali dlje Ëasa.Tudi prijatelje skuπamo prepriËati, da ravnajo enako. Organiziramo lahko tudi Ëistilno akcijo.UËenci v delovnem zvezku oznaËijo tiste ilustracije, ki prikazujejo pravilno ravnanje in prispevajo k varovanjunarave. Napiπejo tudi opozorilni tabli, ki bi jih postavili v park.108

UËenec:• si na uËnem sprehodu ogleda smetiπËe ali kamnolom;• spozna, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja;• spozna, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne, vËasih pa πkodljive;• izve, da odpadke loËeno shranjujemo;• se nauËi, kako lahko sam pripomore k varovanju narave in urejenosti okolja.Pogled v uËbenik:33OGLEJ SI ODLAGALI©»E ODPADKOV.TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE»LOVEK SPREMINJA NARAVNO OKOLJE IN GA KR»I. S TEM ©KODI ÆIVLJENJSKEMU PROSTORUÆIVIH BITIJ, KI SO TAM ÆIVELA.KATERE ODPADKE OPAZI© NA ODLAGALI©»U?»ESA NA ODLAGALI©»U NE SME© ODLAGATI?KAJ NAREDIJO Z ODPADKI?PO NEPOTREBNEMNE TRGAM RASTLIN.ODPADKE LO»IM INJIH ME»EM V KO©.NEÆNO RAVNAM Z VSAKOÆIVALCO, KI JO UJAMEM.KO SI JO OGLEDAM,JO IZPUSTIM TAM,KJER SEM JO NA©EL.NE MOTIM PTIC,KI GNEZDIJO,IN NE KRADEMNJIHOVIH JAJC.KAKOVARUJEMNARAVOV NARAVI NEPOVZRO»AMNEPOTREBNEGAHRUPA.ÆIVALI NE PLA©IM.74 75Pogled v delovni zvezek:33TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE3. KDO SLABO RAVNA Z ODPADKI? S ✔ OZNA»I OSEBE, KI NE RAVNAJO PRAV.PLASTI»NOVRE»KO!1. OPAZUJ, KAJ VSE SE PRI VAS DOMA ZNAJDE V MED ODPADKI.»ESA JE NAJVE»?2. ODPADKI RAZPADEJO, DELNO RAZPADEJO ALI PA SPLOH NE. NAREDI POSKUS: ZAKOPLJIV ZEMLJO RAZLI»NE ODPADKE IN JIH PUSTI TAM DESET DNI. KAJ SE JE ZGODILO Z NJIMI?ZAPIŠI V OKENCA.4. V PARK POSTAVI OPOZORILNI TABLI, KAKO JE TREBA SKRBETI ZA OKOLJE.KAJ BI MORALO BITI PO TVOJEM MNENJU NAPISANO NA OPOZORILNI TABLI V PARKU? ZAPIŠI.64 65Vodilne besede: okolje, odpadki, zabojniki za smeti, komunalni delavci, varovanje narave.PripomoËki: vedro, lopata, odpadkiMedtematska povezava: Vsi smo del narave, Od pπenice do potice, Piha, piha veter, Kje so doma æivali, V okoliciπole, Æivim v Sloveniji.U»ITELJEVE BELEÆKE:109

34. MOJ RA»UNALNIK stran 70/66Informacijska tehnologija moËno vpliva na naπe vsakdanje æivljenje. Marsikdaj so spremembe, ki spremljajoinformacijsko tehnologijo, tako neopazne in bliskovite, da se jih komaj zavedamo. Pred izumom telefona so ljudjepoznali vznemirjenje ob pisanju in prebiranju pisem, danes pa je takih priloænosti vse manj. Preden smo poznalitelevizijo in raËunalnik, smo imeli ljudje izrazit obËutek za skupnost, znaËilna je bila navezanost na druæino, prijateljein sosede. Res je, da nam internet, edini svetovni splet raËunalniπkih omreæij, omogoËa medsebojno sporazumevanjeprek raËunalnikov in ponuja neomejeno bogastvo storitev in dejavnosti. Po drugi strani pa omogoËa uporabniku, daobide osebni stik s preostalim svetom. Tako medomreæje ali internet prodira tudi v naπe zasebno æivljenje. Tudi uËenciveselo brskajo po svetovnem spletu.Cilji uËne teme:UËenci:• spoznajo razliËne naËine πirjenja informacij;• znajo shraniti in uporabiti podatke z uporabo preproste tehnologije.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• spoznajo razliËne naËine prenosa informacij;• uporabljajo preprosto tehnologijo, ki jim je dostopna;• prilepijo obrazek k posamezni informaciji.• Spoznajo razliËne naËine πirjenja informacij.UËenci sprejemajo informacije iz razliËnih virov, Ëeprav se tega ne zavedajo. Sami naj povedo, od kod so dobiliposamezno informacijo in kako. Informacije lahko vidimo, sliπimo ali oboje hkrati. Dobimo jih lahko prek plakatov,televizije, radia, Ëasopisov, raËunalnikov in interneta. Tudi utripajoËe luËi, semaforji in sirene nam posredujejoinformacije. UËenci si ogledajo tudi slike v uËbeniku.V delovni zvezek uËenci zapiπejo informacijo, ki so jo sliπali doma in v πoli.• Uporabljajo preprosto tehnologijo, ki jim je dostopna.UËenci vse πolsko leto uporabljajo preprosto tehnologijo, prek katere posluπajo glasbo, razliËne oddaje ali dobivajokratke informacije. Uporabljajo lahko tudi video- in avdioposnetke, raËunalnik in internet.• Prilepijo obrazek k posamezni informaciji.Posamezna informacija nas lahko razveseli, nam koristi ali nas celo zabava, lahko pa tudi razæalosti. Tudi kretnje in izrazina obrazu sodijo k naËinom sporazumevanja med ljudmi.V delovnem zvezku uËenci prilepijo nalepko (priloga 5 - obrazek, ki je lahko vesel, æalosten, jezen …) kposameznemu opisu in s tem izrazijo razpoloæenje.110

UËenec:• spozna razliËne naËine πirjenja informacij;• uporablja preprosto tehnologijo, ki mu je dostopna.Pogled v uËbenik:34MOJ RA»UNALNIKMONITORZVO»NIKMI©KATIPKOVNICAZ RA»UNALNIKOM SE U»IM, IGRAM IN USTVARJAM.INFORMACIJE POI©»EM TUDI NA INTERNETU OZIROMA SVETOVNEM SPLETU.OB GLASBI JE ©PORTNA VZGOJA BOLJ ZABAVNA.TISKALNIK76 KAKO SE ©IRIJO INFORMACIJE?Z ZGO©»ENKAMI SPOZNAVAM SVET, ÆIVALI IN RASTLINE, POSLU©AM GLASBO …77Pogled v delovni zvezek:34 35MOJ RA»UNALNIKPRI©EL JE »AS PO»ITNIC1. NAPI©I ENO OD INFORMACIJ, KI SI JIH DANES SLI©AL:1. OPAZUJ SLIKO, PRE©TEJ PREDMETE IN POBARVAJ KVADRATKE.DOMA:V ©OLI:2. NEKATERE INFORMACIJE NAS RAZVESELIJO, DRUGE RAZÆALOSTIJO. PRILEPI OBRAZEKK POSAMEZNI INFORMACIJI (PRILOGA 5).JUTRI BO ©PORTNI DAN.MAMA MI JE KUPILANOVO ÆOGO.PREDMET©TEVILO©TEVILOIZGUBIL SEM DENARNICO.NA OBISK JEPRI©LA BABICA.NA PO»ITNICEGREM NA MORJE.SO©OLEC SI JEZLOMIL NOGO.PREDMETI66 67Vodilne besede: informacija, sporoËilo, novica, mediji, raËunalnik, medomreæje, Internet.PripomoËki: raËunalnik, predvajalnik zgoπËenk, radio, kasetofon, televizija, zgoπËenka, videokaseta, avdiokaseta,Ëasopis, plakat.Medtematska povezava: Obiskujem likovni kroæek, Varno v prometu, Tok, tok tok … deæuje.UËenci lahko posluπajo glasbo in s tem izraæajo razpoloæenje. So veseli, æalostni, jezni, razmiπljajoËi.U»ITELJEVE BELEÆKE:111

35. PRI©EL JE »AS PO»ITNIC stran 72/67Podatke in pojave lahko prikazujemo s tabelami, trakovi, grafi, simboli ali pa opiπemo z besedami. Tako lahko podatkedelimo v πtevilËne ali opisne. Urejamo jih na primer po velikosti ali abecedi, razvrπËamo v skupine glede na eno aliveË lastnosti ali pa klasificiramo v doloËene sploπno znane skupine (kategorije). Skupino lahko izberemo tako, da vsakpodatek razvrstimo samo v eno skupino. V tabelah ali razpredelnicah nazorno prikazujemo podatke o doloËenemstanju, razdelitvi predmetov, stvari ali doloËene rezultate. Podatke iz tabel lahko spreminjamo v grafe, diagrame(histograme). To so geometrijske sheme, sistem Ërt, povezanih v dane toËke.Pri uËencih razvijamo tudi sposobnost za uporabo simbolov (znamenja, slikovni simboli, prispodobe).Cilji uËne teme:UËenci:• razvijajo sposobnosti urejanja podatkov (uporaba simbolov);• znajo oblikovati preproste preglednice za vpisovanje podatkov;• razvijajo sposobnosti za grafiËno sporoËanje v naravoslovju in tehniki.Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev:UËenci:• opazujejo sliko, dopolnijo tabelo in nariπejo histogram;• berejo histogram;• izdelajo preprosto tabelo;• izvedo, kaj pomenijo posamezni simboli.• Opazujejo sliko, dopolnijo tabelo in nariπejo histogram.V delovnem zvezku si uËenci ogledajo ilustracijo peπËene plaæe in na njej πtevilne predmete. Predmetepreπtejejo, dopolnijo tabelo in izdelajo histogram.• Berejo histogram.UËenci si v uËbeniku ogledajo ilustracijo otrok, ki se pogovarjajo o poËitnicah. Na podlagi podatkov v tabeli inhistogramu razberejo, koliko uËencev bo preæivelo poËitnice doma, v planinah, na morju. Kje bo preæivelo poËitnicenajveË uËencev?• Izdelajo preprosto tabelo.UËenci po svoji æelji izdelajo preprosto tabelo. Kriterije si izberejo sami. UËitelj lahko napravi tudi histogram, na podlagikaterega uËenci nariπejo tabelo.• Izvedo, kaj pomenijo posamezni simboli.UËenci opazujejo simbole v uËbeniku. Razloæijo njihov pomen in se pogovorijo o tem, kje so posamezne simbole videli.©e sami opiπejo nekaj simbolov in jih nariπejo.112

UËenec:• opazuje sliko, dopolni tabelo in nariπe histogram;• bere histogram;• izdela preprosto tabelo;• izve, kaj pomenijo posamezni simboli.LIKOVNAURA PRAVLJICKO©ARKATE»AJLUTKOVNATENISTE»AJKO©ARKATENISURA PRAVLJICKO©ARKATENISTE»AJLIKOVNAURA PRAVLJICURA PRAVLJICLIKOVNAPogled v uËbenik:35PRI©EL JE »AS PO»ITNICS STAR©IKAM GREDO SO©OLCI NA PO»ITNICE?GREM VTABORITLOGARSKOBOM ©LADOLINO.PO»ITNICEVBOMSTRUNJAN.PREÆIVELDOMA.JAZ GREMK BABICI INDEDKU.MED PO»ITNICAMI BO VELIKO PRIREDITEV IN DEJAVNOSTI.PROGRAM PRIREDITEVJULIJ AVGUSTDOPOLDNE: POPOLDNE: DOPOLDNE: POPOLDNE:IZ PROGRAMA SEM IZBRAL NASLEDNJE:PONEDELJEK TOREK SREDA »ETRTEK PETEKSO©OLCI BODO PO»ITNICE PREÆIVELI NA MORJU, V PLANINAH, PRI BABICI IN DEDKU,NEKATERI PA DOMA.KJEMORJEDOMAPLANINEBABICA INDEDEK©TEVILO©TEVILOU»ENCEVU»ENCEV8345LIKOVNAURAKO©ARKADELAVNICAPRAVLJICDOPOLDNELUTKOVNATENISPREDSTAVAPOPOLDNESIMBOLI ME OPOZARJAJOIZLETMORJE PLANINEKJEBABICA IN KOLIKO U»ENCEV BO PO»ITNICE PREÆIVELO DOMA?NE SKA»I V VODO! ZA NEPLAVALCE! NE VSTOPAJ S NE KURI!78 DOMA DEDEK KJE BO PREÆIVELO PO»ITNICE PET U»ENCEV?SLADOLEDOM!79Pogled v delovni zvezek:34 35MOJ RA»UNALNIKPRI©EL JE »AS PO»ITNIC1. NAPI©I ENO OD INFORMACIJ, KI SI JIH DANES SLI©AL:1. OPAZUJ SLIKO, PRE©TEJ PREDMETE IN POBARVAJ KVADRATKE.DOMA:V ©OLI:2. NEKATERE INFORMACIJE NAS RAZVESELIJO, DRUGE RAZÆALOSTIJO. PRILEPI OBRAZEKK POSAMEZNI INFORMACIJI (PRILOGA 5).JUTRI BO ©PORTNI DAN.MAMA MI JE KUPILANOVO ÆOGO.PREDMET©TEVILO©TEVILOIZGUBIL SEM DENARNICO.NA OBISK JEPRI©LA BABICA.NA PO»ITNICEGREM NA MORJE.SO©OLEC SI JEZLOMIL NOGO.PREDMETI66 67Vodilne besede: podatek, tabela, histogram, simbol.PripomoËki: slikovno gradivo.Medtematska povezava: Moje okolje, Æivim zdravo.U»ITELJEVE BELEÆKE:113

7. LiteraturaAllaby, M., 1996: ©olska enciklopedija - spoznavajmo okolje. Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana.Balkovec, B., 1996: Zgodovinski Ëasovni trak (raËunalniπka datoteka): pogled v zgodovino z novim medijem. DZS,Ljubljana.Bezenπek, J., 1996: Vloga druæine v razvijanju (ne)strpnosti v (pri)vzgajanju ekoloπke zavesti predπolskega otroka. V:Zbornik radova Meappleunarodni znanstveni skup, Pedagoπki fakultet u Rijeci.Chinery, M., 1989: 1000 (tisoË) idej za naravoslovce: opazujte, zbirajte, shranjujte, spoznavajte okolje s privlaËnimiraziskavami in poskusi. Dræavna zaloæba Slovenije, Ljubljana.FoπnariË, S., 2000: Nekatera korelacijska izhodiπËa za pouËevanje predmeta spoznavanje okolja. V: DidaktiËni inmetodiËni vidiki nadaljnjega razvoja izobraæevanja, Pedagoπka fakulteta Maribor.Furlan, M., Muck, D.: Prvi koraki v ekologijo. Delovni zvezek za spoznavanje narave in druæbe v 3. in 4. razredu O©,Zaloæba Rokus, Ljubljana.Geister, I., 1999: Izbrana æivljenjska okolja rastlin in æivali v Sloveniji. Zaloæba Modrijan.Harlow, R., 1992: Letni Ëasi. Pomurska zaloæba.HasiË, E., 2000: Aktivnost uËencev pri pouku spoznavanja okolja v prvem razredu devetletne osnovne πole. Diplomskodelo. Pedagoπka fakulteta Maribor.Ivanπek, D., Spoznavanje domaËe pokrajine. Delovni zvezek za terensko delo pri spoznavanju druæbe v 4. in 5. razreduter zemljepis v 7. in 8. razredu O© ter priroËnik za uËitelje. Zaloæba Rokus, Ljubljana.Janice Van Cleave, 1997: Geografija za vsakega otroka. UËila TræiË.Jugovec, M., 1988: Uporaba miselnih vzorcev za urejanje in utrjevanje spoznaj o okolju v pripravi na πolo. Diplomskodelo, Pedagoπka fakulteta Maribor.Kolenc Kolnik, Karmen, 1996: Umske znaËilnosti mladostnikov in prostorske predstave, pojmovanje ter razumevanjegeografskega prostora. V: Pedagoπka obzorja, let. 11, πt. 3-4, str. 146-152.Kramer, M., 1999: Jaz in ti, mi in vi: vodnik za obravnavo tematskih sklopov: Jaz in ti, mi in vi - Kdo smo in kako æivimo.Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana.Lapajne, S., 1997: Za okolje: priroËnik za vkljuËevanje varstva okolja v vzgojno-izobraæevalne programe πol. Zavod RSza πolstvo in πport, Ljubljana.MarentiË - Poæarnik, B., 1993: Okolje in πolske iniciative. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana.Narava - druæinska enciklopedija, 1996. Mladinska knjiga.Perπ, J., 2000: Opazujem, raziskujem, razmiπljam o okolju, kjer sem doma: temeljni spoznavni postopki naravoslovnihdejavnosti. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor.Petauer, M., Prevolπek, V., ©alej, D., Vovk Koræe, A., 2000: Odkrivam svoje okolje 1. Delovni uËbenik. Zaloæba Rokus,Ljubljana.Petauer, M., Prevolπek, V., ©alej, D., Vovk Koræe, A., 2000: Odkrivam svoje okolje 1. PriroËnik za uËitelje. ZaloæbaRokus, Ljubljana.Pino, M., 1997: Poskusi v naravi: moja prva knjiga o okolju. Mladinska knjiga, Ljubljana.Pristovπek, S., 2000: UËinkovito pouËevanje vsebin Kdo smo in kaj delamo pri predmetu spoznavanje okolja. Diplomskodelo, Pedagoπka fakulteta Maribor.Poskusi v naravi. Moja knjiga o okolju, 1997. Zaloæba Mladinska knjiga.114

RopiË, M., 1999: Danes riπem, jutri piπem. Delovni uËbenik za opismenjevanje v 1. razredu devetletne O©. ZaloæbaRokus, Ljubljana.Tarman, D., 1999: Æivali hodijo. DZS, Ljubljana.Tisu, N., 1997: Moje prvo Ëudovito raziskovanje sveta (raËunalniπka datoteka). DZS, Ljubljana.Udir, V., 1999: Vreme. DZS, Ljubljana.Udir, V., 1999: Gibanje. DZS, Ljubljana.Udir, V., 1999: TekoËine. DZS, Ljubljana.UrbanËiË Jelovπek M., Potovanje - didaktiËna igra. Zaloæba Rokus, Ljubljana.VerbanËiË, B., 1999: Oblikovanje okolju prijaznih gradiv in aplikacija na spoznavanje okolja. Diplomska naloga,Pedagoπka fakulteta Maribor.Æunko, A., 2000: DidaktiËne igre pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu devetletne osnovne πole. Diplomskodelo, Pedagoπka fakulteta Maribor.115